Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci, cenjeni gostje!

Pričenjam 49. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebno še ministrico za obrambo, gospo Andrejo Katič, državnega sekretarja mag. Miloša Bizjaka in pa namestnika načelnika Generalštaba generala Alana Gederja.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili gospod Benedikt Kopmajer, gospod Franc Breznik in pa gospa Anja Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Ena točka – zaplet pri napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v Latvijo.

Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje tak, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZAPLETI PRI NAPOTITVI PRIPADNIKOV SLOVENSKE VOJSKE V LATVIJO.

Sam sem sejo sklical z namenom, da se pojasni okoliščine, ki so nastale, da smo bili v zadnjih dveh oziroma treh dneh priča, da je pod vprašanjem odhod pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske na misijo zveze NATO v Latvijo. Jaz upam, da ti zapleti niso nastali zato, ker bi nekdo želel blatiti ugled Republike Slovenije kot članice mednarodne skupnosti in predvsem kot članice zveze NATO, še manj pa upam, da je ta zaplet nastal zaradi tega, ker bi bilo kakšni državi v interesu, da Slovenska vojska oziroma Republika Slovenija v tej misiji ne sodeluje.

Tako da bi prosil najprej gospo ministrico za obrambo Andrejo Katič, da pojasni, kakšna je situacija in kaj se je dogajalo v teh zadnjih dneh na podlagi tega, kar so poročali mediji.

Izvolite, ministrica.

Hvala, predsednik. Članice in člani odbora.

Mogoče naj v uvodu izkoristim najprej to priliko, da vse člane in članice Odbora za obrambo pozdravim tudi v imenu Odbora za obrambo Črne gore. Bila sem na obisku in se zahvaljuje za dosedanje sodelovanje, predvsem pa za podporo Sloveniji, ki je nudila za to, da bodo v kratkem postali polnopravni člani zavezništva v NATO.

Kar se tiče našega sodelovanja v Latviji, ne bi rekla, da je pod vprašanjem. Imamo še kar nekaj časa, zagotovo pa je na mestu, da tako, kot smo do sedaj, ponovno pojasnimo vse v zvezi s to misijo.

Se pravi, o sodelovanju pripadnikov Slovenske vojske v večnacionalni bataljonski bojni skupini v okviru NATO-ve "Okrepljene prednje prisotnosti" v Latvijo je bil Odbor za obrambo tekoče informiran od 38. nujne seje dalje v lanskem juniju, ko smo v okviru poročanja v vrhu NATO podali tudi informacijo o predvidenem sodelovanju Slovenske vojske. Odbor je skupaj z Odborom za zunanjo politiko obravnaval tudi namero o sodelovanju in je bil seznanjen tudi s sklepom o sodelovanju, ki ga je Vlada sprejela 9. 2. 2017, zato ne bi ponavljala informacij in podatkov, ki smo jih že večkrat tukaj predstavili.

Glede postopkov napotitve … Le-ti potekajo na ustaljen način in za njih v celoti skrbi Generalštab Slovenske vojske. Prvi slovenski kontingent je v / nerazumljivo/ v Latvijo v vojaško bazo Adaži blizu Rige napoten junija. Kontingent, ki šteje 46 pripadnikov, sestavljajo večnamenski vod za jedrsko radiološko, kemično in biološko obrambo, skupina za usmerjanje zračne podpore, skupina vojaških policistov, skupina v poveljstvu bojne skupin in nacionalni podporni element. Vzajemne obveznosti: podpora države gostiteljica, zdravstvena oskrba, finančni, varnostni in ostali postopki pomembni za delovanje v okviru BBSK (?) v Latviji bo urejal tehnični dogovor, ki je bil v preteklih mesecih usklajevan med vsemi državami, vključenih v to bojno skupino. 18. aprila sta ga podpisali Latvija kot država gostiteljica in Kanada kot vodilna država, ostale sodelujoče države, Slovenija, Italija, Albanija, Španija in Poljska pa bodo k sporazumu pristopile naknadno. Vlada se bo s tehničnim sporazumom kot nepogodbenim, mednarodnim aktom seznanila na seji v naslednjem tednu, kar je tudi predpogoj za njegov podpis.

