74. izredna seja

Državni zbor

25. 5. 2021

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 74. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Dušan Verbič, Marko Bandelli do 16. ure, Maša Kociper do 17. ure, Lidija Divjak Mirnik do 18. ure.

Na sejo sem vabil predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije k 2. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 74. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 24. maja 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti nihče.

(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 74. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH OZIROMA PREDLOG ODLOKA O RAZPISU ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH.

Pobudnik zahteve Aljoša Petek je 19. maja 2021 vložil pisno zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. V zvezi s to zahtevo bomo obravnavali predlog Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu, ki ga je pripravil in v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku predlagatelja, predsedniku odbora Bojanu Podkrajšku.

Spoštovani predsednik, cenjene kolegice in kolegi!

Povzetek Predloga odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.

Spoštovani! Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 42. nujni seji, 24. 5. 2021, kot matično delovno telo obravnaval zahtevo več kot 40 tisoč volivk in volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je Državni zbor sprejel 30. marca 2021. Odbor je na podlagi 169.a člena in 171. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je v obravnavo in sprejetje posredoval Državnemu zboru.

V skladu s prvim odstavkom 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi Akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu. V skladu s prvim odstavkom 33. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 30 dni in ne več kot eno leto. Določitev dneva glasovanja, od katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno lahko Državni zbor z navedeno večino določi: na dan glasovanja dan v razdobju najmanj 30 in največ 45 dni od dneva razpisa referenduma. Upoštevanje navedeni določbi se predlogu odloka predlagano vprašanje, ki sedaj na referendum glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021.« Za dan referenduma je predviden ponedeljek, 31. marec 2021 za dan glasovanja pa nedelja, 4. julij 2021. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja bo poteklo 34 dni, glasovanje pa bo torej izvedeno na 35. dan.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa. Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.

Andrej Vizjak

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dejstvo je, da so predlagatelji referenduma zbrali kvalificiran kvorum za razpis referenduma. Seveda to je njihova pravica in prav je, da Državni zbor razpiše ta referendum, čeprav mislim, da je ta referendum slab tako za vode kot za ljudi v Sloveniji, ki živimo ob vodah ali pa so kakorkoli povezani z vodami. Namreč zakaj? Zaradi tega, ker je pravzaprav pri zbiranju teh podpisov in pri nagovarjanju podpisnikom te pobude pravzaprav šlo za diametralno nasprotje tistega kar dejansko Zakon o vodah pomeni. Zakon o vodah namreč pomeni čisto preprosto, zakon je zelo kratek, ima dva vsebinska člena, več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Oženje, to je dejstvo. Zdaj, jaz sem v razpravah, ki sem jih imel od takrat s predlagatelji do danes pravzaprav ugotovil, da gre za eno temeljno nepoznavanje kompleksnega področja predpisov v naši državi. Namreč posege v prostor na priobalnem zemljišču ne ureja Zakon o vodah. Posege v prostor ureja Zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon. Tam se določi kje je možno in kaj je možno kje graditi in ne v Zakonu o vodah. In govoriti, da je s spremembo Zakona o vodah lažje poseganje na priobalna zemljišča, pravzaprav izključuje to, to se pravi, nepoznavanje te kompleksne ureditve, da je tukaj še en drug zakon, ki opredeljuje poseganje v prostor. Zakon o vodah zelo določa določene specifične pogoje pri tem možnem poseganju in predpisuje tako imenovano vodno soglasje za te posege. In Zakon o vodah predpisuje po novem, da je potrebno imeti tudi za enostavne objekte vodno soglasje. Doslej tega ni bilo. Doslej je bilo možno posegati na priobalna zemljišča, če je to dopuščal prostorsko-izvedbeni akt za enostavne objekte brez vodnega soglasja. To se pravi, za enostavne objekte se pogoji za poseganje na priobalna zemljišča zaostrujejo ker je ob možnem poseganju zaradi prostorsko izvedbenega akta, če to dopušča, potrebno imeti še vodno soglasje. Doslej tega ni bilo. In če je prostorsko izvedbeni akt dopuščal in marsikje dopušča, recimo v večjih mestih ali krajih po Sloveniji, ki so ob vodah, praktično vsa večja mesta v Sloveniji so ob vodah, tudi gradnja enostavnih objektov in to so lahko državljani naredili brez da bi pridobili vodno soglasje, sedaj pa zahtevamo še vodno soglasje. To se pravi, se pogoj zaostruje. Enako je pri gradnji ostalih objektov. Doslej je bilo možno namreč graditi z oženjem priobalnega pasu tako objekte zasebne in javne rabe, to se pravi, tudi tovarne z nevarnimi snovmi, tudi zasebne vile, tudi bencinske servise, tudi hotele, to je bilo vse do danes možno, za krčenje priobalnega pasu in nekaj prakse imamo s tem. Laško, Prevalje, tovarna Lek in podobno. To so je iz prakse. Sedaj pa ožamo ta nabor iz objektov javne in zasebne rabe samo še na objekte javne rabe. Tako piše v zakonu sedaj, če ga beremo drugače bi bilo fino, da si malo to razčistimo in z interpretacijami pravzaprav. Nima pa ta zakon nobene veze s privatizacijo vode, z omejevanjem dostopa do vode, s krnjenjem pravice do zdrave pitne vode v Sloveniji in to je podlo zavajanje, ki smo ga bili deležni pri zbiranju podpisov in ki je izmaličil ta predlog v njegovo obratno smer, češ da se s tem predlogom liberalizira poseganje na obvodna zemljišča dejansko se pa zaostruje. Jaz verjamem, da bo referendumska kampanja pomagala / nerazumljivo/ te čudne interpretacije zapisanega v tem zakonu verjamem pa, da ga večina teh, ki je zbirala podpise niti prebrala ni.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, mag. Vizjak, drage kolegice in kolegi!

