81. izredna seja

Državni zbor

14. 9. 2021

Transkript seje

Tina Heferle

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 81. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša, Branislav Rajić, Igor Zorčič, Brane Golubović, mag. Dušan Verbič, Luka Mesec, mag. Alenka Bratušek in Primož Siter do 16. ure.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 81. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. septembra 2021, s sklicem seje.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič Državnemu zboru predlaga, da se dnevni red 81. izredne seje razširi s Sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki je bil izveden 11. julija 2021. Predlog za širitev in sklep ste prejeli danes, 14. septembra 2021.

Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Vidim, da ne.

Zaključujem predstavitev stališč o predlogu širitve dnevnega reda.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Odločamo o navedenem predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti nihče.

(Za je glasovalo 77.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.

Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in sprejeto širitvijo. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 78 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 81. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA SKLEPA O RAZGLASITVI ODLOČITVE, KI JE BILA SPREJEA NA GLASOVANJU NA ZAKONODAJNEM REFERENDUMU O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH, KI JE BIL IZVEDEN 11. JULIJA. 7. septembra 2012 je bilo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeno poročilo državne volilne komisije o končnem izidu glasovanja na referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki je bil izveden 11. julija 2021. Iz dopisa Vrhovnega sodišča z dne 14. septembra 2021 izhaja, da zoper poročilo državne volilne komisije v zakonitem roku ni bila vložena nobena pritožba. Poročilo, kot je bilo objavljeno v uradnem listu številka 143/2021 z dne 7. septembra 2021 je tako pravnomočno. Glede na to, da mora Državni zbor v skladu s 53.b členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v osmih dneh po pravnomočnosti poročila državne volilne komisije razglasiti odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, ste danes, torej 14. septembra 2021 prejeli sklep, s katerim bo Državni zbor razglasil odločitev, ki je bila sprejeta na ponovnem glasovanju na referendumu. Na podlagi 53. b člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in 112. členu Poslovnika Državnega zbora, ugotavljam, da se je Državni zbor seznanil z naslednjim sklepom: Državni zbor soglaša, da je bila na glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki je bil 11. julija 2021 izveden na podlagi odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah z dne 25. maj 2021 sprejeta odločitev volivk in volivcev, kot je ugotovljeno v poročilu državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 143 z dne 7. september 2021 in sicer je proti glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali in hkrati več kot petina vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovati. Skladno s 4. odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije to pomeni, da je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki ga je Državni zbor sprejel na 67. izredni seji dne 30. marec 2021, na referendumu zavrnjen. S tem je odločitev, ki je bila sprejeta na glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah razglašena. S tem tudi zaključujem 1.a točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O TUJCIH. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 44. poslank in poslancev, s prvopodpisanim dr. Matejem Tašnerjem Vatovcem. Predlog zakona je na 25. seji dne 7. septembra obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana. Besedo sedaj dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč in kot prvi dobi besedo gospod Dušan Šiško. Predstavil bo stališče poslanske skupine SNS. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, spoštovani kolegi, kolegice.

Poglejte, najprej se je treba tukaj vprašati o čem vse bi danes lahko govorili. Naslov točke je zelo, zelo razširjen in dobro, da je padlo vse skupaj na odboru.

