Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 76. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena, drugega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 108. seji, 1. 6. 2021.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Branko Simonovič od 15. ure, Vojko Starović, Marko Bandelli, Maša Kociper, Janja Sluga, Samo Bevk, dr. Franc Trček in mag. Dušan Verbič.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo v obliki videokonference ni najavil noben poslanec oziroma poslanka.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni res seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O RAZGLASITVI USTAVNEGA ZAKONA O DOPOLNITVI II. POGLAVJA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Državni zbor je na 75. izredni seji, 27. maja 2021, sprejel Ustavni zakon o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije.

Državni zbor v skladu s prvim odstavkom 182. člena Poslovnika Državnega zbora razglasi ustavni zakon najkasneje osmi dan po njegovem sprejetju, razen če najmanj 30 poslancev zahteva, da se sprememba ustave predloži v potrditev volivcem na referendumu. Zahteva za razpis referenduma ni bila podana, zato Državni zbor lahko razglasi Ustavni zakon o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije. Ustavni zakon Državni zbor razglasi s sprejetjem odloka o razglasitvi.

Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Ustavna komisija. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predsedniku komisije mag. Dejanu Židanu.

Gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi vsem prisotnim gostom!

Pred nami je zadnji korak v ustavno-revizijskem postopku tokratnega dopolnjevanja Ustave Republike Slovenije. Na zadnji izredni seji Državnega zbora smo sprejeli dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije. Z njo smo v ustavo, v novi 62.a člen, zapisali, da sta v Sloveniji zagotovljena svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Glede jezika gluhoslepih smo, prvi v svetu, v ustavo zapisali, da je v Sloveniji zagotovljena svobodna uporaba in razvoj jezika gluhoslepih, kar bo uredil zakon. Skladno s 171. členom ustave začne veljati sprememba in dopolnitev ustave z razglasitvijo v Državnem zboru. Poslovnik Državnega zbora v 182. členu določa, da Državni zbor razglasi Ustavni zakon o spremembi ustave najkasneje osmi dan po njegovem sprejetju na seji Državnega zbora.

S sprejetjem Odloka o razglasitvi, posledično, je Ustavna komisija po pripravi predloga ustavnega zakona za plenarno obravnavo in odločanje, kar je bila tema 75. izredne seje Državnega zbora, pripravila vnaprej tudi predlog odloka o razglasitvi predmetne dopolnitve ustave. Ustavna komisija je namreč na podlagi druge alineje 2. točke 2. člena Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora pristojna, da pripravi predloge odlokov o razglasitvi ustavnih zakonov za spremembo Ustave Republike Slovenije. Ker najmanj 30 poslancev oziroma v našem primeru nihče od poslancev v roku osmih dni predlagal, da bi o sprejetju dopolnitve drugega poglavje Ustave odločali volivci na Ustavno-revizijskem referendumu lahko Državni zbor pristopi k razglasitvi predmetne ustavne dopolnitve. Spoštovane gospe in spoštovani gospodje, predlagam, da ta visoki zbor na današnji 76. izredni seji sprejme predloženi odlok in z njim razglasi enajsto spremembo Ustave Republike Slovenije. Tokratno dopolnitev drugega poglavja Ustave in zapisa znakovnega jezika ter jezika gluho slepih v Ustavo.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanski skupin.

Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes smo v Državnem zboru priča pomembnemu trenutku, saj smo poslanke in poslanci prisluhnili tistim, ki nas ne slišijo. V Poslanski skupini SMC smo zadovoljni in ponosni, da smo enotno sledili pričakovanju gluhih in naglušnih ter gluho slepih se poenotili in z dopolnitvijo Ustave Republike Slovenije z 62.a členom zagotovili svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho slepih na območjih občin, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina pa tudi italijanskega ali madžarskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik in jezik gluho slepih sta materna avtohtona jezika teh skupin v Sloveniji. Uvrščata se med jezika manjšin v Sloveniji do sedaj pa še nista uživala ustavnega varstva. Osebe z okvaro sluha so se namreč vrsto let prizadevale za enakovredno družbeno obravnavo in ustavno priznanje slovenskega znakovnega jezika to se bo danes tudi zgodilo. Čeprav Ustava Republike Slovenije med človekove pravice in temeljne svoboščine med drugim uvršča tudi svobodo izražanja, volilno pravico, izobrazbo in šolanje, pravico do uporabe svojega maternega jezika in pisave in tako dalje. Sporazumevanje in jezik ter pravica do njune uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Danes tako sledimo plemenitemu cilju, da se na ustavni ravni gluhim uporabnikom slovenskega znakovnega jezika in gluho slepim uporabnikom taktilnega znakovnega jezika zagotovi ustavno pravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov. Slovenski znakovni jezik vse do tega trenutka še vedno ni bil enakovreden slovenskemu jeziku, saj prevladuje izrazito nepoznavanje in neznanje v javnosti. Tako so gluhi otroci danes v izobraževanju izrazito prikrajšani. Učijo se v jeziku, ki v resnici ni njihov materni jezik. Osebe z okvaro sluha si kot svoj avtohtoni jezik uporabljajo slovenski znakovni jezik se tako soočajo z številnimi ovirami na področju izobraževanja, zaposlovanja, uveljavljanja državljanskih pravic, političnih in kulturnih pravic. Od tega trenutka bo drugače, bolje za vse gluhe, naglušne in gluho slepe. V Poslanski skupini Stranke modernega centra podpiramo zapis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo, saj menimo, da je skrajni čas, da slovenski znakovni jezik postane prepoznan kot ustrezno varovana ustavna materija. In še enkrat več, čas je, da gluhim, naglušnim in gluho slepim prisluhnemo v njihovem jeziku.

