27. redna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

18. 1. 2019
podatki objavljeni: 18. 1. 2019 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi!  Začenjam 27. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da danes namesto gospoda Blaža Pavlina z nami gospod Jožef Horvat in namesto gospoda Gregorja Periča je z nami gospa Monika Gregorič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni predstavniki Urada predsednika republike, poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam! Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Besedo dajem podpredsednici Odbora za zunanjo politiko gospe Moniki Gregorčič.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi!  Pričenjam 14. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Opravičila sta se mag. Matej Tonin in gospod Ferenc Horvat. Na seji kot nadomestna člana odbora s pooblastili sodelujeta gospod Gregor Židan, ki nadomešča mag. Branislava Rajića in gospa Alenka Jeraj, ki nadomešča gospoda Janeza Janšo. Vse navzoče tudi sama lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJA SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE BRUSELJ 21.1.2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 17.1.2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Ker tokrat gradivo ni označeno s stopnjo tajnosti interno je seja odprta za javnost, gradivo pa je objavljeno na e-klopi. Prosim ministra za zunanje zadeve dr. Miroslava Cerarja, da nam predstavi izhodišča. Izvolite, gospod minister.
Hvala lepa, spoštovana predsedujoča obeh odborov. Spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni! Naj vam na kratko predstavim predviden potek zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, ki se ga bom udeležil v ponedeljek. Tokratno prvo letošnje zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve bo potekalo le dopoldan, saj mu bosta sledili ločeni ministrski zasedanji EU ASEAN, torej zasedanje med Evropsko unijo in Združenimi državami jugovzhodne Azije in EU Afriška unija. Torej že znana zadeva. Poleg tega so na dnevnem redu tako tri točke. Prva je akcijski načrt proti dezinformacijam, druga so odnosi med Evropsko unijo in Združenimi državami jugovzhodne Azije ASEAN, ter tretjič gre za odnose med EU in ligo arabskih držav. Osrednja točka bo problematika dezinformacij. Svet bo razpravljal o izvajanju akcijskega načrta proti dezinformacijam, ki sta ga visoka predstavnica Mogerini in evropska komisija predstavili 5. decembra. Razprava bo osredotočena na zunanji vidik izvajanja načrta, torej na implementacijo ukrepov, ki zadevajo krepitev strateškega komuniciranja in odkrivanja dezinformacij v vzhodni in južni soseščini Evropske unije ter na zahodnem Balkanu. Namen implementacije tega načrta je med drugim krepiti delovanje treh projektih skupin za strateško komuniciranje za vzhod, za jug in za zahodni Balkan znotraj evropske službe za zunanje delovanje torej EAS. Nadalje je namen vzpostaviti sistem hitrega opozarjanja na dezinformacijske kampanje med inštitucijami EU in državami članicami, krepiti podporo neodvisnim medijem in kvalitetnemu novinarstvu ter organizaciji kampanj ozaveščanje tudi v evropski soseščini. Naj poudarim, da Slovenija podpira tesnejše sodelovanje med institucijami Evropske unije in državami članicami pri soočenju z dezinformacijami. Pomembno je, da se krepi odpornost držav in družb, ki so pod pritiskom medijskih kampanj zunanjih akterjev. Tako tudi podpiramo nadgradnjo komunikacijskih aktivnosti v sosednjih regijah Evropske unije in krepitev vseh treh projektnih skupin znotraj EAS, torej evropske službe za zunanje delovanje. Še posebej tiste aktivnosti za zahodni Balkan, kjer je potrebno krepiti privlačnost Evropske unije in s tem spodbujati notranje reformne procese držav v smeri integracije. V razpravi o odnosih med Evrospko unijo in združenjem jugovzhodnih azijskih držav ASEAN torej, bo pozornost posvečena pripravi na ministrsko zasedanje med Evropsko unijo in Združenjem ASEAN, ki bo sledilo zasedanju Sveta. Slovenija podpira krepitev političnega, varnostnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Evropsko unijo in državami članicami ASEAN. Posebej izpostavlja skupni interes za krepitev mednarodnega reda, ki temelji na načelih mednarodnega prava ter spodbujanja multilateralizma. Izpostavljamo tudi pozitiven učinek regionalne integracije 10-ih jugovzhodnih azijskih držav, ki pomembno prispeva k stabilnosti in razvoju azijsko-pacifiške regije.  