Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

23. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

14. 12. 2018
podatki objavljeni: 14. 12. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi! Naj vam uvodoma pojasnim, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije dr. Darija Krajčiča kot podpredsednik odbora vodil sam.   Obveščam vas, da danes poslanca dr. Darija Krajčiča nadomešča poslanec Jože Lenart.   Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 17. IN 18. 12. 2018.   Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 13. 12. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.   Prosim državno sekretarko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanjo Strniša, da nam predstavi izhodišča.     MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.   Spoštovane poslanke in poslanci!  Tokratni Svet ministrov za kmetijstvo in ribištvo bo obravnaval oziroma ima namen sprejeti politični dogovor glede celotnih dovoljenih ulovov ter kvot za leto 2019, kar se nanaša na ribištvo. Na področju kmetijstva pa bo predsedstvo opravilo razpravo glede napredka pri zakonodajnem svežnju, ki se nanaša na reformo skupne kmetijske politike, in o posodobljeni strategiji Evropske unije za biogospodarstvo. Potem pa imamo še več točk razno. Hrvaška bo poročala o konferenci na temo Vloga parlamentov pri oblikovanju prihodnosti prehrane in kmetijstva. Komisija bo podala informacijo o predlogu uredb, ki bodo prinesle manjše spremembe za lažji prehod s sedanje kmetijske politike na kmetijsko politiko po letu 2020. Predsedstvo bo poročalo še o konferenci na temo prihodnosti beljakovinskih rastlin v Evropi, ki je potekala novembra na Dunaju, ter o škodah v gozdovih EU kot posledici letošnjih vremenskih ujm. Komisija pa bo poročala o sprejetih ukrepih po aferi fipronil v lanskem letu.   Danska je za točko razno predlagala razpravo o vzpostavitvi mednarodnega centra za preprečevanje protimikrobne odpornosti. To točko smo sicer v izhodiščih za svet naslovili, vendar je točka bila včeraj umaknjena, je Danska predlagala umik z zasedanja, zato je danes tudi ne bom predstavila.  Če gremo po posameznih točkah. Točka, o kateri se bodo ministri sporazumeli glede ribolovnih možnosti za leto 2019, je pomembna tudi za Slovenijo, ker omejuje ulov malih pelagičnih staležev sardele in sardona v Jadranskem morju, in sicer na raven iz leta 2014, in hkrati omejuje tudi dovoljeno število ribolovnih dni na skupno 180, od tega za vsako od teh vrst na največ 144 ribolovnih dni, kar je za Slovenijo pomembno. V preambuli ta uredba navaja, da je treba posebej nasloviti slovensko ribiško floto, njene posebnosti, zaradi zanemarljivega vpliva na staleže. Večkrat smo že tu povedali, da ulov naših ribičev predstavlja samo 0,1 % vsega ulova v Severnem Jadranu, in zato potem v prilogi         te uredbe daje rezervacijo na raven 300 ton letnega ulova za obe vrsti rib skupaj, kar je nekajkratni faktor trenutnega ulova. Tako s tega vidika za slovenske ribiče ta uredba ne predstavlja nobene omejitve in jo podpiramo.  Pri drugi točki, ki se nanaša na obravnavo reforme skupne kmetijske politike, bo tokrat razprava zelo splošna. Predsedstvo ni pripravilo posebnih vprašanj za razpravo. Naj povem samo za informacijo, da je avstrijsko predsedstvo delalo predvsem na kompromisnih predlogih oziroma je že pripravilo kompromisne predloge uredbe na področjih, kjer gre za bolj tehnična vprašanja, na najbolj politično občutljivih področjih pa se razprava med ministri oziroma v EU predvideva v času romunskega predsedovanja in naprej. Tako je ta razprava namenjena, da vsaka država izpostavi predvsem tisto, kar je za to državo ključno. Slovenija bo tu izpostavila, da bodo potrebne še določene prilagoditve novega izvedbenega modela, da bo sistem učinkovit in predvsem enostaven za izvajanje, to zlasti velja za okvir potrjevanja smotrnosti in poročanja. Prav tako je za nas še vedno odprto vprašanje obveznosti določenih intervencij, na primer, prerazporeditvenega plačila in ukrepov za upravljanje s tveganji. Prav tako še zmeraj v tem kompromisnem predlogu predsedstva ni rešeno vprašanje višine ovojnic za proizvodno vezana plačila za Slovenijo. Tu bi mi želeli, da imamo možnost imeti maksimalni delež proizvodno vezanih plačil in da ne bi bili omejeni na ta delež, kakršnega smo izvajali od letos do konca obdobja. Pri novi zeleni arhitekturi mi ne postavljamo pod vprašaj sploh večje ambicioznosti doseganja okoljskih ciljev, ker vemo, da je to nujno, menimo pa, da je potrebna še dodatna razprava o tem, s katerimi instrumenti je to mogoče v najboljši meri doseči. In da je v uredbah nekakšno pravo ravnotežje med obveznimi zahtevami in tistimi ukrepi, ki naj bi bili prostovoljni. Glede tega bi želeli tudi, da se državam članicam omogoči, da se pri okoljskih elementih priznava ne samo dodatne stroške, ko gre za okoljske ukrepe, ne samo dodatne stroške ali pa zmanjšani dohodek, ampak tudi ukrepe za ohranjanje trajnostnih kmetijskih praks, kjer so te še prisotne, in ne samo za neke nove prakse ali pa bolj ekstenzivne prakse, ker imamo pač v našem prostoru zaradi naravnih pogojev in tudi agrarne strukture tega še veliko. Poleg tega je še naprej treba pripoznati doprinos podpor za območja z naravnimi in drugimi omejitvami pri doseganju okoljskih ciljev in jih je treba vključiti v teh 30 % sredstev, ki jih naj program razvoja podeželja nameni za okoljske cilje. Želeli bi tudi, da je mogoče izvajanje sektorskih programov v okviru prvega stebra kmetijske politike, kjer organizacije proizvajalcev še niso zaživele, ker pri nas in v glavnem v vseh državah, ki smo se vključile leta 2004, so ti procesi šele v začetkih.   