Hvala.

Hvala lepa.

Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Danes je pred nami še sklepno dejanje povezano z vpisom slovenskega znakovnega jezika v Ustavo. Od prvega srečanja Ustavne komisije na to temo so postopki tekli dve leti. Na določenih točkah se je tudi malce zataknilo, toda pomembno je, da smo zadeve v letošnjem letu pohitrili in jih zdaj v manj kot treh mesecih s ključnimi obravnavami spravili do končne točke.

Marca smo na seji potrdili sklep, na podlagi katerega je bilo omogočeno, da stečejo postopki za vpis v ustavo. Prejšnji teden pa smo potrdili predlog ustavnega zakona, ki ga je treba danes samo še razglasiti. Tako marca, kot maja, smo slišali predstavitve stališč poslanskih skupin in pravzaprav je težko najti ali izpostaviti še kaj, kar ni bilo povedano. Praktično vsi smo se strinjali, da gre za izjemno pomemben mejnik, ki bi moral poskrbeti za to, da se bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim v primerjavi s slišečimi oziroma polnočutečimi zagotavljalo vsaj približno enake možnosti in prispevalo k njihovemu lažjemu vključevanju v družbo.

Prav tako smo poslanci delili prepričanje, da se stvari ne smejo ustaviti zgolj na tej simbolni ravni. Današnja razglasitev ustavnega zakona je pravzaprav prvi pogoj, da gluhim in gluhoslepim omogočimo tisto, kar jim pripada. Zadeva se namreč ne bo končala pri današnji razglasitvi, temveč se bo zdaj pravzaprav šele resnično začela. Vlada je tista, ki ima moč, pa tudi dolžnost, da poskrbi, da bo imel vpis v ustavo dejanske učinke in da bo pravica do uporabe znakovnega jezika tudi dejansko udejanjena. Največ učinkov bo seveda prineslo zadostno zagotavljanje sredstev, s pomočjo katerih bo možen kontinuiran razvoj tega jezika, zato pričakujemo, da bo Vlada pri naslednjem proračunu slovenski znakovni jezik ustrezno upoštevala in zagotovila potrebna sredstva.

Resnično si ne želimo, da bi se pri udejanjanju zapisane pravice v praksi zgodilo kaj podobnega kot z vodo. Pravici do pitne vode smo mesto v ustavi na našo pobudo zagotovili že leta 2017, nato pa so stvari precej zastale. Področni zakoni, ki bi se morali spremeniti, se niso oziroma so se v času trenutne Vlade celo na slabše, zaradi česar gremo 11. julija na referendum. V primeru uporabnikov znakovnega jezika, ki so bili že tako ali tako dovolj prikrajšani, se to preprosto ne sme zgoditi. Državnega sekretarja, ki je zagotovil, da stvar ne bo mrtva črka na papirju in da bodo na Ministrstvu za delo bdeli nad potrebno zakonsko prilagoditvijo, bomo zato seveda držali za besedo.

Kot že poudarjeno ob prejšnjih priložnostih, naj znova povem, da se zavedamo, da vpis v ustavo ne bo izbrisal prezrtosti, zapostavljanja in krivic, ki so se desetletja dogajala številnim gluhim, naglušnim in gluhoslepim. Upamo pa, da bo bistveno pripomogel k spremembi položaja, izhodišč in možnosti vseh tistih, za katere še ni prepozno. V stranki SAB smo ponosni, da smo del te pomembne zgodbe in spremembo ustave seveda podpiramo in enako z velikim ponosom podpiramo razglasitev ustavnega zakona.