Razpravo o odnosih med Evropsko unijo in ligo arabskih držav bo priprava na peto ministrsko srečanje med Evropsko unijo in ligo arabskih držav, ki bo potekalo 4. februarja v Bruslju, k temu pa bo konec februarja v Egiptu sledil še prvi vrh med Evropsko unijo in ligo arabskih držav. Slovenija podpira krepitev odnosov in reden dialog med Evropsko unijo in ligo arabskih držav tako glede globalnih izzivov kot so nezakonite migracije kot tudi regionalnih varnostnih vprašanj od Sirije, Libije in bližnjevzhodnega mirovnega procesa pa do Jemna.  Naj na kratko poudarim, da se bom še posebej zavzel, da se vsi skupaj vse države in drugi mednarodni akterji še aktivneje zavzamemo k vlogi pomoči v primeru humanitarne katastrofe v Jemnu, kajti ta katastrofa je resnično presegla vse možne razsežnosti, je ena največjih humanitarnih katastrof tega čas, zato želim, da je tukaj Slovenija na mednarodnem prizorišču zelo aktivna podpornica in spodbujevalec najrazličnejših ukrepov, ki lahko omilijo to humanitarno katastrofo predvsem pa tudi prispevajo k umiritvi razmer, torej k doseganju miru in stabilizaciji v Jemnu, v dobro predvsem prebivalstva pa tudi regije. Pa naj tudi povem, ker se mi tudi zdi pomembno, da vas o tem obvestim, da bo v okviru te točke skupaj z avstrijsko ministrico za zunanje zadeve Dr. Karin Kneissl predstavila skupni humanitarni projekt za razminiranje in izobraževanje na severovzhodu serije. O tem sva se dogovorila ob mojem obisku na Dunaju v začetku novembra. Izvajalec projekta bo slovenska ustanov za krepitev človekove varnosti ITF, finančna sredstva za izvajanje pa bo zagotovila Republika Avstrija. Gre za pomemben humanitarni in tudi sicer pomemben projekt, ki bo prispeval k varnosti civilnega prebivalstva. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa. Spoštovani minister, hvala lepa za vašo predstavitev. Prejeli smo še dve pooblastili, in sicer obveščam, da poslanka mag. Meira Hot nadomešča predsednika Odbora za zunanjo politiko Matjaža Nemca in dr. Darij Krajčič nadomešča člana Odbora za zunanjo politiko Aljaža Kovačiča.  Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev obeh odborov. Gospod Grims, prvi prijavljeni, imate besedo. Izvolite.
Hvala za besedo.  Vse kar se dela mora biti podrejeno enemu interesu, to je krepitvi blaginje, varnosti in normalnega življenja državljank in državljanov Republike Slovenije. Slovenija je majhna. Težko rešuje vse silne velike konflikte, lahko pomaga, to recimo za razminiranje glede na organizacije, ki jih v Sloveniji imamo, je zagotovo v redu. So pa druge stvari kjer se delajo nepopravljive napake, recimo klečeplazenje pred drugimi partnerji v Evropski uniji zato, da se pridobiva neke politične točke kot je recimo zadnjič tista izjava kako se bo sprejemalo neke dodatne migrante z Malte. Rezultat tega je, da znotraj Višegrajske skupine je bil zdaj objavljen članek kjer z žalostjo ugotavljajo, da je slovenska politika na tem področju popolnoma zgrešena in med vrsticami se da zelo lepo prebrati sporočilo, da za take države ni prostora v Višegrajski skupini in da znotraj Višegrada takih držav niti ne vidijo kot resne in verodostojne partnerke, to je tragedija za Slovenijo, kajti v Evropi taka kot se oblikuje in nastaja, je po mojem trdnem prepričanju prav Višegrajska skupina tista, ki je za zgled vsem drugim tako glede varnosti, glede blaginje, glede hitrosti razvoja, glede na osnovno, ki jo je imela, veste, da je bila Slovenija nekoč daleč pred njimi, danes nas Višegrad prehiteva po levi in po desni, rezultat pa tak kot sem ga povedal. In spomnil bi gospod dr. Cerar, da smo nekoč sedeli na eni seji, bila je sicer zaprta za javnost, tam, ko ste še vi Vlado vodil, pa smo se pogovarjali o tem in smo bili vsi soglasni, da bi prav v Višegradu morali iskati partnerje, zaveznike in krepiti sodelovanje z njimi. Zdaj se te poteze, ki jih vi vlečete, maščujejo in taka sporočila kot je bilo recimo to, ki je bilo objavljeno na njihovi spletni strani, zelo jasno povedo, da se od nas pravzaprav oddaljujejo. Slovenija potrebuje zaveznike, ampak potrebuje verodostojne zaveznike, sodelovati mora gospodarsko z vsemi, politično pa bi se veljalo povezovati tesneje s Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, torej z višegrajsko skupino, ki razume kaj je ohranitev lastne identitete, ki tako tudi dosledno ravna, pa če je kdo v Bruslju s tem zadovoljen ali pa ne. Zadovoljni so pa njihove državljanke in državljani. To je tisto geslo, ki bi moralo veljati tudi v Sloveniji, najprej Slovenija, gospod.
