Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 72. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Jurij Lep do 14. ure, Felice Žiža, Franc Jurša in mag. Dušan Verbič.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 72. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. maja 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče.
(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 72. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZGRADNJI, UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z DRUGIM TIROM ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina osmih poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem.
V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja dr. Mateju T. Vatovcu.
Najlepša hvala, predsednik.
Lep pozdrav vsem!
Zgodba drugega tira je stvar, ki se vleče skoraj dve desetletji. Zgodba, ki je na nek način dobila svojevrsten epilog leta 2017, ko je v času Cerarjeve Vlade bila sprejeta odločitev, da se ta drugi tir dejansko izgradi. Je pa to odločitev spremljal tudi rahel problem, in to je, da je v Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom bila vnesena tudi določba, ki omogoča vstop tujih držav v lastniško strukturo podjetja 2TDK, ki upravlja z drugim tirom, in na tak način tudi določen nad našo, slovensko železniško infrastrukturo. Takrat je bila ta možnost vpeljana, drugi tir bi, če bi se ta zakon izvajal v celoti, lahko postal edini del slovenske železniške infrastrukture, ki bi bil v solastništvu neke tuje države. Takrat so se tudi začela pogajanja z Madžarsko za vstop v 2TDK, do nastopa prejšnje Vlade, Vlade Marjana Šarca, ko se je takratna infrastrukturna ministrica odločila, da se to stvar da narediti drugače, da se finančno konstrukcijo da zapreti brez vstopa tujega kapitala. In tako je bilo potem tudi na koncu sprejeto, potrjeno v poroštvenem zakonu za izgradnjo drugega tira, in vsi smo mislili, da je na tej točki ta stvar končana. Ampak to ni bilo tako. Prišlo je do menjave Vlade. 3. marca 2020 je mandat za sestavo nove Vlade dobil prijatelj madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana Janez Janša in manj kot mesec po prisegi Vlade so se že začeli indici o tem, da se bodo pogajanja z Madžarsko ponovno začela in da je resno ponovno v igri scenarij po katerim bi tuje države vstopale v lastniško strukturo podjetja 2TDK. To, če pogledamo kaj je vsebina te pobude je, seveda, čista norost in nesmisel. Poleg tega, da bi za vložek 200 milijonov, ki bi ga ta tuja država prinesla bi seveda 2 TDK moralo odplačevati ta vložek v času sklenjene pogodbe, seveda, tudi del dobička. Naj bi zagotavljali logistične posle za madžarska podjetja in, tisto kar je verjetno ključno pri celotni zgodbi, najmanj 30 tisoč kvadratnih metrov kapacitet znotraj državnega prostorskega načrta za pristanišče z možnostjo celo znotraj koncesijskega območja Luke Koper. Tisti, ki se ukvarjajo z logistiko in se spoznajo na logistiko, bom rekel, skorajda enoglasno opozarjajo na to, da je to ključna nevarnost pri tovrstnem vstopu neke tuje države v 2TDK in seveda tudi za širitev Luke Koper. Gre za vprašanje nacionalnih interesov, če želite. Gre za vprašanje tega na kakšen način bo tudi po tej epidemiji okrevalo slovensko gospodarstvo. To so kapacitete, ki jih potrebuje Luka Koper, zaenkrat še slovensko pristanišče, kapacitete, ki omogočajo njen razvoj in širitev in se zavezati, da bi v nek dolgoročni najem dali takšno količino prostora znotraj Luke Koper bi bilo seveda nesmiselno, predvsem pa zelo verjetno škodljivo tudi z vidika tega, kako se lahko dalje razvija Luka Koper. Sami veste, tudi posledično celotno slovensko gospodarstvo. Zaradi tega v zakonu predlagamo eno preprosto rešitev, to je to, da se črta možnost vstopa tuje države v podjetje 2TDK. Naj na koncu poudarim, da so razlogi precej jasni. Kot rečeno, finančna konstrukcija je zaprta, sredstva za to in naslednje leto so v proračunih že zagotovljena in vlada tudi tega ni spreminjala. Dodatna sredstva EU so tudi še na razpolago, tudi znotraj mehanizma za okrevanje in razvoj. Da je tudi finančna konstrukcija se je zmanjšala za ravno 200 milijonov, se pravi za ta vložek, ki bi ga vložila tuja država, iz 1,2 milijarde na milijardo, in da se je v bistvu če bi bilo potrebno zagotoviti dodatne vire financiranja. Tudi sam predsednik vlade to vztrajno poudarja. So trenutno posojila oziroma tudi obveznice na mednarodnih finančnih trgih cenejša od tovrstne oblike, ki je predlagana. Tako da s tem zakonom predlagamo, da se to možnost izključi in da se tudi prepreči na ta način škoda, ki bi lahko nastala s tovrstnih vstopom. Hvala.
Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku vlade, in sicer gospodu Alešu Miheliču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, ostali cenjeni gostje!
Vlada je sprejela mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o drugem tiru, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem. S predlogom zakona se predlaga predvsem odprava možnosti vstopa drugih držav v lastniško strukturo družbe 2TDK in posledično njihovega sodelovanja pri financiranju izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Vlada predlogu zakona nasprotuje. Zakon o drugem tiru podrobno določa pogoje za sodelovanje družbenikov. To sodelovanje predvideno zgolj kot možnost, za uporabo te možnosti pa morajo biti obvezno izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Namen ureditve torej ni široko odpiranje vrat tujim naložbam v drugi tir, temveč se natančno regulirajo pogoji finančnega sodelovanja, s tem pa se omejujejo učinki sodelovanja in zmanjšujejo nepredvidljivost posledic različnih interesov za delovanje družbe in drugega tira v dolgoročnem koncesijskem obdobju. Gre torej za pomembne varovalke, ki se aktivirajo samo v primeru, da se država za možnost sodelovanja: za drugo državo tudi odloči. Projekt drugega tira je eden investicijsko najzahtevnejših državnih projektov, njegova izvedba bo dosegla skoraj milijardo evrov. Če bi se ob strogih pogojih sodelovanja vendarle pojavil zainteresiran vlagatelj, bi bilo najmanj negospodarno in neodgovorno takšno priložnost vsaj preveriti z vidika interesa Slovenije, njenih državljanov in javnih financ. S predlagano spremembo zakona bi dokončno zaprli vrata strateškemu partnerstvu za drugo državo, ki bi lahko imelo številne pozitivne učinke, zlasti tudi zaradi kasnejšega zagotavljanja povpraševanja tako po drugem tiru in storitvah koprskega pristanišča. Donos na kapital o katerem govorijo predlagatelji, ni in ne more biti zagotovljen, potencialni investitor bi torej zavestno prevzel tveganje. Zato tega vložka ni mogoče primerjati s kreditom v smislu, da gre za drag kredit. Donos je mogoč le ob ustvarjanju dobičkov. Po investicijskem programu se izplačilo pričakuje šele v letu 2059 in to šele ob uspešno realiziranem, bom rekel, oziroma obratovalnem obdobju projekta. Tudi prevozniki druge države ne bodo imeli zagotovljeno prednost pri dodeljevanju vlakovnih poti. To prepoveduje že zakonodaja EU. Poleg tega vlakovnih poti ne bodo dodeljevala družba 2TDK, temveč upravljavec drugega tira. In nenazadnje, zakon o drugem tiru ne omenja nikakršnih povezav ali pogojev glede strateškega sodelovanja potencialnega družbenika v zvezi z Luko Koper, zato takšna navajanja nimajo resne podlage. Možnost nakupa zemljišč, ki se omenja, je predvidena zgolj kot možnost odplačnega nakupa seveda po tržni ceni in po postopku, ki ga ureja Zakon o stvarnem premoženju, torej v konkurenčnem postopku. Vlada Republike Slovenije nasprotuje tudi predlagani dopolnitvi po kateri naj bi bila družba v celoti zavezana za posredovanje informacij javnega značaja. Družba 2TDK je že zavezana za dostop do informacij javnega značaja in je tako kot druge družbe v lasti Republike Slovenije tako dolžna omogočiti dostop do sklenjenih pogodb in do informacij v zvezi z imenovanjem in prejemki članov poslovodstva in nadzornega sveta. Kakršenkoli odstop od pravil, ki veljajo za gospodarske družbe, bi družbi lahko povzročil gospodarsko škodo.
Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina SNS, stališče bo predstavil Dušan Šiško.
Lep pozdrav vsem skupaj!