Če se kratko ustavim pri posodobljeni strategiji EU za biogospodarstvo. Evropska komisija bo predstavila posodobljeno strategijo za trajnostno krožno biogospodarstvo, ki jo je sprejela 11. oktobra letošnjega leta. Tu povem, da je bila 2012 sprejeta prva strategija o biogospodarstvu, vključno z akcijskim načrtom, s ciljem, da se izboljša znanje na tem področju in da se izvede ukrepe za inovativno in konkurenčnejšo družbo, ki naj bolje izkorišča vire, in tako naslovi tudi globalni problem hitro rastočega prebivalstva, ki se naj zadovoljivo vključi in ohrani raven zdrave in varne hrane.   V obstoječem programu EU za raziskave Obzorja 2020 imamo za to posebno alinejo ali pa posebno poglavje in namenjena sredstva v višini 4,7 milijarde evrov. Nov finančni okvir za obdobje po 2020 podpira tudi te ambicioznejše cilje na tem področju in namenja za te raziskave 10 milijard evrov, kar seveda mi pozdravljamo.         Gre pa pri celotni strategiji za to, da se ne naslavlja zgolj ali pa, bi rekla, posamično kmetijstva, gozdarstva, skupne ribiške politike, okoljske politike in podobno, ampak da se iščejo neke povezave in komplementarnost vseh politik in skladnost vseh politik, zato da se bolj učinkovito dosegajo cilji. Komisija za leto 2019 s tega področja načrtuje izvajanje 14 ukrepov. Konkretno povem, da bo v letu 2019 namenila 100 milijonov za boljši dostop do finančnih virov, se pravi, kredite za podjetja, mala in srednja podjetja na področju biogospodarstva za inovacije s tega področja. Komisija naj bi podprla tudi izdelavo nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo. Kje smo mi na tem področju? Mi svoje posebne strategije nimamo, smo pa naslovili ta vprašanja razvoja biogospodarstva tako v Resoluciji o strateških usmeritvah za razvoj kmetijstva in živilstva do leta 2020, načrtujemo te principe vključiti tudi v strategijo za obdobje po letu 2020 oziroma v resolucijo, ki smo jo začeli zdaj pripravljati. Principi so vgrajeni tudi v vladni okvir za program za prehod v zeleno gospodarstvo iz leta 2015, v kažipotu prehoda v krožno gospodarstvo iz letošnjega leta in v Strategiji razvoja Slovenije 2030 ter slovenski strategiji pametne specializacije iz leta 2017. Slovenija se je tudi priključila BIOEAST iniciativi v letu 2016, to je iniciativa, v kateri sodelujejo višegrajske države, baltske države, Romunija, Bolgarija in Slovenija, ki si prizadeva za boljši dostop do sredstev na področju raziskav za to področje in tudi išče neko povezovanje raziskovalne sfere na tem področju. Konkretno še povem, da se Slovenija vključuje na način, da Univerza v Ljubljani skupaj z našim ministrstvom sodeluje v tej iniciativi, Biotehniška fakulteta pa pripravlja projektno prijavo za sodelovanje v programu Obzorja 2020 in za ta namen pripravlja nekakšen konzorcij, ki bi se lotil teh vprašanj.   Glede parlamentarne konference o vlogi parlamentov pri oblikovanju prihodnjih politik na področju prehrane in kmetovanja, ki je potekala novembra v Zagrebu, bi verjetno lahko danes k razpravi prispevali tudi slovenski poslanci, kolikor sem seznanjena, so se tudi udeležili. Konferenco je sicer organiziralo hrvaško ministrstvo za kmetijstvo in odbor za kmetijstvo hrvaškega sabora. Sodeloval je tudi komisar Hogan, med udeleženci pa so bili predstavniki nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Cilji ali pa priporočila, ki so jih sprejeli na tem sestanku, pa so blizu tudi našim usmeritvam. Poslanci so se zavzeli za ohranitev sredstev za skupno kmetijsko politiko na sedanji ravni. Posebej so izpostavili pomen strukturnih ukrepov programa razvoja podeželja, poenostavitev skupne kmetijske politike, več prožnosti za države članice, upoštevanje potreb malih kmetij, prednost, ki jo potrebujejo mladi kmetje, prostovoljnost za nove elemente pogojenosti in se zavzeli tudi za poenostavitve pri izvajanju ukrepa LEADER, pa tudi za večjo geografsko uravnoteženost pri spodbujanju raziskav in razvoja. Vse to so tudi izrazito naše prioritete. Poleg tega so pa še izpostavili spodbujanje javno-zasebnega partnerstva.   Naj samo kratko omenim, da bo komisija predlagala tehnične prilagoditve osnovnih uredb za neposredna plačila na razvoj podeželja, ki omogočajo prehod v naslednjo finančno perspektivo. In sicer, za nas je pomembno to, da bo možno iz sredstev tehnične pomoči razvoja podeželja financirati študije, ki so potrebne za pripravo strateškega načrta za naslednje obdobje, in to ne samo na področju razvoja podeželja, kar je bilo že doslej omogočeno, ampak tudi za prvi steber skupne kmetijske politike, ker brez te spremembe ne bi bilo mogoče, je pa seveda potrebno, ker bomo imeli skupni strateški načrt.  