83. izredna seja

Državni zbor

7. 10. 2021

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 83. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jerc Korče, Andrej Černigoj, Ferenc Horváth, dr. Franc Trček, Samo Bevk od 15. ure dalje, Soniboj Knežak, mag. Marko Koprivc, Nik Prebil in Zmago Jelinčič Plemeniti.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade Janeza Ivana Janšo in ministra za finance mag. Andreja Širclja k 1. točki dnevnega reda ter ostale predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 83. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 5. oktobra 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 67 poslancev, za je glasovalo 43, proti nihče.

(Za je glasovalo 43.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 83. izredne seje Državnega zbora določen.

/ oglašanje iz dvorane/ Postopkovni predlog – preden preidemo na 1. točko -, kolega Golubović, imate besedo.

Hvala lepa.

V skladu s Poslovnikom Državnega zbora v imenu LMŠ napovedujem obstrukcijo današnje točke in s tem tudi seje.

V demokratični družbi, ki jo zagovarjamo v LMŠ, je ena od možnosti protesta proti predsedniku Vlade in Vladi, ki krši pravni red države in krni ugled v tujini, tudi obstrukcija današnjega govora predsednika Vlade. Z današnjim bojkotom govora predsednika Vlade, tiste Vlade, ki že leto in pol ne spoštuje ustave, zakonov, stroke, sodišč in tudi ljudi ter je epidemija samo izgovor za rušenje demokratičnih postulatov, ustvarjanje države po svoji meri, grajenje neke nove normalnosti, je za nas v LMŠ nesprejemljivo. Na današnji seji nas ne bo. Tako bomo z demokratičnim orodjem, kar obstrukcija tudi je, nedvoumno pokazali svoje nestrinjanje z uničevanjem te države.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Matjaž Han. Tudi postopkovno, predvidevam.

Spoštovani predsednik, predsednik Vlade, kolegice in kolegi!

Jaz upam, da v tej državi ne živimo v paralelnem svetu in da vsi isto slišimo in vsi isto vidimo. Z vami sem skupaj v Državnem zboru že zadnja štiri leta, z nekaterimi pa že bistveno dlje. Če si priznamo ali ne, stanja, kot ga imamo danes v Sloveniji, nismo še nikdar imeli. / oglašanje iz dvorane/ Žal, ne… Ne, ne, žal ne tako dobrega, gospe in gospodje, temveč tako slabega, zaskrbljujočega, žal pa v zadnjih dneh tudi zelo nevarnega. Zato nam nobeni grafi tudi gospodarske rasti ne bodo pomagali. Zunaj, za zidovi Državnega zbora, za zastraženimi ograjami, je med ljudmi čutiti strah. Je med ljudmi čutiti veliko razočaranja in jeze nad stanjem v tej naši državi. Odgovornost v največji meri nosi Vlada, s predsednikom Vlade na čelu. In pa, dragi moji, posamezniki in preračunljive stranke, ki tej Vladi omogočajo obstoj. Spoštovani predsednik vlade, gospod Janez Janša, preveč je bilo vsega. Bili so sprejeti neustavni odloki, nespoštovanje sodišč, nestrokovne odločitve so bile, slabo vodenje epidemije je bilo, bilo je preveč nespoštljivega komuniciranja. In kar nekaj zakonskih podlag, ki jih imate, jih niste upoštevali v primeru STA-ja. Prav je, da odstopite in omogočite ljudem, da gredo na volitve. Da omogočite normalizacijo te naše države.

Poslanska skupina Socialnih demokratov bo današnjo proračunsko sejo obstruirala. Proračun ne bomo obstruirali zato, ker za nas proračun ni pomembna tema. Nasprotno, ker gre za enega pomembnejših dokumentov, za katerega je ali pa od katerega je odvisno največ v tej državi - v kakšni državi bomo v prihodnosti živeli, kako bodo naše državljanke živeli in kakšna bo njihova socialna varnost. Z obstrukcijo želimo tudi osebno vas, spoštovane kolegice in kolege poslanke in poslanci, pozvati k razumu, da skupaj pozovemo na konec koncev vlado k odstopu. Ker so naši državljanke in državljani že predolgo talci politične krize. Naredimo ta korak in dajmo državljankam in državljnanom malo žarek upanja, da se bo v tej državi zadeve normalizirale. In na koncu, dragi moji, če bi mi danes nebi bili odgovorni, bi tali tole kartico ven in nebi bili sklepčni.

