Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 70. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Janja Sluga, mag. Branislav Rajić, Jurij Lep, Predrag Baković, dr. Franc Trček in Marjan Šarec. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 70. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 13. aprila 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 9.

(Za je glasovalo 54.) (Proti 9.)

Ugotavljam, da je dnevni red 70. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERNDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2021 IN 2022.

Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.

Preden dam besedo predstavniku Vlade, postopkovni predlog.

Kolega Matej T. Vatovec.

Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!

Smo sicer že poslali en dopis, na katerega ste tudi odgovorili s predlogom, da se ta seja prestavi na nek drug datum. Razlog je v bistvu predej preprost. Prvič zaradi tega, ker obstaja nek dogovor, da Državni zbor zaseda do 22. ure. Če pogledamo zdaj, bo že samo po stališčih ta rok presežen in mislim, da tako pomembne točke ni smiselno prekinjati sredi razprave. Drugi razlog pa je, da gre za precej pomembno zadevo, zadevo, ki trka ob same temelje ustavnega demokracije. To govorim s tem, da se nanašam na mnenje Zakonodajno-pravne službe glede predloga sklepa in ocenjujem oziroma še enkrat predlagam, da, predsednik, razmislite. Ni res, da nihče ni nasprotoval na Kolegiju temu, da se ta seja izvede danes. Tako da vas še enkrat prosim, da razmislite o tem, da mogoče to sejo izvedemo ali jutri ali na nek kasnejši termin, kjer bomo lahko v kosu opravili to razpravo in tudi na tak način zagotovili vsaj kanček bolj transparentno ta postopek, ne da praktično sredi noči sprejemamo, če bo dovolj glasov, v bistvu prepoved osnovnega instituta, izvajanje ljudske iniciative v tej državi.

Hvala lepa.

Kolega Vatovec, v zvezi s tem predlogom, kot ste sami navedli, sem vam že odgovoril, danes smo opravili več pogovorov v zvezi s samo vsebino te točke in tudi glede samega datuma oziroma ure. Jaz sem se za to uro odločil po teh predhodnih dogovorih. Moram reči, da ni bilo nekega nasprotovanja, da se seja skliče petnajst minut po predhodni današnji seji. Res je, ta ura striže s tistim, za kar smo dogovorjeni, da se bomo držali, to je za 22. uro, pa vendarle gre za neke posebne okoliščine. Po eni strani imamo rok, do katerega moramo odločiti, to je do jutri. Na drugi strani je ena izmed pomembnih okoliščin, zakaj mislim, da moramo nadaljevati s to sejo, ta, da je jutri razpisanih šest sej delovnih teles. Ob tem kar smo videli danes, da nekateri predsedniki ne spoštujete tega, da se delovna telesa seje ne sklicujejo takrat, ko imamo plenarno sejo, in da potem poslanci ne morejo biti udeleženi na plenarni seji, jaz predlagam, da vseeno vztrajamo pri tem, da se danes opravi ta seja, ker so danes kljub temu, da je pozna ura, boljše okoliščine, kot bodo jutri.

Predlagam, da nadaljujemo sejo.

Besedo dajem predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.

Besedo ima mag. Kristina Šteblaj, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!

Državni zbor je konec marca sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 in zoper ta zakon je bila vložena pobuda za razpis zakonodajnega referenduma. Druga alineja drugega odstavka 90. člena Ustave določa, da referenduma ni dopustno razpisati bodisi o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ali pa o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna.

Ker gre torej za vsebino, glede katere v skladu z ustavo razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, Vlada predlaga, da Državni zbor sprejme predloženi sklep. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana državna sekretarka, drage kolegice in kolegi!

V pripravi na to sejo Državnega zbora sem prebral Zbornik znanstvenih razprav, letnik 74, v katerem dr. Igor Kavčič na zelo razumljiv način piše o ustavnih omejitvah in prepovedi zakonodajnega referenduma. Toplo priporočam. Zakonodajni referendum je najpomembnejša oblika neposredne demokracije. Podlago za uresničevanje referendumskega odločanja v 1., 3. in 44. členu konkretizira Ustavo Republike Slovenije v 90. členu. Zakonodajni referendum omogoča volivcem odločanje o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel Državni zbor in s tem neposredno sodelovanje pri izvrševanju zakonodajne funkcije. Referendum kot temeljna oblika neposredne demokracije predpostavlja odločanje volivcev o ključnih družbenih vprašanjih.