Glede konference razvoja rastlinskih proteinov v Evropski uniji, ki je bila na Dunaju, povem, da je to že dolga zgodba, ki se večkrat pojavi na mizah oziroma v razpravah med evropskimi ministri. Gre za to,         da je Evropska unija kot celota zelo nizko samooskrbna z beljakovinskimi rastlinami, ki so pomemben del krme pa tudi hrane za ljudi, ta stopnja samooskrbe je zelo različna približno bi rekli tretjinska, pa različna po skupinah, Evropska unija pridela recimo samo 5 % svojih potreb soje.   V izhodiščih smo se, ker dokumenta predsedstva ni bilo smo se naslonili na poročilo komisije iz tega področja, ki ne predvideva novih inštrumentov in ukrepov na tem področju, izpostavlja, da so že obstoječi inštrumenti politik tako v prvem kot drugem stebru kmetijske politike ustrezni in naj jih države članice izkoristijo. Na novo pa predvideva uvedbo platforme za izmenjavo dobrih praks med državami članicami, kar pozdravljamo. Za Slovenijo je pomembno, da v prihodnem strateškem obdobju ponovno najbrž uvedemo / nerazumljivo/ vezana plačila za beljakovinske rastline, mi smo to že imeli, pa smo jih morali na zahtevo komisije umakniti, ker so se površine pod beljakovinskimi rastlinami prehitro povečevale in je komisija opozorila, da ta sektor ni ogrožen, čeprav smo začeli praktično iz skoraj ničelne proizvodnje bi rekla, ampak zdaj računamo, da takih ovir glede omejevanja povečevanja proizvodnje, če se proizvodno vezana plačila uvedejo v prihodnjem obdobju ne bo. Predsedstvo je predlagala tudi obravnavo ali razpravo o obsežni škodi, ki je nastala v evropskih gozdovih letos kot posledica izjemnih vremenskih ujm. Naj spomnim, da smo v Sloveniji tudi že od leta 2014 priča izjemnim škodam, že žled leta 2014 je bil skoraj 10-krat večji ali 8-krat večji kot je bil prej, kot je bil zadnji velik žledolom v 80-ih letih, utrpeli smo tudi škodo po snegolomih, vetrolomih v letu 2017 decembra, ko smo imeli 2,2 milijonov kubikov škode, pa tudi nedaven vetrolom je povzročil za 280 tisoč kubikov škode. Skratka ta razprava je pa namenjena temu, da se v takih primerih nekako vzpostavi čezmejno sodelovanje med državami za hitrejšo sanacijo, kajti namreč poleg te naravne škode običajno sledi potem tudi večja škoda po podlubnikih, ki napada na drevesa, torej so sekundarne škode skoraj tako pomembne kot primarne.   In še zadnja točka. Komisija bo poročala kakšno je stanje po aferi fipronil v lanskem letu, spomnimo se, da je lani vse evropske države zajela afera fipronil, ko se je našlo nedovoljeno zdravilo za zdravljenje piščancev v jajcih. Slovensko državo je ta afera oplazila z vloženimi jajčnimi proizvodi v zelo majhnih količinah, ki so bili umaknjeni, ki so jih v bistvu uvozniki umaknili s trga takoj in je šlo za izredno majhne količine, je pa evropska komisija po tej aferi sprejela ukrepe predvsem za boljšo in hitrejšo izmenjavo informacij in za večjo transparentnost v primeru takih pojavov. Mi to zelo podpiramo in menimo, da je zaščita zdravja potrošnikov na prvem mestu in tudi obveščenost potrošnikov je na prvem mestu, se pravi pred interesi, pred ekonomskimi interesi proizvajalcev, ki jih take afere zadevajo. Hvala lepa.
Se zahvaljujem za izčrpno poročilo. Odpiram razpravo. Besedo ima dr. Franc Trček.
Hvala za besedo predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj. Zdaj uvodoma lahko rečem, včasih v hecu rečemo, da Evropska unija obstaja zato, da financiramo francoskega kmeta in nemško industrijo, v tej šali je tudi nekaj resnice. Drugo dejstvo je, da bomo kmalu 15 leto že članica in tretje dejstvo je, da imamo neko tako zelo pomembno temo, da bi se mogoče morali za en dan zapreti pa se resno o njej pogovarjati.         Skupna kmetijska politika, kmetijska politika je ena od ključnih politik Evropske unije, je zelo zahtevna v pristopnih pogajanjih eno najbolj zapletenih acquisev za zapirati tudi ogromno pene se vrti čez njo, saj državna sekretarka je omenila nek znesek, ki presega trenutno še naš letni proračun, upam, da ga bomo kmalu dosegli, 10 milijard, mi pa imamo tu neko sejo, ki jo moramo do 10 končati. Žalosti me tudi da ni vsaj gospoda Bogoviča tukaj, ker so te naše majhne četice osmih v Bruslju, odkrito lahko rečem, edini koliko toliko resno s tem ukvarja. Ker je časa malo bom relativno kratek postavil nekaj vprašanj, bom rekel peto leto kot poslanec me pa tudi nekaj malo moti pa to ne leti toliko na vas, gospa Strniša, dejansko pričakoval bi, da se na podaja izhodišč več. Mi poslanci izhodišča dobimo. Naša domača naloga je, da to preberemo ali ne preberemo in s tem bi tudi osvobajali več časa za razpravo. Državna sekretarka, sekretar ali minister, ministrica bi lahko prišla in bi povedala samo kaj je onkraj tega plus nekaj kar mogoče čisto poslanci ne razumemo ali določeni ne razumejo, ker se premalo poglobijo, s tem bi prišparali čas.   