…/izključen mikrofon/ gospod Horvat za razpravo in nato gospod Jelinčič.
Hvala lepa, gospa podpredsednica, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Ta akcijski načrt proti dezinformacijam mi v Novi Sloveniji seveda vidimo v luči globalne strategije Evropske unije o zunanji in varnostni, predvsem varnostni politiki. Dezinformacijam lahko rečemo tudi propaganda, seveda lažna propaganda, tista, ki načenja varnost Evropske unije in seveda tudi Slovenije.  Bi vas prosil gospod minister za zunanje zadeve ali lahko v tej luči komentirate, čeprav to ni, vem, da ni direktna tema tokratnega zasedanja sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ampak kljub vsemu, morda pa lahko spravimo v okvir tega akcijskega načrta proti dezinformacijam obisk gospoda Putina v Srbiji. Bil je, lahko rečemo, zvezdniški, 120 tisoč ljudi. In dobro sem poslušal vašo uvodno predstavitev in se strinjam, ko ste omenjali zahodni Balkan in privlačnost Evropske unije, seveda za zahodni Balkan. Ali ta obisk, ne razumite kot provokativno vprašanje, ampak si ga tudi sam postavljam, ali ta obisk lahko pripomore v Srbiji konkretno ali pa širše na zahodnem Balkanu k privlačnosti Evropske unije? Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima gospod Jelinčič.
Hvala lepa. Tukaj bo, kot kaže, v Bruslju eno od najbolj pomembnih razprav bo akcijski načrt proti dezinformacijam. Jaz mislim, da ne gre za akcijski načrt proti dezinformacijam, ampak za akcijski načrt proti širjenju resničnih vesti in resničnih dogodkov, ki se jih skriva, ki se jih ne sme niti prikazati, ne sme se o njih govoriti, ne sme se o njih pisati. Pravzaprav gre za eno zelo zelo Orwellovsko zadevo, ki omogoča, da veliki brat iz Bruselj bo imel pravico določati kaj se sme pisati, razširjati in čez nekaj časa tudi kaj se sme misliti. Vsi, ki bodo razmišljali drugače bodo sankcionirani. Ti akcijski načrti, kakršni so, se bodo zlomili. In potem bomo imeli dve Evropi, Evropo svobode in Evropo teme. Ampak na žalost bo ta Evropa teme na zahodnem delu. In glavno mesto te Evrope teme bo Bruselj in njegovi adlatusi, ki krožijo koli te bruseljske druščine. Žal Slovenija vedno bolj postaja en najmanjši in najbolj, bi rekel, skrben in prijazen in pohleven adlatus Bruslja. Naše besede se pravzaprav ne sliši tam, ne sliši se naših zahtev, ne sliši se tistega, kar želijo naši ljudje, državljani, ne sliši se tega kaj ljudje razmišljajo, sliši se samo tisto kimanje in klanjanje bruseljski visoki gospodi. Jaz mislim, da takšna srečanja, kjer bi se razpravljal o akcijskem načrtu proti dezinformacijam so zelo smešna. Po drugi strani še posebej, če to povezujemo z delovanjem, kot je rekel minister, v korist določenih držav, ki jih Savdska Arabija po dolgem in počez napada. Nisem pa zasledil nikjer, da bi kdo dvignil glas proti Savdski Arabiji. Skratka, Jemen, ubogi ljudje v Jemnu, jim bomo pomagali, ampak Savdska Arabija   (nadaljevanje) pa naj dela po svoje tako kot jih paše, zaradi tega, ker zahodni zavezniki so prijatelji s Savdsko Arabijo. Mislim to je eno svetohlinstvo prve vrste. Jaz v Sloveniji nikoli nisem pričakoval takega svetohlinstva. Konec koncev slovenski narod je bil vedno pa hraber pa si je upal povedati v obraz marsikomu tudi tisto, kar ni bilo ravno lahko povedati, danes tega ni več. Sedaj postajamo neka obrobna bruseljska provinca, sedaj lahko samo še pričakujemo, da bodo v kratkem še svoje smeti začeli sem voziti.
Podp Monika Gregorčič
Hvala.  Kot naslednji razpravljavec dobi besedo dr. Milan Brglez. Izvolite.