Pa gremo k dejstvu. V povprečje se na naši univerzi vpiše 10 % tujih študentov, ker jih je več kot polovica prihajal iz držav bivše Jugoslavije. V Slovenski nacionalni stranki nas to ne preseneča, kajti tudi k nam kot neizobražena poceni delovna sila prihajajo delavci iz bivše Jugoslavije. Tukaj potem registrirajo podjetje in delajo. Seveda slovenska podjetja pa propadajo, ker ti tujci gredo zelo zelo z nizko ceno na javne razpise in potem seveda dobijo tudi posel. Lepo se sliši, da pridejo k nam študirati študentje, ker so jim všeč lepote Slovenije, jezik, naša kultura, običaji, navade oziroma imajo tukaj daljne korenine. Pa vendar, zelo težko se navadijo naše kulture, kaj šele, da spregovorijo slovensko besedo. Gledano malce naprej to pomeni eno delovno mesto manj za našega državljana oziroma državljanko, če bodo ostali pri nas po koncu študija, hkrati pa naš študent izgubi mesto na fakulteti. Lahko pa je to samo odskočna deska, da nadaljuje pot v Evropsko unijo. Na ljubljanski in na mariborski medicinski fakulteti tujih študentov iz držav zunaj Evropske unije letos niso vpisali zaradi kadrovskih in prostorskih omejitev. S pomočjo nevladnih organizacij so tuji študentje za vpis uspeli s pritožbo. Sindikat Mladi plus je celo fakultetama očital diskriminacijo tujih študentov na podlagi narodnosti. Če se mladi odločijo, da pridejo študirati se morajo zavedati, da to ni brezplačno. Zahtevani mesečni znesek 402,18 evrov ni v nebo vpijajoč. Garancijo za ta znesek pa morajo dati starši, ne eden, oba. Poleg tega pa imajo tudi možnost sprejemati denarna sredstva iz Erasmus plus. Študentje, bodisi naši, bodisi tuji so se že prej delili na podlagi njihovega ekonomskega in socialnega statusa. V preteklosti je bilo veliko prahu, ko so italijanski študentje fizioterapije diplomirali na slovenski fakulteti. Zapletlo se je pri priznanju poklicne kvalifikacije, ker je bila vložena tudi pritožba na Evropsko komisijo zoper Slovenijo, a so na koncu strasti se umirile v korist študentov. V Slovenski nacionalni stranki bomo vedno in povsod zagovarjali stališče, da moramo najprej poskrbeti za slovenski narod in šele nato za druge oziroma tujce.

Hvala lepa.

Naslednji je na vrsti mag. Branko Grims, predstavil bo stališče Poslanske skupine SDS.

Izvolite.

Spoštovani! Glede na dosedanjo ureditev, ki je ustrezna in dobra bi sprememba zakona, ki je bila predlagana pomenila samo to, da se ne bi preverjala upravičenost tistih, ki dajo izjavo oziroma potrdilo o tem, da lahko financirajo študij tujca izven EU v Sloveniji. To je bila vsa razlika. Vse ostalo so odvečne besede in v bistvu pomenijo tudi zavajanje javnosti. V SDS smo prepričani, da je potrebno stvari preveriti vedno takrat, ko gre za interese Slovenije, ko gre za finance, ko gre za tisto kar plačujemo slovenski davkoplačevalci. Na ta način nihče, ki deluje pošteno ne more biti prikrajšan in zaradi tega predloga zakona, tak ko je bil vložen, nismo podprli. Sedanja ureditev je, kar se tega tiče, povsem ustrezna.

Hvala lepa.

Naslednje stališče bo predstavil gospod Aljaž Kovačič, in sicer v imenu Poslanske skupine LMŠ.

Izvolite.

Aljaž Kovačič

Hvala za besedo, predsedujoča.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Predlog zakona odpravlja novo ureditev glede izkazovanja zadostnih sredstev za preživljanje za tuje študente, ki je pričela veljati z novelo zakona o tujcih, sprejela letos spomladi, kateri smo v Listi Marjana Šarca nasprotovali. Slednja je precej zaostrila pogoje za bivanje za tuje študente, ki želijo študirati na eni izmed slovenskih visokošolskih zavodov. Vsako dodatno neutemeljeno zaostrovanje pogojev, ki mladim otežuje dostop do: izobraževanja in so ovira za uspešno internacionalizacijo visokega šolstva, je v nasprotju z več sprejetimi zakoni in državnimi dokumenti na področju šolstva. Eden izmed ključnih dokumentov, ki jih je bilo potrebno upoštevati, je strategija internaturalizacije slovenskega visokega šolstva. Ne glede na to, da ta nosi datum 2016-2020. Izkušnje dokazujejo, da tudi študentje na slovenski visokošolski zavodi dvigujejo raznolikost in kakovost izvajanja študijskih programov. Ministrstvo za notranje zadeve še vedno ni izkazalo, da so tuji študentje z vidika socialnih transferjev / nerazumljivo/ državi, zaradi česar bi bila zahteva po izkazu zadostnih sredstev za čas študija upravičeno. Ministrstvo z a notranje zadeve se je pri implementaciji spremembe sklicuje na direktivo, ki jo je sprememba Zakona o tujcih tako prenesla v nacionalno zakonodajo, a ta od nacionalnih državnih zahtevah tovrstnega izkazovanja zadostnih sredstev, temveč vprašanje zagotovitve zadostnih sredstev za preživljanje v času študija popolnoma prenaša na države članice. Te se lahko skladno z direktivo iz 11. člena odločijo tudi, da prosilcev začasno dovoljenje za prebivanje za namene študija ni potrebno izkazovati zadostnih sredstev za prebivanje. Vladna novela Zakona o tujcih postavlja visoke zahteve za študente iz tretjih držav, s tem pa onemogoča nadaljevanje študija številnim, ki že študirajo v Sloveniji, novim študentom pa preprečuje vpis na slovenske univerze. Ustavlja se ne le razlika med študenti iz Evropske unije in tistimi, ki prihajajo iz tretjih držav, pač pa tudi med socialno šibkimi in premožnejšimi.