Zdaj, če se dotaknem na kratko ribolova, tisti, ki malo poznajo vedo, da že v procesih dejansko pridruževanje Evropski uniji smo mi dobesedno zdesetkali naš ribolov tudi s kvotami na katere smo pristali, pogovarjamo se o sardelah in sardonih ali šardonih, kot jih nekdo imenuje, in tukaj se meni postavlja vprašanje ali bomo mi sploh realizirali letno kvoto 300 ton ulova. Po mojem mi že odmigujejo, da ne. Že lani ali predlani sem se pogovarjal z enim redkih preostalih ribičev, ki je imel še dve ladji, družina, ki tam od sredine 19. stoletja se s tem ukvarja, je rekel: "glej, jaz bom s tem nehal, ker ni več računice, da jaz imam ekipo nekih ljudi, dejansko pa smo lahko dva, tri meseca na leto efektivni. To na kratko. Zdaj, če se dotaknemo reforme skupne kmetijske politike, zdi se mi, da je to neka tema,predsedujoči, ki bi ji res morali nameniti kak dan, mogoče celo zaprte seje za uvod matičnega delovnega telesa in odbora za zadeve EU, verjetno ne bi bilo odveč ne meni ali komu drugemu bolj pojasniti kaj pomeni izvzetje malih kmetij iz kontrole. Jaz vedno, ko vidim poenostavitve debirokratizacija cela Cerarjeve vlade je bil to nek glavni flek ship pa ne vem, da smo se kam premaknili. Tukaj imam vprašanje zahteve, da organizacije proizvajalcev vsaj 5 % namenijo raziskavam in razvoju in trajnostni tehnologiji, kar sicer nekako pozdravljam, trenutno je ravno sveža prevedena knjiga ekonomistke italijanskega porekla, ki predava na London Scholl of Economy, kaj je že, Macani, v kateri zelo jasno pokaže, da vse resne države svoj tehnološki razvoj še kako izdatno financirajo, po domače povedano internet je nastal na budgetu Združenih držav, Apple je bil tudi lepo bil financiran, pa še kdo drugi, tretji. Kaj to dejansko pomeni za naše organizacije proizvajalcev, ker že vidim kakšnega Miliča z gospodarske zbornice, ki bo bentil 500 na uro, da bo konec sveta. zdaj imamo razvoj podeželja in višine podpore za kmetijske okoljske ukrepe. To se povečuje, a to hkrati tudi pomeni, da se na kakšnih drugih postavkah infrastrukturnih ali podobnem zmanjšuje, čeprav boste rekli, da je to drugi OP. Zdaj neka zadeva, ki se mi pa odkrito zdi malo nora proizvodnja tako imenovanih dealakoholiziranih vin, o tem smo se že pogovarjali. Najprej bomo delali vino, potem bomo pa iz vina ven potegnili alkohol, to glih ni blazno ekološka zadeva, ampak to so podobne zadeve kot se jih gredo Američani, neko koncesijo za dobro vodo vzamejo v kakšnem rezervatu         staroselcev pa črpajo vodo, potem iz vode naredijo v ljudskem jeziku destilirano vodo pa pod to vodo naknadno nabutajo nekaj pa rečejo, da je to »polification someting« gor dol. To je po domače povedano »sranje in onesnaževanje okolja«. Tukaj se mi nekako postavlja vprašanje kakšen je odnos zlasti večjih proizvajalcev do tega Francozi, Španci, Italijani.   Če se dotaknemo bio gospodarstva, biomase. Državna sekretarka je odkrito povedala, da mi nimamo te strategije imamo pa neke izkušnje iz Prekmurja pa še kje drugje, ker so v glavnem ljudje protestirali, da jim zadeve smrdijo - v ljudskem jeziku povedano. Čeprav dobro vemo dva kmetovalca s toliko in toliko repov lahko proizvedeta osnovno energijo za neko vas, če malo prevedem avstrijsko strategijo le tega. Tukaj tudi, potem trčimo seveda, če se pogovarjamo o nekih biorafinerijah ali proizvodne toplotne električne energije tudi medresorsko delitev. Sedaj pobuda bioist me zanima ali bo tukaj Slovenija tako imenovani leading partner in kako - ne strogo v formalnem nekega večjega evropskega projekta? 2021, 2027 sklop hrane in naravni viri zagotovljeno predvideno 10 milijard EU tukaj verjetno bi potrebovali neko zaprt sestanek odbora o odboru obeh kjer bi se pogovarjali o taktikah in strategijah koliko bomo mi dejansko participirali na tem. Tukaj verjetno oziroma gotovo Vlada pričakuje moje pisno poslansko vprašanje, ker bom seveda hotel odgovor na to imeti.   Kar zadeva razvoj beljakovinskih rastlin v Evropi zlasti soje. Tukaj je zelo enostavno vprašanje - manj govedorejo. Dajmo jesti več štajerskih kokoši pa manj mesa pa bo manj potrebe po soji. Govedoreja je tudi neko področje, ki je lahko okoljsko zelo sporno. Verjetno bi mi potrebovali kakšno sejo matičnega delovnega telesa okoli problematike prodaje Perutnine Ptuj in te ukrajinske zgodbe ljudje, ki ta sektor poznajo so že marsikaj povedali o tem, ampak to razširja temo upam, da se bo to zgodilo.   Tole nekako na kratko. Fipromil ste navedla. Neka zadeva ste rekli, da vztrajamo pri trajnostnih kmetijskih praksah. Mi vemo kakšno je struktura našega kmetijstva, vemo, da v naslednji shemi bomo imeli v / nerazumljivo/ težave, ker bomo imeli v ljudskem jeziku povedano trikrat več nekaj zaščitenih območij, ker bo po domače povedano bo malo težje kar po čez oralo. Sedaj, ko sem vas poslušal pred kratkim sem gledal podatke o monitoringu metuljev pri nas, kar je zelo dober kazalec okoljskega stanja in ker nam kar številni teži pomembnih metuljev padajo. Tukaj pridemo tudi do tega, da smo mi sektorsko ujeti do med sektorskega sodelovanja. Mi bi se morali vprašati ali bomo mi intenzivno kmetovali, kar je težko na treh, štirih hektarjih ali pa bomo posredno vzgajali metulje pa na tem ganjali turizem in bodo ljudje hodili in opazovali metulje. Mogoče se nekomu zdi spet »nori Trček« zgodaj zjutraj, ampak tako se čez sektorsko dela razvoj zelenega in ne vem kakšnega turizma tudi na način, da ljudje v turizmu bodo malo ali izdatno bolj plačani kot zgolj na nekih minimalnih plačah. Toliko na kratko. Hvala.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi še kdo razpravljati? Besedo ima podpredsednik odbora gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.     ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.   Še ena zadeva v zvezi s prejšnjim govorcem.   