Plačilo pripadnikov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah se trenutno odloča na podlagi vladne Uredbe o plačah in drugih prejemkov pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih mednarodnih operacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ne glede na to, da že sam sklep o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v Latvijo določa, da pripadniki Slovenske vojske v večnacionalni bataljonski bojni skupini v Latviji in vojske v večnacionalni bataljonski bojni skupini v Latviji in poveljniško štabnih strukturah EFP(?) sodelujejo pri izvajanju mirodobnih aktivnosti sil EFP, ki se opredeljuje kot v misijah za zagotavljanje in vzdrževanje pripravljenosti v podporo celoviti in okrepljeni odvračalni ter obrambni drži zavezništva. Smo glede na vsebino uredbe, predvsem pa dodatkov, ki so usmerjeni na klasično mirovno operacijo ocenili, da je pravno korektneje, če obliko Enhanced Forward Presence, da uporabljam ta izraz FB, vpišemo kot posebno obliko, ki se plačuje po tej uredbi in da se dodatki za to obliko smiselno uporabljajo. Zaradi pravne varnosti in transparentnosti smo pripravili spremembo Uredbe plačah in drugih prejemkov pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Uredba s katero se hkrati ureja tudi nekatera druga vprašanja plač na mednarodnih operacijah in misijah je trenutno v zaključni fazi medresorskega usklajevanja in jo bo Vlada prav tako obravnavala v naslednjem tednu. Predlagam, da podrobnejše postopke glede doseganja končnih operativnih zmogljivosti predstavi namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Alan Geder. Sama zaupam Generalštabu, da bo pravočasno izvedel vse potrebne postopke za nemoteno napotitev kontingenta.

Na koncu bi vas glede na pretekle razprave, izkoristila danes tudi to priliko, da na tem odboru in glede vaše podpore in prizadevanja za povečevanje obrambnega proračuna obvestim še o pomembni odločitvi na današnji seji Vlade, ki se je odločila se Slovenski vojski za izboljšanje njene pripravljenosti in izgradnje zmogljivosti že v letošnjem letu dodatno nameni do 24,3 milijona evrov, v naslednjih letih pa nominalno najmanj dodatnih 30 milijonov evrov letno. Prepričana sem, da bo s tem še izboljšana tudi pripravljenost in sposobnost Slovenske vojske tudi za sodelovanje v aktivnosti, o katerih tudi danes govorimo.

Najlepša hvala za uvod.

Hvala, gospa ministrica za uvodne besede in tudi za to zadnjo informacijo, katero članice in člani odbora zagotovo pozdravljamo. Seveda pa bi si vsi želeli še več sredstev. Vendarle nekaj je.

Samo obvestil bi vas, da gospa Anita Koleša nadomešča gospoda Marka Ferlugo in pa da gospod Luka Mesec nadomešča gospoda Miho Kordiša.

Zdaj bi pa dal besedo namestniku načelnika Generalštaba gospodu generalu Alanu Gederju.

Izvolite.

Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani! Naj vam uvodoma zagotovim, da bo kontingent Slovenske vojske, ki bo deloval v okviru Enhanced Forward Presence ali okrepljene prednje prisotnosti do odhoda na misijo dopolnjen s kadrom, opremo in pripravljen skladno z zahtevami pravočasno. Zagotavljam vam, da bodo do konca junija 2017 v Latviji vsi elementi kontingenta, večnamenski vod za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo, skupina za usmerjanje zračne podpore, skupina vojaških policistov, skupina v poveljstvu bojne skupine in nacionalni podporni element. Pripravljenost kontingenta se ocenjuje z več vidikov: usposobljenost, popolnjenost s kadri, opremljenost enote. Na konkretnem preverjanju pripravljenosti kontingenta smo ugotovili, da je prisotnost kontingenta 67 %, kar je premalo. Ostali pripadniki so najavili odsotnost zaradi bolezni. Skladno s standardi ocenjevanja pripravljenosti mora biti prisotnost najmanj 90 %. Zato s preverjanjem ostalih elementov pripravljenosti nismo nadaljevali. Jaz ne želim razpravljati in ugibati ali celo prejudicirati o tem, kaj je vzrok za odsotnost pripadnikov kontingenta oziroma bolniških. Dejstvo je, da bo kontingent v primeru daljše odsotnosti pripadnikov popolnjen z rezervo, ki je usposobljena in pripravljena. Oceno pripravljenosti pa bomo izvedli v rokih, ki zagotavljajo, da bo kontingent napoten na nalogo v Latvijo v načrtovanih rokih.

Glede plačila pripadnikov kontingenta želim poudariti, da smo vsem pripadnikom na začetku aprila sporočili, da bo njihova plača takšna, kot je na primerljivih mednarodnih operacijah in misijah. Hkrati smo jih obvestili, da jih bomo o višini dodatkov k plači obvestili takoj, ko bo sprejet naš predlog v zvezi z višino dodatkov, ki jih bomo naslovili na ministrico za obrambo. Ta bo takrat, ko bodo rešeni zapleti okrog usklajevanja uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, lahko s svojo uredbo natančno določila višino dodatkov in mi bomo seveda takrat lahko do centa natančno določili plačo vsakemu pripadniku posebej.