Drugi tir železniške proge Divača-Koper je za republiko Slovenijo najpomembnejši, tako geostrateško kot tudi gospodarski projekt. Želeli bi poudariti, da je drugi tir Divača-Koper pravzaprav projekt v katerega je vpletena cela Slovenija. Gre za projekt z znatnimi določbami, družbenimi in gospodarskimi učinki kateri so potrebni za razvoj gospodarstva in povezanost ne zgolj regije, ampak naše države kot enovite celote. Projekt bi moral biti izpeljan že pred dvajsetimi leti, bo Slovenijo postavil v sam pristaniško-logistični vrh Evrope. Več kot dve leti nazaj, to je bilo 21. 3. 2019, smo imeli tukaj v Državnem zboru javno predstavitev mnenj o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Organiziral jo je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo za obravnavo zadeve s področja prometne infrastrukture in železniškega prometa. Z izgradnjo drugega tira se bo pripomoglo k ponovni vključenosti pristanišča, ne luke, slovensko je pristanišče Koper. Za Slovenijo in njeno bolj svetlo gospodarsko prihodnost je že skrajni čas, da se projekt izpelje kot se šika. Seveda, tudi mi v SNS želimo, da bi bila strateško tako pomembna infrastruktura v celoti v slovenskih državnih rokah brez kakršnihkoli tujcev. Na takšen način bi kontrolo nad tem vršila Slovenija in ne kakšna druga, tuja država, ampak, je več kot očitno, da naša država v prejšnjih vladah ni bila sposobna izpeljat takšen projekt sama. Pri vsej tej zadevi pa je pomembno, da mi oziroma Republika Slovenija, jasno postavi pogoje glede sodelovanja s tujimi zalednimi državami. Glede na to, da pa je to eden izmed najpomembnejših projektov v zgodovini Slovenije in da bi morala biti pereča stvar narejena že zdavnaj, se mora projekt nujno izpeljati od sedanjega stanja pa do konca.
Kot vemo, so prejšnje vlade imele v preteklosti še veliko več priložnosti, da bi to izpeljale, pa niso naredile skoraj nič. Zdaj so jih polna usta, kako mora biti to v nacionalnih rokah, čeprav sami niso bili sposobni zadevo izpeljati tudi z investitorji, kaj šele brez njih. V primeru, da že imamo tujo državo kot partnerico, pa so Madžari zaradi geostrateške lege in logističnih povezav, zagotovo dober partner, zato nima predlagatelj novele zakone kaj oporekati. Mogoče pa bi radi zopet, da se vse skupaj ustavi in da bomo čakali še 20 let oziroma sploh ne bomo imeli drugega tira. Povezava Budimpešta – Koper je za Madžarsko industrijo okno v svet, zaradi česar jim bo funkcionalnost infrastrukture v določenem planu, kar bo definitivno pozitivno vplivalo na slovensko gospodarstvo. Lahko bi dobili tujega investitorja, ki ne bi bil na projekt geostrateško navezan, ampak bi tretiral slovensko infrastrukturo le kot vsako drugo finančno naložbo, česar upam, da si ne želimo.
Seveda, so tudi tukaj določeni problemi in težave pri sami izvedbi projekta. Po tirih se bodo namreč vozili vlaki do hitrosti 160 kilometrov na uro. Po koncu te nove proge, po 27 kilometrih, pa bodo prišli na 80 kilometrov na uro. Zakaj se Vlada Republike Slovenije ne loti projekta tako, da se bodo vlaki vozili 160 kilometrov ves čas, tudi od Divače do Kopra, na to so že ves čas opozarjali vsi poslanci Slovenske nacionalne stranke, ne pa, da se znižuje hitrost. S tem se izjemno negativno vpliva na celotno logistiko. To vas sprašujejo poslanci in opozarjajo, Slovenske nacionalne stranke.
Naprej, dvotirna povezava, kjer vlaki ne bi zniževali hitrosti, je vendarle za slovensko logistiko nujna in še kako potrebna. Še vedno nam ni razumljivo, zakaj se ne delata oba tira skupaj, ampak, vsak tir za sebe. Se pravi, en se konča in potem grejo stroji nazaj, ponovno delat še drugi tir. Poglejte, to je preprosto smešno, kar se dogaja v naši državi. Da bi lahko povlekli dva tira naenkrat in s tem bistveno izboljšali produktivnost in tudi učinkovitost. Čas je tudi denar, čeprav se mnogi tega žal premalo dobro zavedajo.