Hvala vam lepa. Socialni demokrati gremo ven iz dvorane.

Hvala lepa.

Besedo ima Matej T. Vatovec. Postopkovni predlog.

Najlepša hvala, predsednik.

Jaz se zadnja dva dni ne morem znebiti vtisov preteklega torka. Torka, v katerem je vlada s predsednikom vlade na čelu na Brdu gostila vrh EU, z njimi bila na zajtrkih, kosilih, večerjah, medtem ko so v centru Ljubljane sredi belega dne nad protestnike, ki v tistem trenutku niso kazali niti trohice nasilja, začeli spuščati solzivec in zaplinili dobesedno cel center Ljubljane. Zaplinili starejše osebe, ki so se sprehajale po ljubljanskih ulicah, otroke, ki so se vračali iz šol in dejavnosti, in turiste. Ta vlada je seveda tisti trenutek raje gostila varno v svojih sobanah na Brdu tuje goste, medtem ko je lastno ljudstvo zaplinjala.

Jasno je, da so ljudje na robu, da ta vlada nima več nobene podpore. In jasno je, da ta vlada ne zna vladati drugače kot samo še z nasiljem, ki smo ga videli v torek, in s silo kot vidimo že praktično od njenega nastopa. Danes seveda je pričakovano slišati s strani Ministra za finance in predsednika Vlade veliko samohvale, veliko promocije o tem, kaj vse je ta vlada naredila in kaj še bo z novimi proračuni in proračunskimi okvirji. Istočasno ljudje v tej državi ne vedo, kako se pripraviti na kurilno sezono zato, ker so cene energentov dobesedno zrasle v nebo, ne vedo, kako kupovati hrano v tej državi zato, ker se tudi hrana nenormalno draži in tako naprej. Skratka ta vlada se izživlja nad mediji, recimo. Danes 280. dan strada 80 zaposlenih Slovenske tiskovne agencije. Nad različnimi državnimi institucijami in na koncu nad državljankami in državljani in prebivalci Republike Slovenije.

Taka vlada, ki lahko vlada samo še z nasiljem in silo, nima več nobene legitimnosti. Taka vlada bi v vsaki normalni državi morala odstopiti. Zato jaz tudi na tem mestu še enkrat pozivam ministra za notranje zadeve, ki je neposredno odgovoren za torkovo nasilje, in predsednika vlade, ki to nasilje koordinira, da nemudoma odstopita in omogočita Sloveniji, da / znak za konec razprave/ zadiha in da gremo na predčasne volitve. Vaše samohvali pa danes v Poslanski skupini Levica ne bomo poslušali, zato napovedujem odsotnost vseh poslank in poslancev s te seje.

Hvala lepa.

Besedo ima Maša Kociper. Tudi postopkovni predlog.

Tudi v Poslanski skupini SAB bomo kot del združene demokratične opozicije uporabili poslovniško možnost, ki nam omogoča, da kot del demokratičnega protesta uporabimo možnost obstrukcije, in bomo obstruirali današnjo sejo.

Obstruiramo jo pa zato, ker predsednik vlade ne želi slišati tega, kar mu mi, opozicija sporočamo že dolgo, ko želimo, da določene ukrepe popravi, naredi boljše ali jih spremeni. Obstruiramo jo zato, ker predsednik Vlade in ta Vlada ne posluša STA, ki že danes 280 dan opozarja na to, da nima plačila kljub temu, da zato podlaga v zakonu obstaja. Predsednik Vlade in vaša Vlada ne poslušate Vrhovnega sodišča, ki v tej isti zadevi STA opozarja, da je plačilo potrebno izvršiti in to ne glede na zakonsko podlago že na ostalih podlagah. Ne poslušate Vrhovnega sodišča, ne poslušate Upravne sodišča, ne poslušate komisarke Jovove, ki opozarja glede STA glede delegiranih tožilcev, ne poslušate pa predvsem ljudi, ki kljub temu, da jim je bilo dano toliko pravic in toliko denarja niso zadovoljni. Niso zadovoljni s smerjo, v katero gre naša država in s smerjo, v katero gre naša demokracija in zato, spoštovani predsednik Vlade, preden se tukaj pogovarjamo o bodočnosti, o politikah, ki naj bi jim ta država sledila morate v tej državi urediti stvari v sedanjosti, pomoriti situacijo in povrniti našo Slovenijo na pravo pot.