Poudarjam, da je delovanje Enhanced Forward Presence mirnodobno odvračanje pred kakršnokoli obliko agresije zoper vzhodne zaveznice, toda v primeru krize oziroma konflikta se bodo morale enote odzvati oziroma sodelovati pri izvajanju obrambe, sodelovanju z nacionalnimi obrambnimi silami države gostiteljice, tudi pred nenadnim omejenim konvencionalnim vdorom na ozemlju zaveznice, seveda ob ustreznem političnem nadzoru in takojšnjem odzivanju ter določanju oziroma ponovnem določanju na nacionalni ravni. Še enkrat vam zagotavljam, da bo slovenski kontingent z vsemi elementi in skladno z načrti začel s svojim delovanjem v sklopu Enhanced Forward Presence tako, kot je načrtovano.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

Hvala, gospod general.

Besedo bi dal še direktorju Obveščevalno-varnostne službe, gospodu Francu Trbovšku.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Oceno je Obveščevalno-varnostna služba podala na seji, ko smo obravnavali varnostne razmere, in glede na to, da je seja odprta nimamo več kaj dodati glede na našo oceno.

Hvala.

Hvala.

Potem pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je… Aha, želi še predstavnik kabineta predsednika države?

Ja, izvolite imate besedo.

Hvala, predsedujoči.

Jaz, če mi dovolite, bi v imenu predsednika in v imenu urada temu, kar je bilo strokovno zelo odlično predstavljeno, dal samo stališče predsednika, da zavrača kakršnokoli tezo, da bi bili pri napotitvi upoštevani katerikoli drugi argumenti kot naša zavezanost do zveze NATO. Zanj in za urad ostaja obveznost do NATO temeljna strateška odločitev Republike Slovenije, ne glede na njegove mednarodne aktivnosti, v katerih poskuša ohranjati dialog tudi z nekaterimi tretjimi državami, je strateška usmeritev NATO in to tudi ostaja.

Hvala.

Hvala.

Sedaj pa res razprava poslancev. Najprej kolega Luka Mesec.

Izvolite.

Hvala za besedo.

V Združeni levici spreminjanju uredbe nasprotujemo, bi pa še prej rad povedal, da osnovni problem za nas ni sama sprememba uredbe ali pa dodatki, ki jih želite izplačevati vojakom, ki se bodo udeležili operacije v Latviji, ampak ta operacija sama, zato smo že več mesecev, posebej pa januarja zahtevali od Vlade, da od te operacije odstopi, kar ji konec koncev omogoča tudi Severnoatlantska listina, ki državam pristopnicam omogoča, da se izvzamejo iz katerekoli operacije NATO, v kateri ne želijo sodelovati. Mi smo prepričani, da bi Slovenija v primeru Latvije to morala storiti, ker prvič, nima nobenega razloga, da v takih misijah sodeluje, nima nobenega interesa, da se udeležuje vojaške vaje, ki jo bo Rusija verjetno razumela kot sovražno in na ta način v bistvu prispevamo k pogrevanju nove hladne vojne, če lahko tako rečem, sicer pa nasploh nasprotujemo operacijam, kakršna je ta, in širjenju NATO v Vzhodno Evropo in na Bližnji vzhod, ker mislim, da nas zadnja begunska kriza dobro izučuje, kako so se končali razni poskusi izvažanja demokracije in zamenjave režimov od Afganistana, Iraka, Libije, Sirije pa, če pogledamo Vzhodno Evropo, Ukrajina, Gruzija, Moldavija, kjer so se tudi zgodile takšne in drugačne "barvne revolucije" pod zahodnim sponzorstvom in so tudi razbile države in niso prispevale h kakšni blaginji in miru v teh državah. To so naši načelni zadržki, zakaj mislimo, da bi se morala Slovenija pri takšnih operacijah enostavno zadržati in izkoristiti možnost, ki jo v Severnoatlantski listini ima.

Druga stvar, zaradi katere nasprotujemo, so pa sami stroški. Mi nikakor ne pozdravljamo povečevanja stroškov za operacije Slovenske vojske v tujini in enostavno v času, ko Vlada vodi zmanjševanja primanjkljaja in dolga, ni sprejemljivo, da si bomo privoščili sodelovanje v tej operaciji, ki nas bo do leta 2019 stala kar 12 milijonov evrov oziroma latvijska operacija bo stala 4,6 milijona evrov na leto. V to niti še niso všteti dodatki, ampak več o tem kasneje.