Najlepša hvala. Sam se bom usmeril na drugi del tega zasedanja in to je še zlasti ta del, ki je namenjen sodelovanju med EU in / nerazumljivo/ arabskih držav. Znotraj njega me predvsem zanima v bistvu kaj bolj določnega o tem kakšno vlogo te lige oziroma kakšno stališče znotraj tega bo Slovenija zagovarjala do reševanja izraelsko palestinskega spora - to je prvo vprašanje.  Drugo. Tudi sam imam pravzaprav neke pomisleke občasno, ko se zadeve na koncu izpeljejo drugače kot si pravzaprav želimo. Proces demokratizacije recimo arabska pomlad, ki se je zgodila je privedla do drugačnih izidov kot smo si jih pravzaprav s podpiranjem tega želeli. Jaz se sedaj bojim znotraj tega arabskega sveta predvsem posledica položaj žensk, ki je tako ali drugače pravzaprav izpostavljen in me zanima kakšna stališča oziroma kakšen pristop do tega vprašanja v dialogu se Slovenija pravzaprav zavzema do arabskih držav. Hvala.
Podp Monika Gregorčič
Hvala. Želi še kdo besedo za razpravo? Gospod Boris Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Še enkrat, lep pozdrav vsem skupaj - zunanjemu ministru s sodelavci in pa vsem poslankam in poslancem!  Jaz bi imel nekaj kratkih vprašanj oziroma dodatnih pojasnil in bi prosil ministra, če je kar se da natančen, da bomo lahko vsi to razumeli predvsem pa slovenske državljanke in državljani, da ne bo zavito v neke celofane oziroma da ne bo ostajalo kakršnihkoli dvomov.  Govorili ste o akcijskem načrtu proti dezinformacijam in me konkretno zanima kakšno je dejansko stališče Republike Slovenije do tega vprašanja do teh dezinformacij do podpore neodvisnim medijem do podpore neodvisnim novinarjem kot ste omenili in me zanima kdo bo tisti, ki bo odločal kaj so dezinformacije kdo bo o tem odločal in v katero smer to pelje kaj je tukaj zadaj? To me bolj konkretno res zanima.  Drugo vprašanje EU-ASEAN migrantska kriza, pogovori in me zanima konkretno kdo več stori oziroma vloži v zmanjšanje ilegalnih migracij, zaradi vseh nakopičenih težav tam spodaj. Zanima me kdo stori več na tem področju kdo več denarja da za to koga to bolj skrbi pravzaprav EU ali ASEAN? Zanima me tudi kakšno sporočilo imate oziroma imamo mi vsi skupaj v teh razpravah in vprašanjih o tej problematiki zelo konkretno za naše slovenske državljanke in državljane, da bodo to tudi vsi lahko razumeli? Čisto na kratko prosim za konkretne odgovore. Hvala lepa.
Podp Monika Gregorčič
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem gospodu ministru, da se, če se želite odzvati na izpostavljena vprašanja in stališča v razpravi? Izvolite.
Hvala za besedo. Seveda se tudi moram, ker so bila zastavljena neka vprašanja, pa tudi želim. Mislim, da je prav, da stvari razčistimo.  Glede izvajanja gospoda Grimsa bi dodal, da se strinjam, da mora imeti zunanjepolitična aktivnost naše države pred očmi, tako kot je dejal, primarno zaščito naših slovenskih interesov, torej interesov naših ljudi, naših državljank in državljanov. Strinjam se tudi, da je kakršnokoli klečeplazenje, kot je bilo rečeno, pred drugimi tujimi institucijami ali državami neprimerno in zato lahko zagotovim, da Slovenija, torej naša vlada, zunanje ministrstvo, naši predstavniki tega ne počnemo. Ne klečeplazimo, pač pa se kot enakopravni partnerji v Evropski uniji, pa tudi širše v svetu pogovarjamo z drugimi državami, z mednarodnimi institucijami, institucijami Evropske unije in pač na podlagi argumentov, naših interesov, tudi skupnih interesov, ki jih povezujemo v Evropski uniji, odločamo tako, da storimo tisto, kar je po naši oceni najboljše tudi za Slovenijo. In včasih je treba naše interese in to zelo jasno varovati tudi v drugih državah, v drugih delih sveta za aktivno zunanjo politiko z vključevanjem v multilateralna prizadevanja, v borbo za človekove pravice, proti diskriminaciji, kakršne koli, še posebej se borimo, prizadevamo za čim več varstva za ranljive skupine, za varstvo žensk, otrok. To smo tudi dobili neko vprašanje. Se pravi, Slovenija si vedno prizadeva za človekove pravice vseh ljudi, še posebej pa za pravice in neko normalno življenje in tudi enake možnosti najbolj ranljivih skupin.  