Hvala lepa.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2022-2023 (PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SPREMEMB ZA LETO 2023).

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanje Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predloga Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 v Državnem zboru. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2022-2023: Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in Predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2023. O tej predstavitvi ni razprave. Besedo dajem predsedniku Vlade, Janezu Janši, da predstavi navedene proračunske dokumente.

Janez Janša

Spoštovani visoki zbor!

Kot vse ostalo se je tudi proračunska politika v času pandemije prilagodila novonastalim razmeram in sicer na način, da smo zagotavljali sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva se pravi za cepiva, cepljenje, testiranje, zdravstveno oskrbo, zaščitno opremo, kar počnemo še vedno in bo žal potrebno početi še nekaj časa. Tako, da zagotavlja podporo gospodarstvu in prebivalstvu za omilitev posledic epidemije sedaj najbrž ni treba ponovno naštevati vse ukrepe, ki smo jih sprejeli. S tako prilagoditvijo Vlada s spletom politik je omogočila razmeroma hitro okrevanje gospodarstva in slovensko gospodarstvo bo v letošnjem letu pravzaprav že preseglo pred krizno raven iz leta 2019 nekatere panoge pa bodo tisti raven presegle v znatni meri oziroma so jo že. Za leto 2021 se pravi za letošnje leto je v jesenski napovedi Umarja napovedana 6,1 odstotna gospodarska rast. Ugodna dinamika se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu skoraj 5 odstotno gospodarsko rastjo, v letu 2023 pa je po tej napovedi pričakovati skoraj 3,5 odsotno rast bruto domačega proizvoda. Sedaj gospodarsko okrevanje ostaja diferencirano po posameznih dejavnostih. V pridelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter storitvah povezanih s tema dvema dejavnostma bo raven aktivnosti iz leta 2019 večinoma dosežena ali kot sem dejal že prej celo presežena že letos. Po lanskem padcu aktivnosti za 4,2 odstotka se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti vpetih v mednarodno menjavo tukaj prednjači pridelovalna dejavnost in promet oziroma logistika. Še naprej zelo raste investicija v opremo in stroje ter uvoz in izvoz. Okrevanje gospodarstva se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo. Žal je z dobava materialov in s tem povezani cenovni pritiski pa naj bi se po vseh napovedih domačih evropskih in svetovnih institucij umirile. Upajmo, da držijo.: Predvideva se, da bodo zlasti v naslednjem letu določeni zaščitni ukrepi kar se tiče pandemije žal še vedno prisotni in nekatere dejavnosti in bodo v nekaterih dejavnostih omejevali popolno okrevanje. Zagotovo sem sodijo nekatere turistične dejavnosti, omejitve potovanj, žal oziroma koncu omejitvam potovanj oziroma vsaj nekaterim zaostritvam na tem področju za enkrat še ni videti konca.