Iz gradiva je tako razvidno, da se bo delala najprej ena cev, nato še druga, skratka, postopoma. Res smešno, čeprav sem na to že večkrat opozarjal, da bi lahko na enkrat gradili dva tira, kar bi bil še enkrat poudarjam, tudi stroškovno bolj racionalno. Povezava Koper – Divača ne predstavlja samo tistih 27 kilometrov, marveč vpliva na povezavo s celotno Evropo. Na vzhodu, preko Budimpešte to Ukrajine, prav tako pa tudi ruskega trga. Na zahodu se njen vpliv čuti na Avstrijo, Češko, Slovaško in pa južno Nemčijo, ki uporablja pristanišče Koper za izvoz avtomobilov v Azijo. In, zakaj sploh potrebujemo družbo Kolektor, kot posrednika in nima direktne pogodbe z izvajalci, s čimer bi bila izvedba bistveno cenejša. Prav tako sta za projekt pozno objavljeni razpisi na različna delovna mesta, kot na primer, voznike težkih gradbenih mehanizacij, kar kaže na neorganiziranost pri tako pomembnem projektu, kot je ta. Iz svetovnega spleta je razvidno, da preko Adecca iščejo natakarje in ostale delavce različnih profilov. Kot zanimivost naj omenim, da je Avstro-Ogrska ob koncu 19. stoletja projektirala progo iz Avstrije preko Slovenskih Konjic do Hrvaške meje, kjer je izdelavo projekta omejila na samo štiri leta. Kako je mogoče, da so v tistem času projekt omejili na tako kratek čas mi pa to zgodbo že tako dolgo vlečemo tja nekam v nedogled? Glede na to kako so nekatere dosedanje Vlade ravnale z investicijami se v Slovenski nacionalni stranki upravičeno bojimo, da do drugega tira ne bo prišlo, če pa že pa z veliko zamudo, dodatnimi stroški in zaslužki nekaterih mogotcev. Nenazadnje se to lepo vidi že pri prvem upornem zidu, ki je bil izredno drag, vendar nespremenljiv za pogoje železniške infrastrukture.
In za konec malo za hec malo za res. Verjamem, da večina poslancev glede tudi slovensko televizijsko serijo ne bom omenjal katero imam pa občutek, da se točno tako tudi še sedaj dogaja kot je v filmu opisana gradnja drugega tira.
Hvala za pozornost.
Hvala lepa.
Bojan Podkrajšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratke stranke.
Spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Predlagatelji so s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem so v obravnavo predložili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper s predlogom zakona odpravljajo možnosti vstopa drugih držav v lastniško strukture družbe 2TDK. Slovenija lahko po njihovem mnenju samo z najemom posojila in s pomočjo evropskih sredstev ceneje izgradi drugi tir kot pa z udeležbo Madžarske, ki pričakuje tudi do 3 odstotno odnosnost te naložbe. Ocenjuje, da vstop tujega kapitala za drugi tri je nesprejemljiv in nepotreben. Madžarska bi tako postala naslednjih 45 let soupravljavec in solastnik strateške infrastrukture z udeležbo dobičkov, vezanih poslov in / nerazumljivo/ zmogljivosti v bližini koprskega pristanišča. Predlagatelj s predlogom zakona predlagajo razveljavitev določbe, ki omogoča vstop druge države v lastniško strukturo 2TDK in dopolnitev 8. člena z določbo, po katerem bi bila družba 2TDK v celoti zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. V stranki SDS menimo, da je izgradnja drugega tira Divača-Koper ena izmed najbolj pomembnih investicij za Slovenijo. Z drugim tirom se Slovenija postavlja še v boljšo pozicijo kot je do sedaj. To je velika prelomnica za našo državo. Drugi tir tako na domačem kot v mednarodnem prometu predstavlja pomemben del železniškega prometa in povezavo z drugimi zalednimi državami. 5. člen veljavnega zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper določa pogoje, ki morajo biti izpolnjene za sodelovanje družbenikov. Strogi pogoji preprečuje večinsko lastništvo tujega družbenika tako, da v vsakem primeru večinski lastnik ostaja Republika Slovenija. Torej drugi tir je eden investicijsko najzahtevnejših državnih projektov. Projekt drugi tir mora slediti sodobnemu evropskemu financiranju velikih infrastrukturnih projektov. Tak model financiranja je stalna praksa v Avstriji, Nemčiji, na Danskem in tudi drugje. V Sloveniji pa je prvič uporabljen pri projektu drugi tir. V prvi vrsti mora v najmanjši meri bremeniti davkoplačevalce in hkrati omogočiti istočasno financiranje drugih pomembnih razvojnih projektov iz državnega proračuna. V prihodnjih letih mora družba 2TDK na področju financ aktivnosti usmerjati v učinkovito transparentno porabo dodeljenih sredstev, pa tudi v optimizacijo finančne konstrukcije. Poslanska skupina SDS ne bo podprla Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji upravljanja in gospodarjenja z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslanka in poslancev s prvopodpisanim Matejem Tašnerjev Vatovcem. Hvala za vašo pozornost.