Ko je govora o višegrajski skupini, torej o V4, naj povem, da imamo z višegrajsko skupino korektne, dobre odnose. Tudi denimo, ko sem bil lansko leto na obletnici, 100. obletnici, na proslavi 100. obletnice državnosti v Republiki Češki sem videl, da imamo še vedno odlične odnose, recimo, s Češko, tudi v svojih kontaktih z zunanjimi ministri iz teh štirih držav so odnosi zelo dobri, konstruktivni, tako da ne zaznavam nobenega poslabšanja na tem področju, nobene skrbi v smislu, da bi Slovenija odstopala od nekih politik in vrednot, ki bi lahko škodovala tem državam. Naj rečem, da bomo tudi vnaprej ravnali tako, da bomo imeli tudi z višegrajsko skupino dober odnos. Jasno pa, da bomo ta odnos gradili tudi znotraj Evropske unije še naprej z vsemi ostalimi državami in skušali biti včasih tudi most med tistimi, ki se med seboj včasih težje sporazumevamo, pa jim lahko pri tem pomagamo. Tukaj ne vidim problemov. Je pa res, da včasih smo v prizadevanju za varnost, razvoj in blaginjo Slovenci, kako bi rekel, največji sovražniki, kot se reče, sami sebi, ko rušimo sami sebi pomembne projekte, denimo omenili ste konkurenčnost, gospod Grims, kako so nas višegrajci kje prehiteli. Jaz se spomnim, ko smo se odločili, da v Sloveniji in omenjali ste prejšnjo vlado, prejšnji mandat, ko je bila sprejeta odločitev in nato je prišlo do izvajanja odločitve o veliki investiciji Magna, ki prinaša v Slovenijo delovna mesta, izpolnjuje visoke okoljevarstvene standarde in tako naprej, se je zelo veliko deležnikov v Sloveniji trudilo, kako bi ta projekt preprečilo, kar bi pomenilo seveda da bi ga dobila potem Madžarska ali katerakoli druga država. Ne bi govoril o tem, kako so nekateri celo leto zavirali projekt drugi tir. Danes bi lahko drugi tir že gradili, pa smo morali eno leto počakati zaradi notranjih razprtij. Ja, seveda nas potem države, ki so okoli nas, prehitevajo. Ne zato, ker bi bila naša zunanja politika tukaj slaba, nasprotno. Zato, ker sami sebi nagajamo. In mislim, da je to tisto, s čimer se bomo morali ukvarjati, ampak ne na tem odboru, to sem samo zato povedal, ker je bilo to omenjeno. Sem pa vesel teh vprašanj, kajti verjamem, da vsi strmimo k istim ciljem, ki sem jih omenil, k usklajeni, transparentni in odlični zunanji politiki v korist Slovenije in seveda tudi našega širšega okolja, kar je spet v korist tudi nas samih.  Glede lažne propagande, ko jo je poimenoval gospod Horvat, torej te dezinformacije, »fake news« kot se imenuje in podobno. Dejansko to je tema, naj rečem, da je to tema, ki je izjemno pomembna ta hip, tako za Slovenijo kot za Evropo kot za celoten svet. Ocenjujem, da je v določeni meri, kot sem že rekel, nedavno na tem forumu prav količina dezinformacij, teh lažnih informacij, manipulacij, izdatno prispevala tudi k odločitvi prebivalcev oziroma državljank in državljanov Združenega kraljestva o Brexitu, saj se je po referendumu izkazalo, da se bodo številne novice, ki so jih prejemale preko časopisov in drugih medijev, dobesedno lažne. Temeljile so na lažnih dejstvih, ljudje so šli na glasovanje v zmotnem prepričanju glede marsičesa. Torej tudi to je bil eden od dejavnikov, ki je vplivalo na odločitev in to je lep prikaz tega kako lahko lažne informacije zmedejo ljudi, da je njihova demokratična odločitev pravzaprav lahko drugačna kot bi bila seveda, če bi poznali prave informacije, in če bi jih poznali, torej te prave, bi lahko bolj v korist njih samih in seveda naših demokratičnih vrednot.  