Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Začenjam 68. izredne sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanka mag. Alenka Bratušek. Na sejo sem vabil predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 68. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 24. marca 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasovanje o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti 7.

(Za je glasovalo 70.) (Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 68. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 15. marca 2021 predlagal Državnemu zboru, da na prosto mesto članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke, imenuje Tino Žumer.

Besedo dajem generalni sekretarki Urada predsednika republike gospe Nataše Kovač za dopolnilno obrazložitev predloga.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Mesto enega od viceguvernerjev, članov Sveta Banke Slovenije je nezasedeno že od 31. julija lanskega leta, ko je bil s te funkcije razrešen gospod Marko Bošnjak. Po koncu ponovnega javnega poziva koncem lanskega leta je predsednik republike prejel sedem predlogov možnih kandidatur za to mesto. V tokratnem postopku je opravil več krogov posvetovanj in razgovorov s poslanskimi skupinami Državnega zbora. V aktualnem dogajanju v januarju in februarju letos je presodil, da je primerno z odločitvijo kandidatki oziroma kandidatu za to mesto počakati na čas, ko je bilo mogoče pridobiti izoblikovano stališče posameznih poslanskih skupin. Zadnji krog posvetovanj je predsednik republike opravil z obiskom v Državnem zboru v prvih dneh marca. Po presoji kandidatur in pridobljenih mnenjih poslanskih skupin, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da kandidatka uživa zadostno podporo za izvolitev, se je predsednik Republike odločil, da za članico Sveta banke Slovenije viceguvernerko predlaga gospod Tino Žumer, mag. ekonomskih znanosti, ki je ta naziv pridobila po opravljenem magistrskem študiju na londonski šoli za ekonomske in politične vede London School of Economics and Political Science, Univerze v Londonu. Magistrirala je na področju monetarne ekonomije. Trenutno je zaposlena kot glavna ekonomistka v generalnem direktoratu za ekonomijo Evropske centralne banke v Frankfurtu. Gospo Žumer odlikujejo 20-letne bogate delovne izkušnje tako na Banki Slovenije kot na Evropski centralni banki, predvsem v centralnem bančništvu in tudi na drugih področjih, makroekonomija, mednarodni odnosi, denarna politika. Sprva je v Banki Slovenije kot analitik sodelovala pri pripravi nove strategije za približevanje evroobmočju in prevzemu evra v Sloveniji. Pozneje je kot prva ekonomistka iz takrat novih držav članic Evropske unije, zaposlena na Evropski centralni banki, sodelovala pri spremljanju denarnih politik ter monetarnega povezovanja teh držav in širjenja evroobmočja. Kot glavna ekonomistka je bila na Evropski centralni banki pristojna za Slovenijo v obdobju njenega približevanja evroobmočju. Po nekajletnem delu kot svetovalka guvernerja Banke Slovenije zadnjih deset let ponovno dela na Evropski centralni banki, kjer je glavna ekonomistka in koordinirano usklajuje delo in stališča na področju posameznih držav Evropske unije znotraj Evropske centralne banke ter ostalih deležnikov.

Gospa Tina Žumer je v času svojega dela pridobila obširne in bogate izkušnje na področju mednarodnega sodelovanja, sodelovanja z Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko. Te izkušnje so obogatile njeno širše razumevanje ekonomskih politik ter ekonomsko- političnih razprav na nacionalni, evropski in tudi širši mednarodni ravni. Kandidatka se je javnosti kot običajno predstavila na javni predstavitvi v predsedniški palači. Tam je predvsem poudarila, da mora Banka Slovenije tudi vnaprej s sooblikovanjem denarne politike evrosistema v sedanjih pogojih pandemije zagotavljati podporo slovenskim gospodinjstvom in podjetjem, dokler bo to potrebno. Delovati mora prožno, s prilagajanjem razmeram, in hkrati skrbno spremljati in nadzirati vsa tveganja. S svojimi izkušnjami si bo prizadevala za okrepitev pozicije in prepoznavnosti Banke Slovenije znotraj evrosistema. Za nenehno prilagajanje spreminjajočemu se makroekonomskemu in institucionalnemu okolju in predvsem za uveljavljanje strokovno utemeljenih stališč, odprto izmenjavo mnenj in predvsem za transparentno in odgovorno delovanje Banke Slovenije kot temelja zaupanja državljanov v to institucijo in v njen ugled.