Hvala lepa.

Mag. Bojana Muršič bo predstavila stališče Poslanske skupine SD. Izvolite.

Hvala lepa predsedujoča za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih, ki spreminja pogoje za izkazovanje zadostnih sredstev za študente, državljane tretjih držav, danes brez glasovanja žal končuje zakonodajno pot. In kaj prinaša novela Zakona o tujcih? Študentom iz tretjih držav bi omogočili nadaljevanje študija oziroma novim študentom začetek visokošolskega študija, študentom ki pa so uspešno zaključili študij v Sloveniji, pa bi omogočili, da zaprosijo za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje. Vse navedene skupine študentov bi to lahko uveljavile na podlagi pisne izjave staršev, sorodnika, zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali pa druge polnoletne osebe, ki jamči za študentovo preživljanje. Opozoriti velja, da gre predvsem za študente iz držav bivše Jugoslavije kjer je socialni položaj družin šibkejši. S predlagano novelo bi se tudi izboljšale možnosti mobilnosti tujih študentov, ki študirajo v drugih državah članicah Evropske unije in bi želeli del študija preko mehanizmov študentske mobilnosti opraviti v Sloveniji. Ne Vlada, ne poslanke in poslanci vladne koalicije, nenazadnje tudi člani komi Državnega sveta za državno ureditev niso prepoznali pozitivnih vidikov internacionalizacije visokošolskega študija. Povozili so stališče rektorske konference Slovenije, ki predlog novele zakona o tujcih podpira. Prav tako so se oglasile študentske organizacije Sloveniji, ki prav tako zakon podpirajo. Opozorili so, da se tuji študentje preživljajo tako kot mnogi slovenski študentje, s študentskim delom, prihodki študentskega dela pa se ne upoštevajo kot vir za preživljanje.

Spoštovani! Že nekaj časa spremljamo podatke o pomanjkanju delovne sile, ne le nekvalificiranih delavcev oziroma delavcev za manj ali srednje zahtevna dela, ampak tudi drugega visoko izobraženega kadra. Glede na to, da na današnji seji obravnavamo tudi predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031, se tako upravičeno sprašujemo kako in s kakšnimi kadri bomo napolnili vse nove in tudi obnovljene zdravstvene ustanove za katere bomo porabili milijardo ali dve. Ob tem je na primer zdravstveni sistem že sedaj kadrovsko podhranjen. Ne primanjkuje nam samo srednjega medicinskega kadra, ampak se soočamo s pomanjkanjem visoko izobraženega zdravstvenega kadra med katere poleg zdravnike štejemo še visoko izobražene kadre iz drugih področij brez katerih tudi zaradi razvoja medicinske stroke, zdravniki ne morejo delati ali težje delajo. Ne upoštevajo se trajanje izobraževanja, kot tudi ne, da smo v Sloveniji omejeni tudi s številom kandidatov za izobraževanje na primer v medicini. Že pa že investiramo v desetletno izobraževanje zdravstvenega kadra, se ne potrudimo, da bi le-ta ostal v javnem zdravstvenem sistemu.

Glede na to, da pa smo starajoča se družba, bi moral biti skupni cilj, da mladi ljudje pridejo v Slovenijo, se med študijem naučijo slovenskega jezika in se na ta način hitreje vključijo v družbo in seveda spoznajo našo kulturo. Eno študijsko leto smo že zamudili, koliko jih še bomo?

Hvala.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavila gospa Nataša Sukič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav!