Zaposlenost se ponovno povečuje. V prihodnih dveh letih se bodo po teh napovedih ugodna gibanja nadaljevala, bodo pa v Sloveniji v ospredje zaradi demografskih trendov prišle tudi vedno večje omejitve, ko gre za razpoložljivost delovne sile. V prihodnih dveh letih naj bi se okrevanje na trgu dela seveda nadaljevalo. Računamo, da se bo število zaposlenih povečalo za okoli 30 tisoč glede na predkrizno leto, vendar pa že omenjeni negativni demografski trendi napotujejo na ukrepe, ki so povezani z demografijo, ki jo postavljamo vse bolj v ospredje, kajti ni nobene druge rešitve. K rastju v prihodnih dveh letih bodo seveda pomembno prispevale tudi razvojno usmerjene proračunske politike preko podpore okrevanju in odpornosti gospodarstva, tako iz domačih kot iz virov Evropske unije. Splet ekonomskih in proračunskih politiko bo osredotočen na umik začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije ter izvajanju strukturnih ukrepov, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. Kot že rečeno, je sama priprava proračunov za prihodni dve leti podkrepljena z jesensko napovedjo Umarja. Ti in drugi kazalniki kažejo bistveno izboljšanje trendov na področjih mednarodne menjave zaposlenosti storitvenih dejavnosti in tudi zasebne potrošnje. Pri pripravi proračunov je upoštevan tudi Zakon o fiskalnem pravilu, ki začasno in zgolj za namene povezane z epidemijo določa izjemne okoliščine v katerih je omogočen dostop, dostop od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To pomeni, da se pri ocenjevanju fiskalnega položaja izdatke, ki so neposredno ali posredno vezani na obvladovanje epidemije, obravnava v okviru splošne odstopne klavzule in dovoljuje odstopanje od fiskalnih pravil. Tudi na ravni Evropske unije je med državami članicami dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letu 2022 in 2023 še naprej spodbujati okrevanje. V ta namen in zaradi vseh negotovosti razvoja pandemije ter socialnih in ekonomskih posledic je tako evropska komisija določila, da splošna odstopana klavzula, ki je veljala v lanskem letošnjem letu velja tudi v naslednjem letu. Prihodki državnega proračuna za prihodnja leta so gleda na sprejeti proračun višji za 7 %. Za leto 2023 se pričakuje 3,3 % rast prihodkov, sicer predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. Projekcije kažejo, da smo že z letošnjim letom presegli raven davčnih prihodkov iz predkriznega leta, iz leta 2019, kar je eden najboljših rezultatov v Evroobmočju in v Evropski uniji. Odhodki državnega proračuna pa so v prihodnjem letu načrtovani v višini 13,9 milijarde evrov, leto kasneje pa v višini 13,4 milijarde evrov zaradi pričakovanega okrevanja in postopnega umika začasnih ukrepov povezanih z epidemijo, se torej izdatki znižujejo, kljub temu, da se dohodki povečujejo, kajti znižujejo se izdatki povezani z epidemijo, hkrati pa se krepijo investicije. Tako se bo saldo državnega proračuna posledično izboljševal. Delno zaradi pričakovane rasti prihodkov, kot seveda tudi zaradi učinkov ukrepov in investicij na strani odhodkov, še posebej investicije bodo okrepile gospodarsko aktivnost in potrošnjo. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je tako ocenjen na 4,6 odstotka BDP-ja v prihodnjem letu in na 2,7 %, se pravi, pod Maastrichtsko raven BDP-ja v letu 2023.

Zdaj, v okviru proračunov, kot že omenjeno, pomembno vlogo predstavljajo tudi EU viri. Tako zgolj sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, predlogi proračunov znašajo v letu 2022 predvidoma več kot 330 milijonov evrov in v letu 2023 več kot 453 milijonov evrov. V letu 2021 bo po zadnjih ocenah Ministrstva za finance in Evropske komisije, ocenjen dolg sektorja države v deležu BDP za skoraj 24 odstotnih točk BDP-ja nižji, kot je v poprečju v evroobmočju. Se pravi, za skoraj četrtino nižji, kot pa je povprečje v evroobmočju, k čemur se vedno primerjamo. To pomeni, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer svojo zadolženost v razmerju do BDP-ja povečala za manj od povprečja držav v evroobmočju in tudi za manj od povprečja celotne Evropske unije. Za razliko od tega, kar se neprenehoma pojavlja v javnosti, kjer se navajajo napačni deleži in napačne številke.