Predsednik republike meni, da bo gospa Tina Žumer v primeru izvolitve zaradi izkazanega dobrega poznavanja strokovnega področja ter dolgoletnih izkušenj tako v domačen kot širšem mednarodnem okolju zaupano funkcijo opravljala z visoko stopnjo strokovnosti, vestno in zavzeto. Državnemu zboru predsednik republike predlaga, da jo imenuje za članico Sveta Banke Slovenije – viceguvernerko. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog je kot matično delovno telo obravnavala mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina demokratične stranke upokojencev Slovenije. Stališče bo predstavil Franc Jurša.

Dober dan. Vse prav lepo pozdravljam.

Banka Slovenije, ki letos obeležuje 30. obletnico obstoja, je ena od ključnih institucij Republike Slovenije. Slednje potrjuje tudi čas njene ustanovitve, in sicer 25. junij 1991, čas s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije in izvolitev prvega guvernerja Banke Slovenije dr. Franca Arharja, torej dan, ko je bila razglašena samostojna Republika Slovenija. Že vse od tedaj zakonodaja določa, da sta organa Banke Slovenije guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije, ki šteje devet članov, torej guvernerja, štiri viceguvernerje in štiri člane, dokaj številno sestavo z ozirom na to, da se je institucionalno okolje, v katerem deluje Banka Slovenije, bistveno spremenilo. Leta 2004 vstop v Evropsko unijo, leta 2007 vstop v Evropsko monetarno unijo, leta 2014 po centralizaciji nadzora in reševanja bank v EU vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora in enotnega mehanizma reševanja. Tako denarna politika, nadzor bank in reševanje bank danes niso več predmet odločanja Banke Slovenije. Na vseh teh področjih je uveljavljeno načelo centraliziranega odločanja v Frankfurtu in Bruslju in decentraliziranje implementacije odločitev prek nacionalnih centralnih bank. S tem nikakor ne zmanjšujem pomen nalog, ki jih opravljajo člani sveta banke oziroma bančne inštitucije, bi pa mogoče kazalo v prihodnosti proučiti tudi slednje. Danes imamo pred seboj predlog predsednika Republike Slovenije, da se na mesto viceguvernerke imenuje Tina Žumer. Dokaj pogosto imamo na klopeh odločanje o članih Sveta Banke Slovenije. Že morebitni odziv potencialnih kandidatov na javni poziv je skrbno pretehtan, saj se mora oseba že kot kandidat soočiti z medijskim seciranjem. Kljub opravljenim posvetom pri predsedniku Republike Slovenije predlagani kandidati ne dobijo potrebne večine v Državnem zboru, saj je za imenovanje potrebna večina vseh, dodatno pa je glasovanje tudi seveda tajno.

Ali bo tokratna kandidatka gospa Tina Žumer uspela sprejeti zadostno število glasov, si v tem trenutku v poslanski skupini ne upamo napovedati. Lahko pa povemo, da predlagano kandidatko v večini ocenjujemo kot primerno, da bo zaupano delo opravljala na visoki strokovni ravni, vestno, odgovorno, transparentno, predvsem pa v korist državljank in državljanov Republike Slovenije in ne zgolj v korist kapitala.

Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prijavljenih k razpravi ni. Glasovanje o predlogu predsednika Republike Slovenije za imenovanje članice Sveta Banke Slovenija viceguvernerke bomo opravili skupaj z glasovanjem o 1.b točki, in sicer takoj po opravljeni razpravi k 1.b točki dnevnega reda

.

Prehajamo na obravnavo Predloga za imenovanje direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vlada je 15. marca 2021 Državnemu zboru predlagala, da za direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev imenuje Anko Čadež.

