Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 63. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 95. seji 19. 2. 2021.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Tina Heferle od 12.30 do 17. ure, Marjan Šarec od 13. ure dalje, Matjaž Han, Rudi Medved, Samo Bevk do 14. ure, dr. Franc Trček, Franc Breznik, Luka Mesec, Marijan Pojbič in mag. Dejan Kaloh.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter v. d. generalne sekretarka Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev, mag. Gregorja Kosa in Jureta Pogačnika, k 8. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 10. točki dnevnega reda, predstavnika Sindikata delavcev migrantov Slovenije kot predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev k 12. točki dnevnega reda, gospo Lučko Böhm, predsednico skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije k 21.a točki ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali. Iz tega razloga Državni zbor tudi ne bo odločal o predlogu poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB z dne 25. 2. 2021 za umik 13. točke z dnevnega reda seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 37 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah. Dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od 16.45 do 17.45 ter Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, od 16. do 18. ure ter mag. Andrej Šircelj, minister za finance, od 18.30 do 21. ure.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Ivan Janša.

Prva bo vprašanje postavila mag. Alenka Bratušek.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem!

»Z novim zadolževanjem ne kršite samo človekovih pravic tistih, ki morajo sedaj prekomerno plačevati ali pa 91 tisoč ljudi, ki so izgubili delo, ampak tudi človekove pravice prihodnjih generacij, tudi še nerojenih, ki bodo plačevale te račune,« poudarja predsednik SDS. Tako ste zapisali na spletni strani stranke SDS pred leti. Danes, ko vlado vodite vi, je Slovenija zadolžena kot še nikoli, 82,5 % bruto domačega proizvoda, nekaj več kot 36 milijard evrov je znašal javni dolg konec lanskega leta. Najvišje kadarkoli v samostojni Sloveniji. Vsak Slovenec je zadolžen več kot 18 tisoč evrov. To so podatki, to so dejstva. Zanima me, predsednik Vlade:

Kaj se je spremenilo, da danes to ni takšen problem, kot je bil pred leti?

Leto dni je, od kar ste prevzeli vlado, in dejstvo je, da je za nami in vami zelo težko in nenavadno leto, ki ga je zaznamoval virus. Ogromno ukrepov je bilo treba sprejeti, ukrepov za zajezitev virusa in veliko ukrepov za pomoč ljudem in gospodarstvu. So bili vsi ti ukrepi pravi in učinkoviti? Bi se dalo stvari narediti bolje? Sama sem si velikokrat postavila to vprašanje. Ste se vi kdaj vprašali, kaj ste naredili narobe, da Slovenija beleži nadpovprečno umrljivost zaradi covida, pravzaprav smo skoraj najslabši? Ste se kdaj vprašali, zakaj so morale biti naše šole zaprte najdlje oziroma dlje kot po ostali Evropi in praktično najdlje? Zakaj smo našim otrokom vzeli več, kot je bilo potrebno? Vem, da je v krizi potrebno sprejemati težke in nepopularne ukrepe in Slovenija je bila v zadnjem letu res v težki situaciji. To je dejstvo. Ampak prav to dejstvo vas še bolj obvezuje, da odločitve sprejemate preudarno in s tehtnim premislekom. Ogromno ukrepov, ki so ljudi omejevali, na eni strani, in veliko ukrepov, ki bi ljudem in gospodarstvu morali pomagati, na drugi strani. Pa so bili učinkoviti, se sprašujem? So bili rezultati takšni kot ste jih predvidevali?

Kaj je šlo narobe, da je Slovenija v drugem valu popolnoma zavozila in kaj bo drugače, če se oziroma ko se nam bo zgodil tretji val?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za vprašanja.