V Sloveniji izginja avtohtoni travnik, zaradi silnega košenja po dolgem in po čez, ker se kosi dvakrat, trikrat, štirikrat na leto izginja cela vrsta avtohtonih rastlin, kar je izredno velika izguba za državo, za turizem predvsem pa za ekološko ravnovesje.         Jaz mislim, da bi morali tukaj tudi razmisliti, da se skupaj s kakšnim drugim ministrstvom recimo z Ministrstvom za kulturo na eden način zaščiti avtohtoni slovenski travnik. Mogoče beseda ni najbolj primerna, ampak zagotovo je pa to ena zadeva, ki jo bo treba urediti. Izginja že na splošno se ne najde približno 26 vrst rož, ki so včasih bile povsod sedaj jih ne bo več. Vsi težijo k temu, da bi naredili nekakšno angleško travico, kar je grozljivo in pa, zaradi intenzivnega košenja za to, da tisto seno spravljajo notri in da nekaj zaslužijo ali pa kakorkoli v bistvu uničujejo naravo tako, da mislim, da bi bilo smiselno razmisliti o tej zadevi.   Hvala.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Replika? V redu, pa je replika. Dr. Franc Trček.     DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala.   Kratka replika sedaj, da ne bo izpadlo, da se jaz pa Zmago samo tepeva in kregava, ampak to je neko področje domoljubja, ker se pa lahko ne glede na politično prečenje vsi pod ustavnim lokom strinjajo in je dejansko kolega za menoj dobro fus noto povedal in pojasnil kaj je dejansko bil namen mojega vprašanja. Zgolj to. Hvala.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima gospod Perič.     GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa. Dobro jutro vsem. Samo eno kratko pojasnilo dolgujem glede na to, da izhajam iz področja, ki je blizu morja in smo se te problematike že dotaknili. Velja še enkrat poudariti sledeče dejstvo. In sicer, tukaj moram vzeti v bran Evropsko unijo, ker vedno valimo krivdo nanjo številne naše težave. Kadar govorimo o samem ribištvu se je naš ulov oziroma se je to področje, ko govorimo o morskem ribištvu, skrčilo na eno desetino tistega, kar smo dosegli v tistih najboljših letih in to je bilo med leti 1989, 1990, 1991, kadar je Slovenija postala samostojna. To j pomenilo, da nismo več imeli dostopa do hrvaških teritorialnih vod in potem v nadaljevanju še nižje dol v mednarodne vode. Slovenske barke torej flote, ki smo jih imeli je pretežno lovila v hrvaških teritorialnih vodah in z osamosvojitvijo se je naše območje, kjer smo lahko izvajali ribolov drastično skrčilo, kar se je, potem poznalo v samih številkah torej tonah ulova in v tem smislu Evropska unija kot taka ni imela prav nobenega vpliva. Težava, ki jo trenutno imamo v slovenske teritorialnem morju, ki je kolikor pač vemo je relativno skromno tudi to, da je prepredeno z različnimi plovnimi potmi, kjer ribiči preprosto ne morejo iz varnostnih in številnih drugih razlogov izvajati ribolova, zato so, potem v tem smislu omejeni. Da pa bi imeli neko floto, ki pa bi omogočala ribolov v mednarodnih vodah tega pa žal več nimamo. Samo toliko.   Hvala.     PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sedaj pa mislim, da lahko predam besedo državni sekretarki na Ministrstvu za kmetijstvo, mag. Tanji Strniša.     MAG. TANJA STRNIŠA: Bom poslušala na kratko odgovoriti na ta konkretna vprašanja, ki so bila.   Ko me je gospod Trček vprašal ali je realno, da bi to rezervacijo oziroma kvoto za severni Jadran za male / nerazumljivo/ ribe dosegli je moja ocena, da ne bo dosežena, da je kvota nad tem, kar so trenutno možnosti, da je tukaj pač neka rezerva. Tudi v povezavi s tem, kar je povedal gospod Perič glede na to, da so tudi iz Evropskega ribiškega sklada ne podpira nakup novih plovil ni za pričakovati neko veliko rast našega sektorja, ampak je naš cilj ohraniti sektor vsaj na tej ravni in mogoče nekoliko okrepiti in posodobiti ta plovila, ki so še in predvsem poskrbeti, da bi še naslednja generacija se ukvarjala z ribištvom, da bi ohranili naravo ribiške države - pomorske in ribiške države. Glede vprašanja izvzetja malih kmetij iz kontrole želim pojasniti, da tisti kmetje, ki so dovolj majhni, da se lahko odločijo za to, da prejemajo taka pavšalna plačila ne posebna plačila,         so izvzeti iz obveznosti izpolnjevanja zelene komponente in se jih v okviru subvencijskega sistema kontrolira na izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. Ampak navzkrižna skladnost pomeni samo set pravil, ki so zapisana v zakonodaji, tu ne gre za neke posebne zahteve, in jih morajo tudi ti mali kmetje izpolnjevati, samo kontrolne službe, recimo, agencije jih je preverjajo potem, jih pa še zmeraj lahko preveri kmetijska inšpekcija, ker so ravno tako dolžni te standarde izpolnjevati.   Glede novih pravil, ki bodo od organizacij proizvajalcev zahtevala, da v svojem operativnem programu namenijo vsaj 5 % za neke inovativne pristope ali pa za raziskave. To je res novost v uredbi, do zdaj to ni bilo potrebno. Povem pa, da pri nas je šele zdaj ta postopek ustanavljanja stekel, prvo vlogo imamo celo že na ministrstvu. Je pa treba sprejeti še nacionalno strategijo za organizacije proizvajalcev, da bo možno črpanje iz prvega stebra kmetijske politike, s tem tudi vzpostavitev operativnih skladov in natekanje v ta sklad sredstev naših proizvajalcev in evropskih. Evropska unija prispeva do 50 % sredstev.   