Vložena je zahteva več kot 40 tisoč volivk in volivcev za zakonodajni referendum o noveli Zakona o vodah. Kako so bili ti podpisi dobljeni bo najbrž povedala sedanja neka urna razprava. Gospod mi je povedal se pohvalil, da je dal podpis. Sem ga vprašal zakaj pa? Zato, ker država oziroma ta Vlada želi prodati vire pitne vode in to tujcem. Potem sem mu razložil in seveda podpisa ni mogel več umakniti. V Novi Sloveniji odločno zavračamo neresnične trditve, da naj bi novela Zakona o vodah usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. V noveli zakona ni besedice, besedne zveze pitna voda v nobenem skloni, ni. Zavračamo trditve, da bo država prodala vire pitne vode in to celo tujcem. Zakon o vodah posega na priobalna zemljišča posege na priobalna zemljišča zaostruje odločitve pa bodo odslej strokovne in ne več politične. Z referendumom oziroma bolj točno z referendumsko zavrnitvijo novele Zakona o vodah bi se blokiralo dobrih 17 milijonov evrov, ki jih zakon namenja prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. Z zavrnitvijo bi bilo še najprej veliko naših državljank in državljanov poplavno ogroženih torej glas za uveljavitev zakona je glas za odpravo poplavne ogroženosti mnogih državljank in državljanov. Iz vsebine zakona izhaja, da zakon vsebuje samo tri člene. S spremembo 37. člena je določeno, da na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za navedenih 9 izjem med drugim na primer za ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda, ukrepe, ki so nanašajo na ohranjanje narave, objekte, ki so namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, objekte, ki so namenili zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja. Zakon zelo jasno določa, da je potrebno pridobiti ustrezno soglasje, ki se izda, če ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih, zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje stanje voda, ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. Dr. Matjaž Mikuš, dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je v oddaji nacionalne televiziji, relevanten medij, 19. aprila poudaril, da, citiram, »se postopek umeščanja v prostor s to spremembo zakonodaje ni spremenil. Torej, nekdo, ki želi graditi v tem priobalnem pasu mora znotraj prostorskega načrtovanja (občinski prostorski načrt) dati pobudo. Tu mislim, da je vlada res naredila pozitivno potezo, da je nabor objektov omejila na samo tiste v javno korist. V tem smislu se bo nabor objektov skrčil.«, konec citata dr. Matjaža Mikuša, dekana Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Kolegice in kolegi! Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati bo podprla predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Podprli pa bomo tudi amandma, in sicer predlagamo, da bi bil referendum v nedeljo, 11. julija. Hvala lepa.

Igor Zorčič

Hvala lepa.

Mateja Udovč bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Spoštovani!