Besedo dajem predstavniku Vlade mag. Petru Ješovniku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, za dopolnilno obrazložitev predloga.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Direktorju Agencije za trg vrednostnih papirjev 30. marca poteče mandat. V skladu z Zakonom o trgu finančnih inštrumentov direktorja Agencije imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije, in sicer za obdobje šestih let.

Vlada preko svojega sklepa Državnemu zboru predlaga, da za direktorico Agencije imenuje gospo Anko Čadež. Gospa Čadež je univ. dipl. pravnica s pravosodnim državnim izpitom. Na začetku svoje poslovne kariere je bila zaposlena najprej na Višjem, nato pa na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Nato je kot pravna svetovalka svojo poklicno kariero nadaljevala na Slovenski razvojni družbi in kot sekretarka v Direktoratu za javno premoženje na Ministrstvu za finance. Od leta 2008 pa do 2019 je bila zaposlena na Agenciji za trg vrednostnih papirjev, kjer je med drugim zasedala tudi vodstvene funkcije. Bila je namestnica direktorja in vršilka dolžnosti direktorja, vodila pa je tudi sektor kapitalskega trga.

Glede na to da gospa Čadež odlično pozna organizacijo, delovno področje in poslovanje za trg vrednostnih papirjev, kakor tudi značilnosti trga kapitala in širšega finančnega sistema, bi njeno imenovanje zagotovilo strokovno in zakonito poslovanje agencije kot ene izmed ključnih nadzornih in regulatornih institucij na slovenskem finančnem trgu.

Na podlagi navedenega Vlada Državnemu zboru predlaga, da za direktorico Agencije potrdi gospo Čadež. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Predlog je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru pisno poročala. Prehajamo na razpravo o predlogu za imenovanje. Želi besedo še kdo? Predstavnik Vlade? Ne. Zaključujem razpravo.

Prehajamo na skupno izvedbo tajnega glasovanja o predlogu za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke in o predlogu za imenovanje direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev.

V skladu s petim odstavkom 37. člena Zakona o Banki Slovenije oziroma sedmim odstavkom 477. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov Državni zbor odloča o imenovanju članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke in o imenovanju direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev s tajnim glasovanjem.

V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor. Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so Franc Breznik, SDS, Andreja Zabret, LMŠ, Boštjan Koražija, Levica, Blaž Pavlin, NSi. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodelovala tudi namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč.

Predlagam, da navedeni člani komisije s predsedujočim Brankom Simonovičem in namestnico generalne sekretarke Jernejo Bergoč vodijo tudi glasovanje pri predlogu za razrešitev predsednika Državnega zbora v okviru 1.c točke dnevnega reda. Ali kdo takemu predlogu za sestavo komisije nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na odločanje o sestavi komisije. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti eden.

(Za je glasovalo 79.) (Proti eden.)

Ugotavljam, da je komisija o predlagani sestavi izvoljena.

V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bosta poslankam in poslancem vročeni dve glasovnici, tako da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanke in poslance prosim, da pri čakanju na vročitev glasovnic v skladu s preventivnimi ukrepi držite priporočeno medsebojno razdaljo. Glasuje se tako, da se na vsaki glasovnici obkroži beseda za ali beseda proti. V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, iz katere volja poslanke oziroma poslanca ni jasno razvidna.V skladu s petim odstavkom 37. člena Zakona o Banki Slovenije bo predlagana kandidatka za članico Sveta Banke Slovenije – viceguvernerko Tina Žumer imenovana, če bo za glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več.

V skladu s sedmim odstavkom 477. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov bo kandidatka za direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev Anka Čadež imenovana, če bo za prav tako glasovala večina vseh poslank in poslancev, to je 46 ali več.

Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjeni glasovnici oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje.

Preden preidemo na izvedbo tajnega glasovanja, opozarjam na določbo drugega odstavka 92. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da med tajnim glasovanjem v dvorano nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri glasovanju. Zato pozivam vse predstavnike vlade in strokovne sodelavce poslanskih skupin, da dvorano v tem času zapustijo.

Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanke in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer bomo prevzeli volilni material.