Dalje, glede 30 %. Ne gre za to, da bi se sredstva povečevala za ta namen, ampak da je treba od skupne ovojnice za razvoj podeželja nameniti 30 % za okoljske ukrepe, kamor štejejo po predlogu uredbe ti klasični kmetijsko-okoljski ukrepi in podpore za ekološko kmetijstvo, tudi investicije za te namene in za prilagajanje podnebnim spremembam. Mi se zavzemamo za to, da imajo enak status ukrepov, ki prispevajo k okolju, tudi plačila za območja z omejenimi dejavniki, to so ti površinski ukrepi. Pa ne samo zaradi tega, ker bi mi tistih 30 % morda ne dosegli, ker bi jih najbrž tudi brez tega, ampak nam se zdi pomembno, da ta plačila, ki jim mi rečemo OMD plačila, za območja z omejenimi dejavniki, nimajo narave nekega dohodkovnega plačila, ampak v resnici imajo tudi neko okoljsko vrednost.   Kar se tiče proizvodnje dealkoholiziranih vin, to ni točka, kjer bi mi zelo glasno zapenjali. Niso pa naši proizvajalci proti, pač vidijo to kot neko tržno priložnost, ker pač trendi potrošnikov gredo v to smer uživanja pijač z nižjimi stopnjami alkohola. Bolj so skeptični pridelovalci pravzaprav do uvedbe novih križancev, metritis veniholo /?/ in vitis labrusco, menijo, da je tega že dovolj na trgu in da bi bili previdnejši pri uvajanju teh novih sort.   Glede BIOEAST iniciative in 10 milijard. Generalno je črpanje iz teh sredstev Obzorja 2020 oziroma teh raziskovalnih sredstev, ki so centralno na evropski ravni, pod pristojnostjo ministrstva, ki je pristojno za znanost. Seveda pa je del v teh sredstvih alociran za kmetijske namene, sami mehanizmi, o tem pa razpravljajo v drugih forumih, ne v našem, ne v okviru kmetijskih ministrov. Večkrat pa izpostavljamo, tako naši ministri kot najbrž drugi ministri vzhodnih držav, da zaradi slabše razvitosti raziskovalne infrastrukture imajo slabši dostop do teh raziskav, težje dobijo projekte in so ponavadi res, kot ste vi rekli, redko so vodilni partnerji, bolj so pridruženi partnerji v teh raziskavah. In pogosto izpostavljajo, da so te zahteve tako visoke, da ta odličnost, ki je v prvi vrsti, je tako zahtevna, da na nek način potem so v slabšem položaju kot njihovi kolegi iz raziskovalno in sicer razvitejših zahodnih držav.   Soja je kot krma manj prisotna v govedoreji, predvsem to, kar se uvaža, je v perutnini pa pri reji prašičev. Govedoreja tudi pri nas v pretežnem delu temelji         na travinju in koruzi, doma pridelani koruzi. Popolnoma se strinjam z vami, gospod Trček, ko pravite, da je potrebno medsektorsko sodelovanje pri ohranjanju habitatov metuljev ali pa če govorimo o traviščnih habitatih, ki jih je omenil gospod Jelinčič. Mi smo tu z okoljskim ministrstvom že več krogov usklajevanj imeli in potrebujemo natančno določitev ali pa študijo in potem opredelitev, kje so tisti vrstno bogati travniki ali pa ta posebej dragocena travišča, bodisi zaradi teh rastlinskih vrst ali pa metuljev ali pa drugih živali, ki naj se čuvajo. Mi imamo sicer že zdaj v okviru okoljskih ukrepov tudi ukrepe in podpore kmetom, če kasneje kosijo in imajo zaradi tega manj krme, dobijo izpad tega dohodka, iz krme kompenziran kot poseben ukrep v programu razvoja podeželja, se pravi, za kasnejšo košnjo, za manj košenj so kompenzirani, ker več košenj pomeni več krme in tudi več dohodka potem skozi živinorejo. Ampak na tistih območjih, kjer se čuvajo habitati, v primerjavi z drugimi državami imamo mi še kar nekaj tega travinja ohranjenega, so take naravne prakse spodbujene oziroma podprte že zdaj in seveda tudi v bodoče bo to del programa razvoja podeželja.   Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Dr. Franc Trček.     DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala.   V bistvu bolj komentar. Sam sem iz znanstvene sfere in se mi je zgodila politika pa jaz njej, ampak to, da mi nismo vodilni partnerji, pa da imamo neke težave, to vemo že 20 let. Po drugi strani se mi zdi, da je Kmetijski inštitut Republike Slovenije najstarejši raziskovalni inštitut, še iz avstro-ogrskih časov. Potem je Botanični vrt, s katerim imamo probleme, potem šele pride Plečnik, stara tehnika in tako naprej na začetku 20. let, univerze in to. In tu se postavlja neko relevantno vprašanje, čisto po domače povedano, koliko milijonov iz proračuna v petih letih potrebuje Kmetijski inštitut, za katere kadre, za katero opremo, da bomo na teh 10 milijardah bolj intenzivno participirali. In to bo tudi neko poslansko vprašanje, kjer pričakujem medsektorski odgovor.   Hvala.
Besedo ima državna sekretarka mag. Tanja Strniša.    MAG. TANJA STRNIŠA: Hvala lepa.  Se strinjam, ko bo poslansko vprašanje, lahko damo bolj natančen odgovor. Je pa ravno Kmetijski inštitut pravzaprav nedavno pozitiven primer, ker se je med sto evropskimi projekti - najbrž poznate - uvrstil v drugi krog in je zdaj oddal prijavo za to, da bi pridobil 15 milijonov za boljšo infrastrukturo, raziskovalno, kot center odličnosti, kar bi bila zelo velika pridobitev za slovenski kmetijski raziskovalni prostor. Seveda je to tudi naše ministrstvo takrat podprlo in tudi zdaj podpira, ampak izbor, ali bo ta sredstva dobil, se pravi, 15 milijonov evropskih sredstev, na kar mora slovenska stran dati vsaj 15 milijonov, ali bo ta projekt izbran, pa mislim, da bo znano februarja naslednje leto, pa upamo na pozitiven izid.   Hvala lepa.