Cilj novele zakona o dopolnitvah Zakona o tujcih, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili Poslanska skupina Levica s sopodpisanimi Poslanskimi skupinami LMŠ, SD, SAB, Nepovezanimi in poslancem narodnostnih manjšim, Felicejem Žižo, je odprava škodljivih sprememb ZTUJ2F za študente tretjih držav, ki onemogočajo nadaljevanje študija številnim v Sloveniji že študirajočim študentom in študentkam, ter preprečujejo vpis mnogim novim študentom na slovenske univerze.

Kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, bi se z našim predlogom ponovno uveljavila pisna izjava študentovih staršev oziroma zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času študija preživljali. Če so ga starši, pa pravo države, katere državljan je dolžni preživljati.

Drugi cilj našega predloga zakona je bil izboljšati možnosti mobilnosti tujih študentov, ki študirajo v drugih državah članicah Evropske unije in bi želeli del študija preko mehanizmov študentske mobilnosti, na primer Erasmus izmenjave opraviti v Sloveniji. Naš predlog je bil, da študent z državljanstvom tretje države, ki že ima dovoljenje za začasno prebivanje v eni od držav članic Evropske unije in ki prispe v Slovenijo na podlagi študentske izmenjave, ne potrebuje dokazovati, da ima zadostna sredstva za preživljanje, saj je že v državi članici Evropske unije, kjer se izobražuje, dokazal, da z zahtevanimi sredstvi razpolaga.

In tretji cilj zakona je bilo izboljšanje ureditve, ki omogoča tujim študentom, ki so zaključili študij v Sloveniji, prehod na trg delovne sile. Zakonodajno-pravna služba ni imela vsebinskih komentarjev. Vse druge pripombe smo upoštevali in smo jih torej vložili v obliki amandmajev odbora. Naj še enkrat podčrtam ključne razloge za vložitev naše novele; vladne spremembe Zakona o tujcih so škodljive, saj ogrožajo že vpisane tuje študente tretjih držav, pri čemer gre predvsem za državljane nekdanje Jugoslavije. Drugič, pri pridobivanju dovoljenja za prebivanje se ob vlogi zahteva vsota na bančnem računu v višini 4 tisoč 800 evrov. In tretjič, vladni zakon je dvojno diskriminatoren, saj uvaja razlikovanje med državljani Evropske unije in državljani tretjih držav ter razlikovanje med premožnimi in socialno šibkejšimi študenti, kar je absolutno nedopustno, saj je pravica do izobraževanja ena izmed temeljnih človekovih pravic in svoboščin in ne sme postati privilegij premožnih.

In nenazadnje, akademska skupnost podpira to našo novelo. Dejstvo je, da spremenjeni pogoji v praksi marsikateremu študentu predstavljajo nerazumno visoko in pogosto nepremostljivo oviro, ter študente delijo na podlagi njihovega ekonomsko-socialnega statusa. Sprememba zakona bi občutno zmanjšala število tujih študentov na slovenskih … torej, ta sprememba zakona koalicije bo občutno zmanjšala število študentov, tujih študentov na slovenskih univerzah. Tujim študentom, ki že študirajo v Sloveniji, pa so se pogoji spremenili med študijem, zato jim ne bodo uspeli zadostiti in posledično ne bodo mogli nadaljevati s študijem pri nas.

Spremembe zakona te študente spravljajo v težak socialni položaj. Njihova do nedavnega gotova izobraževalna pot pa bo grobo prekinjena. Novi pogoji in neenakosti, ki so bile uvedene, niso bile utemeljene. Negativni socialni in družbeni učinki tudi niso bili predstavljeni. In nenazadnje vprašanje je tudi, čemu je bila takšna sprememba sploh potrebna, če z dosedanjo uredbo glede začasnega bivanja ni bilo nobenih težav. Pojasnitev MNZ, da je bila sprememba vpeljana zaradi evropske direktive, preprosto ne drži, saj evropska direktiva, ki je bila z novelo Zakona o tujcih vnesena v slovenski pravni red, nikjer… / znak za konec razprave/ ne zahteva tovrstnega preverjanja, pač pa zgolj omogoča tovrstno preverjanje razpoložljivih finančnih sredstev. A če želiš uveljavljati ksenofobne politike, kot smo že vajeni pod to vlado, vsak izgovor pride prav, četudi ga minister Hojs na repu prinese. V Levici vztrajamo, ta problem bo treba razrešiti in ga tudi odpraviti.

Hvala lepa.