Glasovanje se bo začelo ob 17.20 in bo trajalo do 17.40.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 18. uri in 10 minut.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Spoštovani kolegice, kolegi, gospe in gospodje!

Nadaljujemo s prekinjeno sejo in 1. točko dnevnega reda – Predlog za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke.

Naj preberem zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o imenovanju Tine Žumer za članico Sveta Banke Slovenije – viceguvernerko. Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic, neveljavne so bile 3 glasovnice, veljavnih je bilo 81 glasovnic. Za je glasovalo 60 poslancev, proti je glasovalo 21 poslancev. Na podlagi izida glasovanja je Tina Žumer z večino glasov vseh poslancev imenovana za članico Sveta Banke Slovenije – viceguvernerko. Članici Sveta Banke Slovenije – viceguvernerki Tini Žumer čestitam in ji želim uspešno delo. / aplavz/

Nadaljujemo s Predlogom za imenovanje direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Naj preberem zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o imenovanju Anke Čadež za direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Razdeljenih je bilo 84 glasovnic, oddanih je bilo 84 glasovnic, neveljavnih je bilo 7 glasovnic, veljavnih je bilo 77 glasovnic. Za je glasovalo 52 poslancev, proti je glasovalo 25 poslancev.

Na podlagi izida glasovanja je Anka Čadež z večino glasov vseh poslancev imenovana za direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev za dobo šestih let, in sicer ji mandat začne teči od 31. 3. 2021 in traja do najdlje 30. 3. 2027.

Direktorici Agencije za trg vrednostnih papirjev Anki Čadež čestitam k imenovanju. / aplavz/

Zdaj pa prehajamo na naslednjo točko. Bi pa prosil kolega za zamenjavo.

Prehajamo na obravnavo

Predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora je v obravnavo zboru predložila skupina 38 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem.

Želi za dopolnilno obrazložitev Predloga za razrešitev besedo predstavnik predlagatelja? Da. 5 minut je na voljo.

Izvolite.

Cenjeni zbor, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsedujoči!

Spoštovani zbor! V skladu z 201. členom in v povezavi s 199. členom Poslovnika Državnega zbora skupina poslank in poslancev predlaga, da Državni zbor odloči o razrešitvi predsednika Državnega zbora gospoda Igorja Zorčiča.

Igor Zorčič je bil za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije izvoljen 5. marca 2020, ko se je oblikovala nova koalicija iz vrst Slovenske demokratske stranke, Stranke modernega centra, Nove Slovenije – krščanskih demokratov in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Neizpodbitno dejstvo je, da se je 26. 3. 2021 spremenila sestava Poslanske skupine SMC. Igor Zorčič kot dosedanji predsednik Državnega zbora je iz Poslanske skupine SMC izstopil. Ker je javno napovedano oblikovanje nove poslanske skupine, ki ne bo del koalicije, to spreminja tudi položaj dosedanjega predsednika Državnega zbora, zato predlagamo njegovo razrešitev.

Za konec se želim zahvaliti Igorju Zorčiču za njegovo dosedanje vodenje Državnega zbora in mu želim uspešno delo na novi poti.

Hvala lepa.

Želi predsednik Državnega zbora Igor Zorčič besedo?

Izvolite.

IGOR ZORČIČ (PS NP): Spoštovane kolegice in kolegi!

5. marca je minilo eno leto, odkar sem prevzel vodenje Državnega zbora. Moram reči, da je bilo opravljanje te funkcije zahtevno, polno izzivov, sploh glede na epidemijo, ki nam je krojila življenje, pa tudi glede na ukrepe, ki so nekako stopnjevali družbeno napetost, kar smo marsikdaj čutili tudi v razpravah v tej dvorani. Verjamem, da bi lahko kakšna seja minila tudi mirneje, ampak Državni zbor je hiša besede in za besedo velja, da je kot duh, ko uide iz steklenice, jo težko spraviš nazaj. Zagotovo je ne moreš spraviti z opominom ali kakšnim poslovniškim ukrepom.