Bistveno razvojno komponento proračuna predstavljajo investicije in investicijski transferji. Se pravi, nekaj, kar v preteklem desetletju, česar praktično v preteklem desetletju skoraj ni bilo. Vsako leto, se pravi, prihodnje leto in leta 2023, bo teh za več kot 2 milijardi evrov. Zdaj, teh 2 milijardi evrov, investicijskih transferjev oziroma investicij, na leto, je verjetno tudi glavni razlog za tako ihto in tak bes opozicije, ki želi rušit Vlado, manj kot leto pred volitvami. Če pogledamo, kam so ta sredstva šla v preteklih letih, predvsem za raznorazne aktivnosti raznoraznih, bom rekel, paravojsk, določenih političnih struktur oziroma tako imenovanih nevladnih organizacij z Metelkove 6, od katerih nikoli ni bilo nič, v tem času nihče ne zna našteti enega samega prispevka, je verjetno pač predlog proračuna, ker gre vsako leto 2 milijardi evrov za šole, vrtce in za vse ostalo, kar Slovenci potrebujemo, razlog za nagajanje tudi pri sprejemanju tega pomembnega dokumenta.

Zdaj, med temi investicijskimi transferji in investicijami velja posebej omeniti investicijo v slovensko zdravstvo. Zdaj, za obdobje prihodnjih desetih let je v zakonu o teh investicijah, sta namenjeni skoraj 2 milijardi. V naslednjih dveh letih, se pravi v letu 2022 in letu 2023 pa po 200 milijonov vsako leto. V dveh letih bo šlo za te investicije več denarja, kot je bilo porabljeno v preteklem desetletju.

Potem velja omenit znatne investicije v cestno in železniško infrastrukturo oziroma za izboljšanje prometnih povezav, investicije v protipoplavne ureditve in protipoplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje voda ter druga vlaganja v vodni sektor in varovanje okolja, investicije v vrtce in osnovne šole, ter športno infrastrukturo, ki so večje kot kadarkoli po letu 2008, tudi v seštevkih, investicije v kulturo, znatna vlaganja v znanost, v digitalno povezljivost, vlaganje v razvoj in vzdrževanje skupne strežniške in licenčne infrastrukture, kar je eden osnovnih temeljev digitalne preobrazbe. Na področjih izvajanja delovno, družinske in socialne politike pričakujemo bistven upad brezposelnih kot posledico izboljševanja razmer na trgu dela, občutno višje vlaganje v program mreže domov za starostnike ter za zagotavljanje pravic in razvoja sistema dolgotrajne oskrbe. Tako se je v okviru proračuna za leti 2022 in 2023 načrtujejo znatna sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo oziroma izboljšanje bivalnih pogojev v okviru najmanj desetih enot za starejše v skupni kapaciteti preko 600 postelj. Obseg pokojninske blagajne se bo vsako leto povečeval ob zagotavljanju stabilne in trajne skrbi za upokojence, pri čemer je treba poudariti, da se bodo pokojnine uskladile enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečno bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji kot jih ugotavlja in objavlja statistični urad. Izvedeno bo izplačilo letnega dodatka v petih razredih in v nekoliko višjih zneskih kot letos. V predlogu proračuna za 2022 je upoštevana uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 4 %, kar pomeni v denarju okoli 236 milijonov evrov. Obrambni izdatki za prihodnje leto so načrtovani v višini dobrih 1,3 % bruto domačega proizvoda in za leto 2023 v višini 1,41 % bruto domačega proizvoda. Z dogovorom o višini povprečnine za leto 2022, ki smo ga dosegli z vsemi združenji lokalnih skupnosti oziroma občin soglasno in dviga povprečnino za prihodnje leto na 645 evrov in za leto 2023 na 647 evrov se tako načrtujejo poleg tega tudi sredstva za uravnoteženje razvitosti občin za sofinanciranje narodnih skupnosti, pa za sofinanciranje občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo in za triglavski narodi park oziroma za lokalne skupnosti na območju katerih leži Triglavski narodi park.

Spoštovani poslanke in poslanci, pred vami sta optimistična razvojno naravnana proračuna s sredstvi za investicije kakršne ta država še nikoli v svoji zgodovini ni imela na voljo, s sredstvi, ki so pravično porazporejena po celotni državi po vseh sektorjih, s sredstvi, ki omogočata tudi socialno trajnostno oziroma zagotavljata tudi socialno in trajnostno komponento in razvoj, ki je naravnan tudi v dobrobit prihodnjih generacij, torej vaš glas za ta dva proračuna je garancija, da bosta prihodnji dve leti dejansko leti hitre rasti, tudi leti večje odpornosti in znatnega povečanja blaginje Slovenije. Hvala lepa.