Obisk Putina v Srbiji. Lahko komentiram, tudi predsednika Putina v Srbiji, lahko komentiram na način, da seveda je to, kater obiske bo imela neka država, stvar njene suverene presoje. V to se ne morem vmešati. Vendar pa seveda tudi v Sloveniji pričakujemo, da bo Srbija, ki zatrjuje, da je na evropski poti, da želi vstopiti v evropsko integracijo, še naprej se trudila, prizadevala, da seveda z reformami in drugimi dejanji izpolni nadaljnje pogoje za vključitev v Evropsko unijo in da na tej poti vztraja. Če seveda takšni obiski, srečanja dajejo dvoumne informacije o tej njihovi evropski poti, to seveda ni dobro, naj vsak presodi sam kako takšen obisk učinkuje. Jaz mislim, da je res zelo pomembno to, da mi, torej Slovenija vztrajamo na tem, da pomagamo tem državam na njihovi evropski poti, da jih k temu spodbujamo, da na to opozarjamo tudi naše partnerje v Evropski uniji, da torej počnejo isto, da pa seveda tudi zelo jasno izrazimo pričakovanje, da same te države Zahodnega Balkana ali pa jugovzhodne Evrope, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo, zelo jasno izpostavijo tudi pot do tega cilja in vse ukrepe, ki jih mislijo na tej poti uresničiti in ne dajejo dvoumnih signalov.  Glede navedb gospoda Jelinčiča, ki govori, da pravzaprav akcijski načrt glede dezinformacije bolj načrt proti širjenju resnice v Bruslju, da v Bruslju pač imamo velikega brata, ki sam dezinformira državljane, in da postaja Bruselj mesto teme in ne svetlobe, s tem se seveda ne morem strinjati. Seveda v vsakem okolju danes se pojavlja dezinformacija, vendar pa verjamem in sem prepričan, da članice Evropske unije, institucija Evropske unije, tudi Slovenija z njimi si prizadevamo ravno s tem, da se borimo proti dezinformacijam, ker neki usklajeni dejavnosti, ki edina lahko pripomore k temu, da bomo preprečili širjenje neresnic, manipulacij in torej teh škodljivih dezinformacij, ki potem zavajajo naše državljane. Tako, da sem prepričan, da ta razprava je zelo pomembna in koristna, torej o dezinformacijah, da imamo neke skupne poti in mehanizme, ki jih moramo porabiti, predvsem gre za medsebojno komunikacijo, preverjanje podatkov, bi rekel, neko stalno aktivnost, ki potem pripomore k temu, da preprečimo takšne pojave, ki želijo oslabiti evropsko demokracijo in naše evropske vrednote.  Če gremo naprej k vprašanju gospoda Brgleza, kaj pričakuje pravzaprav Evropska unija oziroma Slovenija od sodelovanja med Evropsko unijo in ligo arabskih držav. Naj rečem, da seveda tukaj je več pričakovanj. Moramo se zavedati, da ta liga teh držav ni enotna prav v vseh svojih pogledih, pa vendar je dobro, da nastopajo enotno, da se k temu prizadeva in da so naš sogovornik. Torej, od njih pričakujemo potrditev nadaljnjega sodelovanja na več področjih, od izvajanja agende 2030, do implementacije pariškega dogovora o podnebnih spremembah, do sodelovanja na področju migracij in boja proti terorizmu, do ohranitve iranskega jedrskega dogovora, do reševanja, torej pričakujemo tudi, da sodelujemo pri reševanju izraelsko-palestinskega spora. Torej, na poti k doseganju miru in procesa priznanja dveh držav. Pričakujemo njihovo sodelovanje pri umirjanju razmer v Siriji, Libiji, Iraku in Jemnu ter na področju afriškega roga, zlasti glede piratstva v Rdečem morju. To so, recimo, nekatere konkretne tematike, kjer z njimi sodelujemo in si prizadevamo najti čim večje soglasje tako na načelni kot tudi na akcijski ravni. Seveda pa, ko gre ravno za položaj žensk, otrok, ranljivih skupin, kot sem prej rekel, si pa Slovenija vedno na vseh multilateralnih forumih in na takšnih srečanju, pa tudi v bilateralnih srečanjih, vedno prizadeva in se zavzema za to, da se odpravlja vsakršna diskriminacija, da se še posebej varuje človekove pravice in državljanske pravice žensk, otrok in drugih ranljivih oseb oziroma skupin. Prav v tem smislu se trudimo biti in se bomo še trudili biti zelo prepoznavni tudi na mednarodnem področju, kajti v tem je tudi naša moč, da lahko povzdignemo glas včasih močneje kot drugi ravno v teh zadevah.  