Hvala lepa.

Franc Jurša bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Predsednik, hvala za besedo. Vsem v dvorani prav lep pozdrav!

Kot že slišano mnogokrat, je komunikacija bistvo človeka. Nezmožnost komuniciranja s preostalim svetom pomeni odrezanost od sveta in s tem prikrajšanost pri udejanjanju mnogih človekovih pravic in svoboščin. Komunikacija s svetom v najširšem smislu je ključno za vključevanje v družbo, je ključna za opolnomočeno in polnovredno življenje. Naglušnost, gluhota, gluhoslepota so specifične invalidnosti, ki jih marsikdo ne jemlje kot takšne, ampak to vendarle so, saj osebe s slušnimi, govornimi in okvarami in primanjkljaji v vsakodnevnem življenju trčijo na mnogo ovir.

Znakovni jezik in jezik gluhoslepih sta pravzaprav materna jezika oseb, ki jih pestijo slušno-govorne težave. Sta osnovna in edina jezika za stik z zunanjim svetom. Priznanje in pravica do svobodne rabe na vseh področjih življenja, ter možnosti za razvoj teh jezikov so tako popolnoma utemeljene, ustavne predpostavke, na katerih je pričakovati, da se bo v prihodnosti gradil mozaik boljših možnosti in priložnosti za ljudi, ki zaradi slušno govornih hib danes še ne uživajo enakovredne pozicije slišečim.

Danes formalno pravno zaključujemo s spremembo najvišjega pravnega akta Republike Slovenije. Ustava tako z današnjim dnem dobiva nov člen, s katerim dobivajo slovenski, italijanskih in madžarski znakovni jezik, ter jezik gluho slepih svoje mesto, ter možnost za nadaljnjo skrb in razvoj. Besedilo, ki smo ga potrdili na 75. redni seji Državnega zbora je dobilo več kot potrebno večino.

V Poslanski skupini Desus bomo tudi danes prispevali naše glasove za sprejem odloka, ki bo omogočil veljavnost besedila novega 62.a člena naše Ustave.

Hvala lepa.

Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Spoštovani, na ta lep trenutek, vsem prav lep pozdrav.

Slovenija je pravna in socialna država, pravi 2. člen slovenske Ustave. To seveda pomeni obveznost, da nihče ne ostane pozabljen, da država vsakomur, ki je zaradi neke objektivne danosti prikrajšan, omogoči, da sodeluje polno, da živi polno življenje, da je pomemben, enakovreden del slovenske družbe in države. V politiki pa je tako, da štejejo dejanja, ne besede in današnje dejanje, vpis pravice do uporabe jezika gluhih in gluho slepih v Ustavo, je pomembno dejanje, ki dokazuje, da v Sloveniji spoštujemo vsakogar, cenimo vsakogar in želimo, da vsakomur omogočimo vse tisto, kar mu daje slovenska Ustava, kar izhaja iz človeške etike, kar je skladno z vrednotami, na katerih je bila ustanovljena samostojna slovenska država. Proces, ki se je začel pred tremi leti in ki sem ga vodil kot takratni predsednik Ustavne komisije, je danes na tisti točki, ko doživi svoje udejanjenje. Nadaljevala ga je potem komisija, ki jo je vodil mag. Židan. Ta proces se na nek način oblikuje v členu slovenske Ustave, ki bo pomenil pravico in dolžnost, da se vsakomur zagotovi, da ima možnost komuniciranja, v vseh ključnih točkah svojega življenja, tudi v izobraževanju, v jeziku, ki ga razume, kajti, če hočemo nekomu omogočit, da je enakovreden člen družbe, je zagotovo prvi korak, da se mu omogoči, da komunicira z ostalimi na način, ki ga razume in ki mu v celoti omogoča, da razvije svoje človeške potenciale in seveda, da jih uresniči kot enakovreden del slovenske družbe.

Iz tega vidika je kot simbolno dejanje, ta današnji trenutek izjemno pomemben in dragocen. V SDS smo veseli in ponosni, da smo sodelovali pri oblikovanju in oblikujemo danes ta prostor in slovensko Ustavo, z vpisom znakovnega jezika, jezika gluhih in gluho slepih, v slovensko Ustavo.

Ko gre za jezik gluho slepih, ne pozabimo, smo prvi na svetu.