Predsedujoči, kolegice in kolegi. Danes obravnavamo predlog novele zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške prog Divača-Koper. Novela, ki jo podpiramo stranke prave opozicije je odziv na sprejeto pobudo Vlade Republike Slovenije o sklenitvi sporazuma med Republiko Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira. Predlagatelji predlagamo črtanje vsebine členov, ki dajejo pravno podlago za vstop tujih družbenikov v lastniško strukturo projektnega podjetja 2TDK. V poslanski skupin LMŠ smo prepričani, da Slovenija pri gradnji drugega tira ne potrebuje pomoči ne Madžarske ne katerekoli druge zaledne države. Želimo poudariti naslednje. Kljub temu, da trenutna pravna ureditev sicer dopušča tovrstno participacij tujih držav, so okoliščine danes bistveno drugačne kot so bile februarja leta 2018, ko se je prvič govorilo o sodelovanju Madžarske pri izgradnji drugega tira. V času prejšnje vlade, torej Vlade Marjana Šarca so bile med avgustom 2018 in decembrom 2019 izvedene aktivnosti, ki so pripeljale do zaprtja finančne konstrukcije projekta izgradnje železniške proge Divača-Koper in to brez sodelovanja zalednih držav. Ponavljam, sredstva za izgradnjo so zagotovljena. Vlada s svojo namero, da z Madžarsko sklene tako imenovan sporazum pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom med drugim utemeljuje s tem, da naj bi to pomenilo manjšo obremenitev slovenskih davkoplačevalcev. Slednje bi bilo dobrodošlo, sploh v časih prihajajočega deficita in manjše gospodarske rasti zaradi posledic epidemije, a so takšna pričakovanja daleč od realnosti. Finančni vložek Madžarske bo potrebno ne samo vrniti, pač pa ga bomo tudi bistveno preplačali. Bi pa si tovrstnih preudarnih odločitev in treznih argumentov, govorim seveda o navidezni skrbi Vlade za slovenske davkoplačevalce želeli slišati recimo pri pripravi Zakona o investicijah v Slovensko vojsko, kjer finančne posledice za več kot trikrat presegajo vrednost vložka Madžarske v drugi tir. Investicija bi bila ob pogojih, kot so zapisani v pobudi v sodelovanju z Republiko Slovenijo bistveno dražja, kot bo v primeru lastnega financiranja tudi na račun dodatnega zadolževanja, saj se, če povzamem besede finančnega ministra, Slovenija zadolžuje celo po negativni obrestni meri. V primeru vstopa Madžarske bi torej šlo za zelo drago posojilo. Poleg povrnitve osnovnega finančnega vložka bo Madžarska upravičena do soudeležbe pri dobičku. Govorimo o letnem donosu v višin do 3 % osnovnega kapitala družbe. V celotni koncesijski dobi bi madžarska soudeležba pri dobičku znašala 270 milijonov evrov, posledično bi se za ta znesek podražil projekt izgradnje drugega tira in na to opozarjamo v LMŠ. Kakšen je drugi razlog, s katerim Vlada opravičuje madžarsko participacijo? Strateško in logistično sodelovanje naj bi zagotavljalo visoko stopnjo povpraševanja po železniških, pristaniških in logističnih storitvah. Zakaj, kako, koliko, na kakšnih predpostavkah? Tega seveda vladni dokument ne vsebuje. Ne vsebuje zato, ker logističnih tokov ne kroji država, temveč podjetja, ki povpraševanje po logističnih storitvah prilagajajo hitrosti, učinkovitosti in pa seveda ceni. Dejstvo je, da bi nas takšno partnerstvo s katerokoli zaledno državo postavilo v odvisen položaj do tuje države, ki bi pridobila vpliv nad našo strateško infrastrukturo. Tu ne gre za nič drugega kot za poceni razprodajo naše države, čemur v LMŠ ostro nasprotujemo. Vprašajmo se, ali bi Madžarska, če bi bila situacija obratna, na svojem ozemlju pristala na takšne pogoje. Zato v Poslanski skupini LMŠ apeliramo na pristojne vladne odločevalce, naj projekt drugega tira, za katerega ima Republika Slovenija zagotovljene vse potrebne finančne vire za izgradnjo, ne postane talec apetitov, ki niso v nacionalnem interesu Republike Slovenije. Seveda bomo danes glasovali za novelo zakona in s tem za ohranitev geostrateškega interesa Slovenije.