Danes na tem mestu se znova pogovarjamo o noveli zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki bo, kot kaže, predmet prihajajočega naknadnega zakonodajnega referenduma, sklicanega v zavetrju glasnih prizadevaj nekaterih strank iz opozicijskega dela parlamenta. Iz vsebine novele in argumentacije njihovih nasprotnikov pa gre sklepati predvsem to, da politični apetiti nasprotnikov tega zakona več kot očitno presegajo njihovo zavzemanje za čisto pitno vodo. V Poslanski skupini Stranke modernega centra seveda močno podpiramo idejo zakonodajnega procesa v katerem ima ključno vlogo mnenje ljudstva, a manimo, da je osnovni predpogoj za pravilen potek takšnega procesa objektivna seznanitev javnosti z vsemi relevantnimi dejstvi, ki jih sprememba zakona prinaša. Bojimo se, da so bili določeni argumenti na podlagi katerih je bil zasnovan predlog zakona o vodah preslišani. Medijska pozornost okoli tega zakona pa zlorabljena za pavšalno primerjavo z obstoječim zakonom in pavšalno interpretacijo novih rešitev, ki jih zakon vpeljuje. Implementacija novele zakona med drugim zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na priobalnih območjih poleg objektov javne rabe dovoljuje tudi gradnjo enostavnih objektov v zasebni rabi. Enostavnih objektov. Novela zakona je iz zakona odpravila tudi številne izjeme za gradnjo na priobalnih območjih, ki so v preteklosti botrovale k izgradnji številnih vodi nevarnih proizvodnih objektov in ostalih zgradb v zasebni lasti na obalah slovenskih rek in jezer. Poleg tega pa sprememba zakona ureja tudi vprašanji vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti. Na to področje se sicer spomnimo ob vsakoletnih poplavah in vodnih ujmah. Ko pa voda vpade in saniramo posledice pa spet veselo pozabimo na ta pomemben segment urejanja in varstva voda. Prav zato, ker predlagan zakon odpravlja in omejuje toliko potencialno škodljivih praks za slovensko vodno shemo nas resnično čudi dejstvo, da so se nevladne organizacije tako energično in odločno postavile na nasprotno stran. Na stran, ki nasprotuje sprejetim zakonskim rešitvam.

V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo prepričani, da so bila nekatera določila v predlaganem zakonu javnosti predstavljena zgolj enostransko ali celo zavajajoče, tako da mu mnogi izmed podpisnikov referendumske pobude ne bi nasprotovali, če bi se ga interpretirali samostojno in neodvisno. Obžalujemo, da se je okoli zakona, ki vpeljuje mnogo vsebinsko dobrih rešitev, ustvaril kaotičen hrup, iz katerega je javnost povzemala predvsem glasove in mnenje tistih, ki zakonu nasprotujejo. Vendar pa kljub nekaterim in včasih celo nekorektni obravnavi predloga zakona razloge in argumente nasprotnikov smo poslušali in jih resno obravnavali, kar je konec koncev vodilo tudi do občutnih vsebinskih sprememb predloga zakona v obliki umika nekaterih spodnjih določb. Zavedamo se, da je pomembnost čiste pitne vode neoporečna in da gre pri vprašanjih o vodah vedno za izredno občutljivo družbeno tematiko. Kljub temu, da razumemo prizadevanja in zaskrbljenost raznih deležnikov ob slehernem odpiranju vprašanj o vodah, pa smo prepričani, da je ob vsakršni vzpostavitvi izrazito negativnega ozračja vezana na spremembe stanja voda v Sloveniji nemogoče sprejemati dobre rešitve, ki bi lahko hkrati izboljšale učinkovitost rabe prostora in dvignile kvaliteto naše vode, vode, ki nas obdaja, vode, ki jo pijemo mi vsi.

V Poslanski skupini Stranke Modernega centra bomo danes izvedbo zakonodajnega referenduma podprli, saj smo prepričani, da je referendum povsem legitimen način demokratičnega odločanja o pomembnih skupnih vprašanjih, kar pa varovanje voda nedvomno je. Bomo pa veseli, če se bodo državljanke in državljani pred odločitvijo na referendumu dejansko seznanili s spremembo zakona, jo prebrali in se šele potem na referendumu odločali za ali proti zakonu. Na podlagi vseh navedenih argumentov bomo v Stranki Modernega centra na referendumu odločno podprli sprejeti zakon, ker je po našem mnenju sprememba zakona boljši garant za čisto vodo za varovanje naših voda. Hvala lepa.