Ne glede na to ocenjujem, da smo kot Državni zbor opravili dobro in kvalitetno delo, primerljivo s parlamenti drugje po svetu. Še posebej sem ponosen na tisto delo, ki je nekako šlo ob tistem našem rednem delu bodisi na rednih ali izrednih sejah, na primer spremembo poslovnika in vzpostavitev avdiovideo konferenčnega sistema, ki je po svoje unikaten in za katerega dostikrat na kakšnih srečanjih vprašajo tudi predsedniki drugih parlamentov. Ponosen sem tudi na sprejetje etičnega kodeksa. Sicer se marsikdo ob kakšnih razpravah sprašuje, ali deluje ali ne. Moram vam reči, tistim, ki niste seznanjeni s tem, da je po sprejetju etičnega kodeksa sledilo še sprejetje pravilnika, ki smo ga pravzaprav dorekli predsednik in oba, vsi trije podpredsedniki, torej pravilnika, ki narekuje, kako s kodeksom ravnati oziroma kako ravnati s posameznimi pobudami, da se nekdo obravnava po kodeksu. Mi smo se že nekajkrat dobili, obravnavali določene pobude. Če rečem nekoliko figurativno, bi rekel tako: novorojenček je zajokal. Ponosen sem tudi na to, da smo se veliko ukvarjali, pa bi se morali še več, ampak nam je tudi to epidemija preprečevala, s projektom aktivnega državljanstva, s katerim smo stremeli k temu, da bi Državni zbor približali učencem in dijakom, torej da bi ga na dolgi rok usposobili za to, pa tudi vse poslanke in poslance vseh bodočih sklicev, da bi se lahko udeleževali opolnomočeni srečanj z dijaki, učenci in da bi pravzaprav širili in ozaveščali o pomenu parlamentarne demokracije, torej širili besedo in ozaveščali pomen parlamentarne demokracije med študenti, dijaki, učenci. Ponosen sem tudi na to, da smo nekoliko skrajšali seje, smo jih omejili z nekim časom, da smo nenazadnje prvič uporabili naš hišni red in nekim paravojaškim skupinam onemogočili paradiranje po naši hiši. In nenazadnje, kar lahko opažate zadnje čase, prenovili smo spletno stran Državnega zbora, ki čaka tudi prenovitev iskalnika. Jaz bi se na tem zahvalil vsem delavcem Državnega zbora, še posebej gospe Uršuli Zore Tavčar, gospe Moniki Šuligoj, njihovim namestnicam, jaz mislim, da so opravili veliko dela.

Kar se tiče današnje razrešitve, lahko povem tole. Jaz mislim, da razlog, ki je naveden, ne more biti in ne sme biti razlog za razrešitev predsednika Državnega zbora. Zavedati se moramo, da koalicija kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več, da pravzaprav ene stranke, koalicijske pogodbe ni več, to je Desus, da ena stranka premore le še pol poslancev, kot jih je premogla leta 2020, da imamo tudi v Vladi ministre, ki niso člani koalicijskih partneric, vsaj tako zatrjujejo. Torej ta argument, da nekdo izstopi iz koalicijske stranke in mora zapustiti mesto predsednika Državnega zbora, ne vzdrži neke resne presoje. Še posebej ne, ko podpredsednik Vlade javno napoveduje, kdo bo naslednji predsednik Državnega zbora. / znak za konec razprave/ Jaz mislim, da danes moramo imeti toliko integritete in iz spoštovanja svoje funkcije poskrbeti za to, da smo mi tisti, ki smo osrednje politično in demokratično telo v Republiki Sloveniji, da smo mi tisti, ki volimo vlado – in ne obratno.

Naj vas ne obremenjujem z razlogi, zakaj sem izstopil iz koalicijske stranke. Eden izmed tistih, da vlada ignorira zakone, ki jih sprejemamo v tej hiši, naj bo to PKP 7, Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, Zakon o državnem tožilstvu. Kot predsednik Državnega zbora nisem mogel tega mirno gledati in prenašati in sem zato potegnil določene konsekvence, tudi če bom moral zaradi tega danes zapustiti funkcijo predsednika Državnega zbora. Hvala lepa.