Zdaj, kar se tiče dodatkov in uredbe. Mislim, da je tukaj precej jasno, zakaj Vlada in ministrstvo uredbo spreminjata. Razlog je seveda neposredno ta, da ste v začetku prejšnjega tedna nameravali izvesti standardno preverjanje opremljenosti in usposobljenosti enote, ki naj bi tja šla, ampak ste morali vse skupaj prestaviti, ker je bilo odsotnih več kot 10 % pripadnikov Slovenske vojske. Razlog so bolniške, ampak jaz to razumem kot obliko bele stavke. Vojaki namreč ne smejo stavkati, lahko pa se upirajo z drugimi metodami in sekretar sindikata je pred časom v begunski krizi na pol javno že povedal, da vojaki lahko grejo v takšnih primerih na bolniške kot obliko pritiska. To je seveda moja špekulacija, ampak mislim, da ni neutemeljena.

Druga bolj problematična stvar je ta, da vi govorite o mirovni operaciji v Latviji, ampak to ni mirovna operacija. Mirovne operacije bi se morale izvajati z mandatom OZN, ki ga ta operacija nima. Ta operacija v Latviji je samo nov način širjenja NATO v Vzhodno Evropo in nameščevanja enot NATO na teh ozemljih.

Tako da to sta zdaj dva razloga. Se pravi, prvič, ne morete motivirati vojakov, ker je ponujena spodbuda za udeležbo na tej operaciji prenizka, drugič, zato ste šli spreminjati uredbo, ker to pač ni mirovna operacija, ampak je nekaj drugega.

Kar se tiče samih dodatkov. Jaz se tukaj ne morem strinjati z oceno, ki ste jo podali, da so predlagani dodatki primerljivi z drugimi operacijami Slovenske vojske v misijah NATO, recimo v Iraku ali pa Afganistanu, in ocenjujem, da so v Latviji predlagani dodatki previsoki. MORS namreč navaja, da naj bi dodatek za nevarnost na območju delovanja stal 500 evrov, dodatek za nevarne naloge pa celo do tisoč evrov, dodatek za poveljevanje je 500 evrov. Poveljniški kader bo torej imel do 5 tisoč 600 evrov neto plače plus mogoče še dodatek za bivanje. To je neupravičeno, in sicer iz naslednjih razlogov.

Zdaj, kar se tiče dodatka za nevarnost na območju delovanja. 8. člen uredbe jasno pravi, pod kakšnimi pogoji se lahko izplača 500 evrov dodatka za nevarnost na območju delovanja, in sicer ta dodatek se lahko izplača, če, citiram, "prihaja do občasnih kršitev premirja, prihaja do občasnih oboroženih spopadov med sprtimi stranmi, prihaja do občasnih napadov na pripadnike mednarodnih organizacij, so prisotna neodkrita eksplozivna sredstva, so prisotne kriminalne, ekstremne ali teroristične skupine." Tukaj imam prvo vprašanje za goste, in sicer, če lahko meni in javnosti razložite, katere teroristične skupine so prisotne v Latviji, kdaj so bili tam nazadnje oboroženi spopadi in kdaj so bili v Latviji napadeni pripadniki mednarodnih organizacij. To je namreč podlaga za izplačilo tega dodatka.

Kar se tiče dodatka za nevarne naloge. Predvideva se, da bo dodatek znašal tisoč evrov neto. Za primerjavo pripadnik na Kosovu dobi samo 500 evrov dodatka, celo pripadnik v Afganistanu, kjer smo enkrat doživeli napad na vozilo Slovenske vojske, dobi 500 evrov dodatka. Samo inštruktorji v Iraku, ki pa usposabljajo kurdske borce, pešmerge, ki so dejansko v vojni, dobijo tisoč evrov tako, kot naj bi jih dobili pripadniki Slovenske vojske v Latviji. Tukaj imam drugo vprašanje za MORS. In sicer, v sklepu Vlade piše, da bo Slovenska vojska v Latviji, citiram, "izvajala vaje, usposabljanje in druge mirnodobne aktivnosti, vključno s premiki za zaščito sil omenjene bojne skupine." Zakaj bodo torej pripadniki Slovenske vojske za izvajanje vaj in druge miroljubne aktivnosti plačani z dodatkom za nevarne naloge dvakrat več, kot so njihovi kolegi na Kosovu?

Bi prosil za eksaktne odgovore na obe vprašanji.