Je še kakšno vprašanje? Preden sam zaključim z razpravo - ne bo vprašanja in ničesar -, bi se strinjal s tem, da bi bilo pametno narediti kakšno zaprto sejo ob takšnih zadevah, ki so strateškega pomena. In še zlasti naš položaj znotraj Evropske unije na številnih področjih je takšen, da bi takšna zaprta seja lahko koristila , seveda če je dobro pripravljena in če se da razumen čas. Tako bi vsaka taka podpora matičnega in tovrstnega telesa bila zelo, zelo pametna. In precej manj pametno bo razkrivati karte na javnih sejah, bodisi tej bodisi kateri drugi, če res hočemo dobro tistemu področju. Ker zadeve niso tako preproste znotraj Evropske unije in razmerja so jasna in so bila jasna - če hočeš igrati proti njim, potem je treba igrati zelo pametno in usklajeno. In temu bi bilo pametno - tudi poslanci skušamo prispevati, ne preigravati preveč te zadeve.   Zdaj pa zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije         Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 17. in 18. decembra 2018, in jih podprl. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zahvaljujem se državni sekretarki in ji želim uspeh v Bruslju.   S tem končujem 1. točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO, BRUSELJ, 19. DECEMBRA 2018.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 13. 12. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.   Prosim državnega sekretarja Ministrstva za infrastrukturo mag. Bojana Kumerja, da nam predstavi izhodišča.     MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, gospod predsedujoči.   Spoštovane članice in spoštovani člani odbora!  Tokratni Svet Evropske unije za energijo se bo najprej seznanil z ustnim poročilom predsedstva o zaključku pogajanj na delu zakonodajnega paketa, ki se dotika podnebno-energetskih ciljev Evropske unije do leta 2030. Že junija 2018 je bil dosežen politični dogovor med Komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom na zakonodajnih aktih, ki določajo nove cilje Evropske unije na področju spodbujanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter nov način upravljanja energetske unije. Akti bodo do konca leta 2018 objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. Ob tem velja zagotovo opozoriti, da se je tekom pogajanj zaradi zahtev Evropskega parlamenta povečala ambicioznost na ciljih Evropske unije do leta 2030, in sicer s prvotno dogovorjenih 27 % OVE in URE na 32 % na obnovljivih virih energije ter 32,5 % na učinkoviti rabi energije. Nacionalni deleži niso določeni, pričakuje pa se, da bo vsaka država članica prispevala sorazmerno breme. Slovenija bo cilje določala v nacionalno-energetsko-podnebnem načrtu, ki bo moral biti sprejet najkasneje do konca naslednjega leta. Pogajanja na zakonodajnih aktih o novi ureditvi elektroenergetskega trga so zdaj v sklepni fazi, dogovor se pričakuje do konca leta 2018. Ministri se bodo seznanili s stanjem pogajanj na spremembi instrumenta za povezovanje Evrope. Velja tudi omeniti, da se v obdobju 2012-2027 pričakuje bistveno povečanje sredstev za energetske projekte, in sicer s 5,6 milijarde evrov na 8,6 milijarde evrov, kar gre za skoraj 40 % povečanje. Del teh sredstev pa bo namenjen tudi za čezmejne projekte na področju obnovljivih virov energije. Edina točka razprave na Svetu bo dolgoročna strategija Evropske unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom. Slovenija bo izpostavila težave pri umeščanju velikih obnovljivih virov energije teh projektov v prostor in potrebo po iskanju skupnih evropskih rešitev za ta problem.   Hvala.
Zahvaljujem se za strnjeno predstavitev.   Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Besedo ima dr. Franc Trček.    DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Bom relativno kratek.  Tisti, ki ste pretekli mandat sedeli na tem odboru, veste, da edinkrat v zgodovini, kar smo mi v EU, smo takrat ob sodelovanju dveh poslancev iz SMC, ki so jima potem ušesa navili, kolega Škodnika in kolega, kaj je že bil, Ranc, ja, Ranca, da smo spremenili stališče Vlade, izhajajoč seveda iz resnega branja Pariškega podnebnega sporazuma. In takrat je bilo veliko slabe volje in preklinjanja, tako v tej hiši kot na strani resornega ministrstva. Ampak to je spet podobna tema, ki jo je prej tudi Milan nekako omenil, ali si sploh te milijarde znamo predstavljati; drugo je, ali znamo iz teh milijard dejansko dobiti         neka razvojna sredstva za nas. Gre za 40 % povečanja. Takrat še Združena levica je leta 2014, izhajajoč seveda iz Poslovnika Državnega zbora, inicirala neko javno razpravo o energetskem konceptu Slovenije, mi bomo leta 2019, pa energetskega koncepta Slovenije še vedno ni. Najprej se je hotelo hiteti, ob tem intermed času prehoda ene vlade v drugo, nakar - priznam, sem celo sam prosil takrat resorno ministrico, ki se zadnje čase več z upokojenci ukvarja kot s svojim sektorjem, odkrito povedano, dajmo malo počakat -, me zdaj bolj zanima dejansko, ker je to je neka krovna zadeva, ki jo mi potrebujemo, da se o tem sploh resno pogovarjamo, kaj je na tej stvari. In tu je nek resen odnos politike, a veste, ker ne more si energetika sama pisati tega; saj naredi neke strokovne podlage, ampak so prečenja interesov takšna in drugačna. Pa bi lahko tu odpiral zgodbo izčrpavanja Dravskih elektrarn, pa je tokrat ne bom. Skratka, to je neko vprašanje. To je nek krovni dokument, ki ga že predolgo čakamo, ki bi ga po EZ, po Energetskem zakonu, morali že imeti, pa ga nimamo. Na tem področju imamo vsaj to srečo, da se ni zgodilo podobno kot na številnih drugih resorjih, ko se je nek krovni zakon razbil na dva, tri, potem vam pridejo še podzakonski akti in vam somi in ščuke v kalnem ribarijo in se grejo to, kar jaz imenujem pajdaško plenjenje. Skratka, kje smo z energetskim konceptom, z EKS, da dejansko bo to izhodišče. In seveda verjetno potrebujemo tudi neko zaprto sejo Odbora za gospodarstvo in Odbora za zadeve Evropske unije, katere tehnologije bomo dejansko potem razvijali. Tu smo imeli prej sekretarko, ki je šla, ali bodo to bioplinarne ali bo nekaj drugega, pa ne bi zdaj predavanja delal o tem, kako so Kitajci sesuli trg panelov.   Hvala.