Kljub temu pa je referendumsko odločanje bolj ali manj vedno omejeno. Razlogi so številni in različni. Med njimi je tudi kolizija med neposredno in ustavno demokracijo. Ustavna demokracija v najširšem smislu pomeni, in tudi Ustavno sodišče to pogosto ponavlja, da se morajo demokratično sprejete odločitve večine podrediti vrednotam, ki jih varuje ustava. Gre torej za vladavino ustave, katere vrednote prežemajo upravni sistem in družbo v celoti ter določajo vsebinski okvir, v katerem se lahko giblje formalna posredna in neposredna demokracija. Omejitve referendumskega odločanja so procesne in materialne narave. Ureditev zakonodajnega referenduma v 90. členu ustave je bila pred njeno spremembo leta 2013 pomanjkljiva, nedorečena in ponekod neustrezna.

Ustavna ureditev zakonodajnega referenduma je bila eno najbolj spornih političnih in strokovnih vprašanj. Bili smo zraven in vemo, v kakšnem duhu smo 90. člen ustave spreminjali, izboljšali. Zato imamo privilegij, da ga lahko toliko bolje razumemo. V evropskih in tudi drugih ustavnih ureditvah je referendumsko odločanje volivcev o zakonih praviloma omejeno. Nedopustnost referenduma o davčnih, proračunskih in drugih finančnih zakonih je utemeljena na potrebi po zagotovitvi temeljnih davčnih in finančnih podlag in virov za financiranje države in lokalnih skupnosti ter za uresničevanje njihovih nalog na tem področju. Odlaganje sprejetja takih zakonov, zlasti pa njihova zavrnitev na referendumu bi lahko neposredno ogrožala finančno stabilnost države in onemogočala stabilnost izvrševanja financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij. Zato ni naključje, da ustave najpogosteje prav te zakone izključujejo iz referendumskega odločanja.

Obseg izključitve teh zakonov je različen, prav tako njihovo poimenovanje in uporaba v praksi. Z novo ustavno ureditvijo zakonodajnega referenduma so te omejitve od leta 2013 uveljavljene tudi v našem ustavnem redu. Vendar so bistveno ožje, saj iz referendumskega odločanja niso izvzeti vsi finančni in tudi ne vsi proračunski zakoni, temveč le izrecno navedeni zakoni s finančnega področja. Prepoved se namreč na podlagi alineje druge alineje drugega odstavka 90. člena ustave nanaša samo na davčne zakone, ki vključujejo tudi carinske zakone ter zakone o drugih obveznih dajatvah in na zakon o izvrševanju državnega proračuna.

Za nemoteno izvrševanje državnega proračuna je nujno, da se iz referendumskega odločanja izključi zakon, od katerega je neposredno odvisno izvrševanje državnega proračuna.

Poslanska skupina Nova Slovenija − krščanski demokrati bo podprla predlagani sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. To je edina racionalna odločitev, ki je v duhu in v skladu z določbami naše slovenske ustave. Potrebni pogoj za takšno odločitev je zgolj poznavanje slovenskega jezika, zadostni pogoj pa branje druge alineje drugega odstavka 90. člena ustave in prvega odstavka 21. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, v skladu s katerim Državni zbor v 14 dneh po vložitvi pobude za referendum sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes odločamo o predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. Stališče Poslanske skupine SMC do omenjenega sklepa je jasno, saj že Ustava Republike Slovenije v svojem 90. členu jasno veleva, da zakonodajnega referenduma na zakon o izvrševanju proračuna ni mogoče razpisati. Delovanje v tako jasnem nasprotju z ustavo je po našem mnenju nedopustno, še posebej ob zavedanju, da se je ob izrednih razmerah, ki smo jim priča, treba zavzemati za čim bolj tekočo realizacijo zakonov in ukrepov, ki so dobri za naše državljane.

V Poslanski skupini SMC, kot smo že argumentirali na obravnavi novele ZIPRS za leti 2021 in 2022 na matičnem odboru in na seji Državnega zbora, podpiramo rešitve, ki jih prinaša zakon. V Poslanski skupini SMC pozdravljamo sproščanje zaposlovanja za raziskovalce v primerih, kadar se plače zaposlenih financirajo iz sredstev raziskovalnih projektov in programov ter sredstev za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in znanosti.