Hvala lepa. Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani minister! Vlada Janeza Janše je v slabem letu in pol od kar je na oblasti neštetokrat prekoračila meje dobrega okusa in zdravega razuma, zelo rada se je igrala in poigravala z zdravjem in življenji ljudi, z davkoplačevalskim denarjem, z državnim ugledom, z ustavnimi in temeljnimi pravicami ljudmi in še bi lahko naštevala. Na svoj seznam pa je dodala tudi najpomembnejšo dobrino, to je pitno vodo. Z načinom sprejemanja Zakona o vodah je pokazala, da se na pravico državljanov do pitne vode požvižga, požvižga se na slovensko Ustavo in požvižga na evropske direktive, tista o pitni vodi je bila sprejeta konec leta 2020 in članicam EU nalaga, da ukrepi sprejeti za njeno izvajanje temeljijo na previdnostnem načelu in v nobenem primeru nimajo za posledico neposredno in posredno poslabšanje trenutne kakovosti vode, požvižga se celo na lastno koalicijsko pogodbo, v kateri se je zavezala k doslednem varovanju pitnih virov. Velja prepričanje, da je Slovenija tako bogata z vodo, da dolgoročno oskrbovanje prebivalstva z njo ne bi smelo biti težavno, tod znano je tudi kako zanimiva je voda z vidika tržnega izkoriščanja in kakšni pritiski se v tem imenu vršijo. Zato bi morala imeti voda svojega varuha. In najbolj učinkovit varuh bi morala biti oblast. Naloga in dolžnost vsakršne oblasti bi morala biti, da temeljno pravico, ki je ob enem tudi državna konkurenčna prednost, ščiti na vse razpoložljive načine. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bi morala biti pri spremembah področne zakonodaje pravica do pitne vode in njenega ohranjanja nadrejena vsem drugim. Toda tako, kot državljane, je tudi vodo ta oblast pustila na celinu. Z rastjo svetovne populacije in posledično, rastjo potreb po osnovnih dobrinah, se krepi zavedanje o tem, kako dragocena je voda. Poleg naraščajoče porabe, veliko težavo predstavlja tudi povečano onesnaževanje in bolj, ko je voda dragocena, bolj je tudi dobičkonosna. Čedalje večji lobistični pritiski korporacij, ki jih vodi zgolj in samo želja po zaslužku, so tudi pri nas že pred leti nakazovali, da bi lahko oskrba s pitno vodo, ki nam je vsem tako samoumevna, postala ogrožena.

Zato je bila leta 2016 pripravljena pobuda za spremembo Ustave, kjer smo bili ravno v SAB tisti, ki smo to spremembo predlagali, prvopodpisana pod predlog pa sem bila sama in pobuda je na koncu tudi uspela in Ustava je bil spremenjena. Odveč je seveda ponavljanje, da to ni bilo dovolj. Zapisu v Ustavo bi morala slediti sprejetje vseh potrebnih predpisov, ki bi pravico tudi dejansko zaščitili. Tudi aktualna Vlada bi morala stremeti k temu, da se ustrezno dopolnijo zakoni in podzakonski akti. Z vpisom ustavne pravice do pitne vode, smo lahko Evropi in svetu služili kot zgled, kako ravnati na tem področju in kako pitno vodo ustrezno zaščititi.

Zakon, zaradi katerega bomo danes razpisali referendum, je spremljajo veliko ogorčenje javnosti. Začelo se je z javno razpravo, ki se je zaključila po pičlih dveh tednih oziroma, če sem bolj natančna, 12 delovnih dneh. Kako naj bi se v tako kratkem času odvila kvalitetna razprava in čemu tako malo časa, ko pa ima zakon izključno plemenite in dobre namene, tako vsaj ves čas poudarja minister. Pa pojdimo naprej, zakon se je sprejemal po skrajšanem postopku, ki je za zakonsko materijo, s potencialno tako obsežnim in dolgoročnim vplivom na vodo, seveda popolnoma neustrezen.