Kaj se je spremenilo od takrat, ko je bil ta citat izrečen? Spremenile so se obrestne mere in spremenilo se je mednarodno in domače okolje. Druga stvar, ki se je spremenila, je to, da denar, ki smo si ga mi izposodili v lanskem letu, je šel ljudem in gospodarstvu za ohranjanje novih delovnih mest, denar, ki ste si ga vi izposodili takrat, ko sem jaz izrekel ta citat, pa je šel za reševanje bank, med njimi tudi dveh tajkunskih bank, v katere ste dali pol milijarde evrov, da se tisti, ki bi sicer morali takrat v stečaj, če bi bil ta dolg iztirjen, danes vozijo v jahtah, porschejih in si kupujejo vile po Ljubljani. V lanskem letu se je Slovenija zadolžila, ni se zadolžila nadpovprečno. Mislim, da je naša zadolžitev nekje pod povprečjem Evropske unije, tudi mislim, da krepko pod povprečjem evropske monetarne unije oziroma evroobmočja, in zadolžili smo se zelo poceni. Izdali smo celo obveznice z negativno obrestno mero, kar pomeni, da bodo davkoplačevalci vrnili manj, kot smo si izposodili. Vi pa ste si izposojali z obrestno mero po 5 do 7 %. Poleg tega niste želeli sprejeti poceni denarja iz evropskega mehanizma za reševanje bank, ker so s tem denarjem seveda prišli tudi pogoji, na podlagi katerih teh tajkunskih bank ne bi mogli sanirati, ampak ste ves denar za sanacijo bank obesili na pleča slovenskih davkoplačevalcev in tudi prihodnjih rodov. To je ta razlika.

Na laži o tem, da v Sloveniji največ ljudi umre zaradi covida pa da so šole najdlje zaprte, pa ne bi še enkrat odgovarjal, ker so že patetične.

Hvala lepa.

Kolegica Bratušek, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.

Najlepša hvala.

Jaz sem sicer želela, da bi predsednik povedal, kaj bo v prihodnosti drugače, ampak je treba nekaj dejstev vrniti.

Gospod Janša, najvišjo obrestno mero kadarkoli v naši državi ste dosegli vi leta 2012, in to 5,5 %. To so preverjeni podatki.

Dejstvo je, da je število umrlih na milijon prebivalcev tisoč 829. Povprečje Evropske unije je tisoč 209, v Nemčiji, na primer, 826. Koliko so šole zaprte? Ta graf, jaz mislim, da pove več, kot povedo vse besede. To so dejstva, in to so številke.

Kar se tiče pa leta 2013 in sanacije bank pa neštetokrat ponavljam, in še enkrat bom, ko sem jaz vstopila v slovensko politiko, so bile banke že enormno zadolžene. Največja bančna luknja, največji krediti, ki smo jih morali sanirati, so nastajali v času prve Janševe vlade v letih 2006, 2007 in 2008. Največja podjetja, ki jih je bilo treba reševati – Zvon 1, Zvon 2, T-2, Vegrad, in še bi lahko naštevala, politično ne bom govorila, kam sodijo.

Ampak moj namen danes je bil, da bi govorili o tem, kaj bo v prihodnosti drugače, ne da se vedno znova, vedno znova obračate nazaj. Jaz mislim, da si Slovenke in Slovenci zaslužijo, da stopite pred njih in poveste, kaj je v tem drugem valu šlo narobe, ker očitno, če smo najslabši v več stvareh, je nekaj šlo narobe. In se vsi skupaj potrudimo, da če pride do tretjega vala, situacija ne bo takšna. Preveč ljudi je umrlo, predolgo smo imeli zaprte šole in resnično, predsednik vlade … / izklop mikrofona/

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Samo odgovarjam na vprašanje. Če se vprašanja nanašajo na preteklosti in se vprašanje začne s citatom iz preteklosti, potem verjetno imam pravico na to odgovarjati. Intonirate pa temo vi, ker vi najavljate in postavljate poslansko vprašanje.