Prav tako podpiramo tudi kadrovske okrepitve v Komisiji za preprečevanje korupcije, ki bodo pripomogle h kvalitetnejšemu opravljanju poslanstva KPK ter posebej v duhu nedavno sprejete novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je KPK podelila nove zakonske naloge. Verjamemo, da je podpora institucij, ki bdijo nad potencialnimi nepravilnostmi, dobra osnova za transparentno delovanje družbe in njenih glavnih akterjev.

Novela zakona o izvrševanju proračuna pa vsebuje tudi elemente, ki so vezani na načrte in zaveze Republike Slovenije o vzpostavljanju temeljnih vojaških zmogljivosti. Kot že rečeno, smo se o vrsti, obsegu in časovni dinamiki vzpostavljanja teh zmogljivosti zavezali ob vstopu v zvezo Nato. Z delovanjem v zadnjih letih Slovenija ni sledila obveznostim, ki so ji bile dodeljene v okviru načrta kolektivne obrambe, z že obstoječimi kapacitetami pa smo se obnašali negospodarno in s tem breme prenašali na naše druge članice zavezništva. Varnost države po našem mnenju nikakor ne bi smela biti talec političnih igric, saj gre za področje, ki je za državo prepomembno.

Na podlagi navedenih dejstev bomo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma v Poslanski skupini SMC podprli.

Hvala lepa.

Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani!

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije je tehnični zakon, ki naj bi vseboval le določila, ki so namenjena neposrednemu izvrševanju proračuna. Kot tak tehnični zakon sodi med tiste zakone, glede katerih zakonodajni referendum ni dopusten. A kaj se zgodi, ko vlada v tak zakon umesti določila, ki sploh niso vezana neposredno na izvrševanje proračuna, ali celo določila zakona, katerega izvrševanje zaradi potencialne protiustavnosti je zadržalo Ustavno sodišče? Kaj s tem? Ali če karikiram, če bi dali določila, da je tudi recimo splav prepovedan? Ali bo referendum v konkretnih primerih nedopusten samo zato, ker je v imenu zakona, v katerem najdemo te potaknjence, navedeno, da služi izvrševanju proračuna?

Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o 780 milijonski investiciji v Slovenski vojski do leta 2026. Takim orožarskim poslom je nasprotovalo 30 tisoč volivcev, zato je bila vložena pobuda za zakonodajni referendum. Pobudo in s tem neposredno odločanje državljanov o tej zadevi je preprečil sklep o nedopustnosti referenduma. S preglasovanjem je to potrdil tudi Državni zbor. S tem se v opoziciji nismo strinjali, zato smo zahtevali ustavno presojo o nedopustnosti prepovedi referenduma glede vojaških naložb. V času, ko Ustavno sodišče presoja o ustavnosti sklepa, je zamrznilo vojaške investicije, to je dejstvo. Na to odločitev Ustavnega sodišča o zadržanju zakona se je vlada odzvala s predlogom zakona o izvrševanju proračuna. Vanj je vsemu navkljub prinesla vsebino zakona, kateremu je Ustavno sodišče prižgalo rdečo luč. Ponavljam, vlada je sprejeto novelo ZIPRS naredila tako, da je naredila obvod Ustavnega sodišča. Sprejeta novela namreč zasleduje povsem enak cilj kot zakon o 780- milijonski investiciji v Slovensko vojsko. Dokler Ustavno sodišče ne odloči, je o tem odločati proti vsem pravilom prava.

Ta vlada izgleda, da se povsem požvižga na pravno ureditev in hiti s sklepanjem novih orožarskih poslov. Kje je tu spoštovanje pravne države, zakonov in ustave? In kje je spoštovanje odločitev Ustavnega sodišča, najvišjega organa sodne oblasti? Vse to je vlada za doseganje lastne politične agende pripravljena grobo povoziti, a na koncu še vedno odloča Ustavno sodišče. Verjamem, da bo tudi ta sklep, ki je znova že ničkolikokrat ljudem odvzel možnost izreči se. Ta vlada izgleda svojemu ljudstvu globoko ne zaupa.

Sklep razumemo kot nadaljevanje kršitev sklepov Ustavnega sodišča in ga zato ne bomo podprli. Ta hip Slovenija potrebuje nove odmerke cepiva, da bo čim prej lahko normalno zaživela, ne pa investicij, ki na široko odpirajo vrata novim aferam, visokim provizijam in koruptivnim ravnanjem. Hvala za pozornost.