S spornimi določbami, ki so tudi razlog za referendum, je Vlada dopolnila 37. člen, ob tem pa dodala še spremembo 69. člena, ki ga je pozneje pod pritiski javnosti umaknila. Toda s tem je bila odstranjena le največja nevarnost za slovenske vode. Ministrov komentar na vse našteto že poznamo. Ničkolikokrat je ponovil, kaj vse pozitivnega zakon prinaša, kako se mu po krivici očita ogrožanje pitne vode in kako v resnici ščiti priobalni pas. Da, na eni strani se res umika dosedanje možnost zožitve območja priobalnih zemljišč, toda pomembno je tudi, kaj je na drugi strani. Razširja se nabor objektov, katerih gradnja je dopustna v vodnem in priobalnem območju in kakorkoli minister zadevo obrne, pozidava teh območij žal pomeni ali pa lahko pomeni, tveganje za onesnaževanje površinskih in podzemnih voda. In ja, seveda je povečan obseg sredstev za vzdrževanje in sanacijo problematičnih vodotokov dobrodošlo in prepotrebno, toda žal je rešitev v zakonu zapakirana skupaj s takšnimi, ki so morda celo za ta iste vodotoke lahko zelo škodljivi.

Kot da bi bilo za delovanje vodnega sistema bistveno, ali gre za zasebno ali javno lastnino, je minister večkrat ponovil, da po sprejetju novele ne bo več mogoče zidati zasebnih objektov, temveč zgolj tiste, ki so namenjeni vsem. Pa ga je predstavnica SMC-ja, ki je predstavila stališče, pravzaprav demantirala, ker je povedala, da gradnja zasebnih pomožnih objektov pa bo dovoljena. S pazljivo izbiro besed je tako skušal vplivati na dojemanje ljudi, kar je namenjeno slehernemu izmed nas, je vendar dobro, mar ne? Žal ne. Objekti za javno rabo so daleč od objektov, ki so apriori v javno korist.

Tudi pri naštevanju teh objektov, je minister pazljivo in premišljeno izbiral primere. Izpostavil je na primer rekreativne površine, otroška igrišča in podobno in, le kdo bi lahko oporekal gradnji otroških igrišč in rekreativnih površin. Toda, tu sta še besedi in podobno in vanjo so zapakirani tudi številni objekti, ki imajo manj prijeten prizvok, pa tudi takšni, ki lahko vodne sisteme potencialno hudo ogrozijo. Vlada ob tem miri in zagotavlja, da bo za varnost voda poskrbela varovalka, v skladu s katero bo lahko podjetje pridobilo vodno soglasje oziroma mnenje le, če se s tem ne bo poslabšalo stanje voda. Vse lepo in prav, toda pod pritiski investitorjev in z državo, ki bo tem investitorjem popuščala, bo varovalka le mrtva črka na papirju. In ker je Vlada pri varovanju in ščitenju pravice do pitne vode pogorela na celi črti, je stvari v roke vzelo ljudstvo - tisto ljudstvo, ki mu je ministrstvo odreklo možnost primernega sodelovanja v zakonodajnem postopku. Več kot 50 tisoč posameznikov se ni pustilo prepričati in je z oddajo podpisov izreklo odločen »ne« vsem tveganjem, ki jih zakon prinaša; in tudi moj podpis je med temi 50 tisočimi. Temu »ne« se pridružujemo tudi v stranki SAB, ki podpiramo, da o tako pomembni stvari, kot je voda, ki je naše največje bogastvo in vir življenja, odločamo ljudje, ki smo tudi njeni lastniki. Vsi smo odgovorni za njeno zaščito in vsi imamo pravico do čiste pitne vode. Zato že danes pozivam vse, da se referenduma udeležite in jasno izrazite svoj »proti« uničevanju naših vodnih virov.

Odlok o razpisu referenduma bomo v Poslanski skupini SAB seveda soglasno podprli in soglasno bomo nasprotovali amandmaju, s katerim želite rok izvedbe referenduma prestaviti na 11. julij. Očitno se že danes bojite, da bi 4. julija bilo prisotnih preveč ljudi, svojo napako glede volilnih okrajev pa morate popraviti do 4. junija, da je referendum lahko izveden 4. julija. Še enkrat, v poslanski skupini bomo to soglasno podprli in pozivamo ljudi, da se v čim večjem številu udeležijo referenduma in glasno nasprotujejo predlaganemu oziroma sprejetemu zakonu.