Kar se tiče najdlje zaprtih šol, lahko vsak svoj graf pokaže. Dejstvo je, da Slovenija ni imela najdlje zaprte šole v Evropi v času epidemije. Že sosednja Italija jih je imela dlje zaprte, bistveno dlje. Poleg tega so pač različni pristopi. Ali je šola, kjer učenci gredo en dan na teden v šolo, ostale dni so pa doma, ali je zaprta ali odprta, to je tudi vprašanje. Dejstvo pa je, da v Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan, ker se je Ministrstvo za šolstvo organiziralo tudi za drugi val in pripravilo vse potrebne programe za to, da so se lahko otroci in dijaki šolali na daljavo. Res je, da to ni isto, je pa to vseeno bistveno več od tega, da so šole zaprte, kot pravite. Šolsko leto ni izgubljeno in če bo kaj manjkalo, se ga da tudi podaljšati, če je to takšna katastrofa. Jaz mislim, da bodo šolniki navdušeni nad tem in da bodo to z veseljem naredili.

Kar se tiče mrtvih. Prvič, vsak, ki je umrl, je preveč. Vsak, ki bi ga lahko rešili, je preveč, in vsako smrt absolutno obžalujemo. Preštevati pa morate prej, preden je epidemija končana, in delati statistike in se v zvezi s tem, bom rekel, politično izpostavljati, je pa kratkovidno. Glejte, v zadnjih dneh imamo število mrtvih tam okrog 10 na dan, kar je veliko. Ampak Nemčija, ki ima bistveno boljši zdravstveni sistem, jih ima med 500 in 600 na dan. Statistike bodo nekaj veljale takrat, ko bo epidemija končana, upajmo, da kmalu, in takrat se bodo stvari lahko preverjale. Tudi ne drži, da v Sloveniji največ ljudi umre zaradi covida na svetu ali v Evropi ali ne vem, kateri graf ste kazali. Od teh, ki zbolijo, slovensko zdravstvo pozdravi več ljudi kot nemško zdravstvo. In je to govorjenje žalitev za tiste, ki se trudijo noč in dan. Zakaj ste pa pozivali proti nošenju mask sredi drugega vala, je pa vaš problem.

Hvala lepa.

Mag. Bratušek, imate besedo za postopkovni predlog.

Več kot samo pomembna tema, kaj je šlo v drugem valu narobe in kaj je treba v prihodnosti delati drugače, zato predlagam, da se o tem opravi razprava v Državnem zboru.

Vse številke, ki sem jih pokazala, so dejstva. So dejstva. In dejstvo je, da je v naši državi umrlo nadpovprečno veliko ljudi. Ja, vsakega je škoda, za vsakega je tudi meni žal, zato bi pa želela, da se o tem pogovorimo in da ugotovimo, kateri ukrepi so bili sprejeti, pa niso učinkovali in delovali.

Dejstvo je tudi, da je Slovenija zadolžena največ v svoji zgodovini, 82,5 % znaša dolg. Se pravi, da je manevrskega prostora za pomoč ljudem in gospodarstvu ostalo malo. Pol milijarde je znašal proračunski primanjkljaj samo v mesecu januarju. Tudi to je zgodovinsko visok primanjkljaj. Takšnega v Sloveniji v enem mesecu še ni bilo. Zato me in zato nas v SAB skrbi, da zmanjkuje manevrskega prostora za pomoč ljudem in gospodarstvu, gospodarstveniki opozarjajo, da ko bodo prenehali veljati ukrepi čakanja na delo, nadomestila, bodo morali odpuščati. 91 tisoč 499 ljudi je bilo brezposelnih konec januarja, 100 tisoč brezposelnim se približujemo. Vse to so preverljivi podatki. Že večkrat sem povedala, da pri številkah boste mene zelo zelo težko našli na laži. Vse to so številke, ki ne navdajajo ne nas, ne ljudi z upanjem, da bomo v morebitnem tretjem valu lahko delali drugače in da bo situacija bistveno boljša, kot je bila v drugem valu. V drugem valu, to pa upam, da si lahko vsi skupaj priznamo, smo bili na žalost neuspešni. Verjemite, tudi sama bi si želela, da bi se vlada z drugim valom spopadala bistveno, bistveno bolje.