Gospod Doblekar je postavil dve, če sem prav razumel, zelo takšni jasni vprašanji, kakšno je stališče Republike Slovenije do dezinformacij, do podpore neodvisnim medijem in kdo bo o tem odločal. Torej, naj povem, da seveda naše stališče glede dezinformacij je jasno, ne sme jih biti oziroma prizadevati si moramo, da jih preprečujemo, nevtraliziramo, odpravljamo, da jih je skratka čim manj. Kajti, vemo da v realnem življenju jih popolnoma, seveda ne moremo odpraviti. Sedaj seveda mi tukaj podpiramo tudi absolutno delovanje neodvisnih medijev, kar pa ne pomeni, da neodvisni mediji niso zavezani zakonskim pravilom. Tudi oni morajo spoštovati zakonite okvire. Ne smejo, denimo, širiti kakšnega sovražnega govora in podobno, hkrati morajo upoštevati in to pričakujemo neke etične standarde, ki zadevajo področje medijskega poročanja. Seveda pa nimamo tu neke institucije, ki bi bdela, tako kot je bilo rečeno, veliki brat nad vsem, ker bi to lahko pripeljalo res do zlorabe. Tu gre za to, da okrepimo sodelovanje med državnimi institucijami na vseh nivojih, pa tudi upam na področju civilne družbe, kjer lahko seveda potem s skupnimi napori s primerjavo informacij, z boljšim medsebojnim informiranjem preprečujemo dezinformacije. Tako da v tej smeri bo ta dinamika potekala.  Glede ilegalnih migracij pa naj rečem tako. Ne znam oceniti koliko skrbijo te ilegalne migracije države jugovzhodne Azije, torej države Asean-a. Zanesljivo imajo tudi oni tukaj zelo pereče probleme. Bi pa rekel, da Evropska unija, ker tukaj pa lahko povem to v obliki stališča, pa se seveda postavlja to kot eno prednostno nalogo, prednostni izziv, sedaj že nekaj let. Poglejte, Evropska unija je tista, ki namenja največ humanitarne pomoči, če govorimo o denarni pomoči, državam Bližnjega vzhoda, Azije in Severne Afrike. Med vsemi državami in okoli na svetu mi namenjamo največ. Sedaj si prizadevamo tudi, da to humanitarno pomoč dopolnjujemo z razvojno pomočjo. Obstajajo tudi številne iniciative, da tudi na gospodarskem področju smo še bolj aktivni, da skušamo pomagati prebivalcem Afrike, Azije, da dobijo delo doma, da živijo v bolj varnih razmerah, urejenih razmerah, da ne bi bili prisiljeni v migracije, ampak denar ni vse. In zato ugotavljamo, da mora Evropska unija okrepiti svoj politični vpliv. Tukaj smo po moji oceni še daleč od tega kar bi Evropska unija lahko storila, pa vendar upam, da se bomo temu idealu približevali, da bomo uspeli tudi na ta način prepričati sogovornike na drugih delih sveta, da preprečujejo tudi sami ilegalne migracije skupaj z nami in prepričan sem, da bo tako na ravni evropskih držav tudi nečlanic Evropske unije kot tudi na ravni institucije Evropske unije postala to prioritetna naloga, kajti predvsem ilegalne migracije, množične migracije so ta hip eden največjih izzivov pred katerimi je še vedno Evropska unija in zato bom tudi sam v imenu Slovenije, verjamem da tudi Vlada zastopa v to, da moramo tukaj to vprašanje venomer znova izpostavljati in izboljševati ukrepe za preprečevanje teh negativnih pojavov, ki se znotraj tega pojavljajo.  Toliko, hvala lepa.
Hvala lepa gospod minister.  K razpravi se je prijavil še dr. Matej T. Vatovec, izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala podpredsednica. Lep pozdrav vsem!  Kar se tiče sodelovanja z ligo arabskih držav. Večkrat ste omenili tudi jemanje, reševanje situacije. Mene zanima, če lahko mogoče nekoliko konkretneje, kakšno bo stališče do situacije v Jemnu. Mislim, da je zelo jasno kaj se tam dogaja. V zadnjih treh letih je umrlo 85 tisoč otrok mlajših od pet let v Jemnu. 14 milijonov ljudi je na robu lakote oziroma trpi za lakoto, od tega je polovica otrok, vemo pa kaj je vzrok tega. Se pravi, intervencije Saudske Arabije v to državo. Zdaj, problem je, da delovanje Saudske Arabije pravzaprav na nek način tudi sami podpiramo. Saudska Arabija je pod protektoratom Združenih držav Amerike, predvsem problematično pa je, da Saudska Arabija kupuje bombe s katerimi bombardira tudi civilne točke v Jemnu od Združenih držav, Francije, Združenega kraljestva, Nemčije, itd., se pravi, ceste, naše stališče je jasno zakaj je ta problem. problem je Nato. Me pa zanima, mislim, kakšno bo to stališče ker ne glede na to koliko humanitarne razvojne pomoči vlagamo v države bližnjega vzhoda ali pa tudi kje drugje, je to metanje denarja v peč, če istočasno podpiramo ravno vojne zločine, ki jih tako ali drugače delajo naše partnerice v Natu ali pa celo v Evropski uniji. Tako, da me zanima: Kakšen bo plan oziroma kakšen bo pristop k reševanju situacije v Jemnu in kakšen bo odnos do Saudske Arabije?
Gospod zunanji minister, izvolite.
Hvala lepa gospodu Tašnerju Vatovcu za to vprašanje.  Torej, strinjam se z vami, kot sem že tudi sam prej rekel, humanitarna katastrofa v Jemnu je dosegla neslutene, torej grozljive razsežnosti in zato je pravzaprav moralna, etična dolžnost vseh držav tega sveta, da se na to odzovemo. Seveda, če bi bila Slovenija močnejša po svoji politični, vojaški ali kateri drugi moči, bi lahko storili še kaj več, ampak storili bomo vse kar moramo in to je, da na eni strani zelo jasno povemo, na glas povemo, znotraj Evropske unije, na drugih forumih, da moramo odpreti v Jemnu vse humanitarne koridorje, da bo prešla humanitarna pomoč do otrok, žensk, prebivalstva na sploh. Da se doseže čim prej oziroma ohrani čim prej neko premerje in iz tega naj na sledi potem tudi prekinitev spopadov, naj pride do miru in zato moramo pozivati k temu tiste mednarodne dejavnike, ki so najmočnejši, se pravi, predvsem članice varnostnega sveta in druge večje države, tudi Saudsko Arabijo, tudi vse tiste regionalne velesile ali sile, ki imajo največji vpliv v tem spopadu in lahko najhitreje pripomorejo k temu, da se doseže nek trajnejši mir, in da se pomaga ljudem. Podpiramo seveda to, da bo varnostni svet napotil misijo, ki bo v Jemnu in drugače bo storila vse kar mora, da se realizira dogovor iz Stockholma, torej da se s političnimi sredstvi torej doseže neka stabilizacija razmer. Naj pa povem, da sem se še lansko leto, torej pred novim letom, v decembru, sestal tudi s predstavniki nevladnih organizacij in številnih državljanov ki so tukaj v Sloveniji, v skrbi za ljudi v Jemnu podpisali neko pobudo, ki sem jo nemudoma sprejel, zato sem jih tudi povabil na razgovor, da se stori več. Tako tudi želimo prav v sodelovanju z našimi nevladnimi organizacijami katerih aktivnost v tem primeru še posebej izpostavljam kot hvalevredno, kot zelo humano, zelo pozitivno, da torej tudi z njimi skupaj v Evropi okrepimo zavest o tem, da se prepreči, denimo, prodaja orožja, ki bi služilo namenu vojne v Jemnu, da se po političnih kanalih izvaja dodaten pritisk preko drugih evropskih držav, ki imajo lahko še večji vpliv kot Slovenija, konkretno nad udeležence tega spopada ali konfliktna na bližnjem vzhodu. Da se še bolj aktivira institucija Evropske unije, da na vse to bom pač opozarjal znotraj Sveta za evropske zadeve kot zunanji minister in upam, da nam bo tudi uspelo na nevladni ravni nekako pomagati našim nevladnim organizacijam, da to z nevladnimi organizacijami v drugih državah Evrope dosežejo neko sinergijo pri takšnih pozivih.  Bi pa rekel še to. Naše nevladne organizacije ponujajo tudi konkretno humanitarno pomoč, ko bo ta možna, recimo v smislu pomoč otrokom, ko jih bomo lahko iz teh območij dobili pri, kako bi rekel, zdravljenju njihovih travm, denimo pomoč pri razminiranju se lahko ponudi s strani naše organizacije ITF, ko gre za tovrstno pomoč, ki smo jo danes že omenjali. Tukaj gre tudi za druge psihosocialne oblike pomoči, ki jih naše humanitarne in druge nevladne organizacije znajo nuditi, so jih že nudile v takšnih primerih in tudi tukaj bomo z njimi sodelovali, jim pomagali, da ko bo čas zrel za takšno akcijo, tudi lahko potem njih angažiramo v tem smislu. Tako, da ja, bomo si prizadevali, bo pa zelo dragoceno, če smem s tem zaključiti, da tako pri tej tematiki kot pri drugih, ki smo jih danes omenjali, dobimo takšne pobude s strani vas poslank, poslancev, torej obeh odborov Državnega zbora, kajti takšne pobude, ideje, razmišljanja so zelo dragocene, ker potem zunanje ministrstvo še lažje oblikuje konsistentne politike pa tudi takšne, ki še bolj odražajo voljo Slovencev, ki so tukaj. Vemo, Slovenci smo zelo solidaren narod.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vsa vaša dodatna pojasnila.  Želi morda še kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v Bruslju, 21. januarja 2019. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in hkrati 14. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas tudi, da se bo 6. nujna seja Odbora za zunanjo politiko pričela čez 15 minut, ob 12.34.  Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, dr. Darij Krajčič. Hvala.
Hvala lepa spoštovana sopredsedujoča za besedo.  O zadevi bo Odbor za zadeve Evropske unije glasoval, pa vas bom tukaj prosil za pomoč, ker mi je malo daleč glasovalna naprava.  Glasovali bomo o predlogu sklepa, ki se glasi:  »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju, 21. januarja, in jih podprl.« Za nas veljajo glasovalne naprave s številko B 21 do 40. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.   S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 27. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Vsem prisotnim se lepo zahvaljujem in jih lepo pozdravljam. Hvala. Seja je bila končana 18. januarja 2019 ob 12.20.