Želi še kdo razpravljati? (Nihče.)   Zdaj bi prosil, da gospod mag. Bojan Kumer odgovori na tole razpravo gospoda Trčka.    MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa.  Hvala, gospod Trček, za iztočnico. Ja, drži, v bistvu Slovenija po obligacijah, ki izhajajo iz Energetskega zakona, EZ-1, iz 2014, še vedno ni sprejela energetskega koncepta Slovenije, ki mora biti krovni dokument za neke vrste energetski vektor, kam Slovenija gre v naslednjem desetletju, dveh, treh. Tudi v koalicijski pogodbi te Vlade je energetski koncept Slovenije kot obveza, da se ga sprejme. Sam si bom močno prizadeval v naslednjem letu, da ga najprej na Vladi sprejmemo, potem pa ta dokument potuje v parlament. Vsekakor bo dobrodošlo, če bo kakšna zaprta seja. Namreč, Slovenija, kot vemo oziroma se mogoče včasih tudi premalo zavedamo, ima eno res neprecenljivih geostrateških energetskih leg v Evropski uniji, ki jo nekateri mogoče na tržnem segmentu znajo izkoriščati, sama država pa je mogoče v preteklosti marsikatero priložnost zamudila. V vsaki stvari je nekaj dobrega. V tej zamudi je mogoče dobro to, da je prišla nova zahteva s strani Evropske unije, in sicer v obliki zahtevanega dokumenta nacionalno-energetskega podnebnega načrta, ki je ravno tako obvezen, da se ga naslednje leto sprejme. In dobro, kar želim poudariti, je, da bomo zdaj lahko z roko v roki sprejemali dva res krovna in strateška dokumenta, kjer se bosta stikala energetika in okolje, ki se čedalje bolj prepletata. Naše ministrstvo, ki je pristojno za energijo, mora zagotoviti potrebna sredstva, potrebne sheme, zato da bomo zadostili ciljem, ki jih bo morala država kot država članica zagotoviti. Vemo, da je Evropa tu zagotovo ena najbolj ambicioznih na celem planetu. Ta dvig in cilj s 27 na 32 predstavlja hud izziv za Slovenijo.         Ne toliko zato, kako bomo prišli do teh projektov, mislim, kako bomo financirali, ampak kako bomo te projekte umestili v prostor. Za nami sta dve leti in pol Agencije za energijo, ki je uspešno izvedla razpise za podelitev spodbud oziroma za projekte iz obnovljivih virov energije. V nekaterih razpisih, mislim, da na zadnjem, je skoraj 70 % od 10 milijonov bilo alociranih na veter, pa niti ene vetrnice v Sloveniji še nimam; tu se zatika pri državnih prostorskih načrtih. / oglašanje v ozadju/ In po eni strani smo lahko ambiciozni pri dvigu in je prav, da gremo v smeri čiste energije. Tudi naslednji »winter package« oziroma Čista energija za vse Evropejce o tem govori, vendar bomo morali znati način, kako te dobre projekte umestiti v prostor. Ni problem v financiranju, naše ministrstvu je tu zagotovilo neko konkurenčno shemo, priglašeno Evropski uniji, ki se drugo leto izteče. Zagotovo bomo dobre stvari iz te sheme še nadgradili. Določene anomalije, na katere opozarjajo gospodarstvo, investitorji in energetski deležniki, bo pa treba seveda spremeniti pri novi shemi od 2020 do 2025, ampak ne toliko pri financiranju, kot pravim, bolj v strategiji umeščanja v prostor. Tu bi navedel še en podatek, Slovenija je nadpovprečno zaščitila svoje ozemlje z Naturo 2000, mislim, da je naš procent nekje 38 %, povprečje je pa na 18, se pravi, več kot dvakrat nad povprečjem, kar dodatno otežuje ali pa, recimo… ja, otežuje umeščanje v prostor, ker zahteva vrsto omejitvenih ukrepov. To pomeni, da ukrep najmanj podaljšuje časovno umeščanje v prostor, pa tudi financiranje, projekt je tudi dražji posledično. Tako čas kot denar pa zahtevata tudi od investitorja dodatne napore in se spet vrtimo v negativni spirali. Vse to nas čaka, no, v debati pri sprejemanju energetskega koncepta. Mene opozarjajo, da bo ta debata izredno burna in bolj ko bo energetski koncept - in je prav, da je konkreten -, več opozicije bo, če se mogoče kakšen deležnik ne bo v tem prepoznal.   Hvala.
Besedo ima dr. Franc Trček.    DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Hvala.  Rad bi se samo zahvalil državnemu sekretarju za način podajanja, da si mi iz neke žlobudre ubesedovanja specifičnega jezika EU, ki se ga moramo naučiti, prevedemo, kje imamo dejansko izvedbene probleme. Seveda, Natura 2000, od takrat nismo mislili, na srečo ima Evropa kake druge probleme. Če bi neka malo bolj resna inšpekcija bila… ne bom stavka nadaljeval. Podobno težavo imajo tudi Hrvati. Omenili ste našo mariborsko Agencijo za energijo in čezmejne projekte. Tu je neko področje, a veste, ko sem jaz rekel, ne mi na mojo ljubo Kolpo riniti žice, dajmo poštimat slape, kot mi rečemo, ali pa jeze in umeščati male elektrarne. Na ta način boste tudi dvignili vodostaj in varovanje, gor in dol, in se bo kdo manj utopil, če se lahko nek gumijasti čoln obmejne policije pelje po Kolpi; navsezadnje sem tudi služil ljudsko armado in vozil desantne čolne.  Hvala.
Besedo ima še gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.   No, jaz se ne bi strinjal s tem, da je Slovenija nadpovprečno zaščitena z Naturo 2000. Slovenija pravzaprav, največ kar ima, je njena narava. In če bomo uničili to naravo, kaj nam bo ostalo? Vetrnice postavljat po dolgem in počez je neumnost. Popolnoma uničujejo krajinsko podobo, ki je lahko naša zaščitna znamka, in s tistimi vetrnicami ni kaj dosti koristi. Največja korist je za tistega, ki jih proizvaja, in potem za tistega, ki jih postavi. Neumnost je bila, ko so gradili te vetrnice in so govorili okoliškim prebivalcem, dajte vetrnice, vzemite gor, boste imeli vi         zastonj elektriko, pa cenejšo elektriko, kar je v bistvu bila velika laž, saj je šla tista elektrika v splošno korito in potem v splošno porabo.   Je pa še nekaj. Raziskave, ki kažejo na frekvenčne vibracije in zvokovno obremenitev okolja, to povzroča tudi hude zdravstvene težave. To počasi prihaja na plano. Letos mislim, da meseca aprila je imela ena profesorica biologije ali nečesa takega, Portugalka je imela razpravo oziroma eno predavanje o tem v Sežani, kjer pa na žalost ni bilo niti enega predstavnika slovenske države oziroma ustreznih ministrstev. Mislim, da bi bilo smiselno, da se tudi o tem pogovorimo, kajti, da bi vse stavili samo na večjo količino električne energije ni ravno dobro. Prej je kolega Trček rekel za še dodatne hidro centrale. Recimo jaz razmišljamo o tem, da hidro centrale tudi na Muri nikakor ne bi škodovale tistemu okolju, konec koncev tudi nivo talnice bi se z zajezitvami dvignil, kar je v prihajajočih sušnih obdobjih še silno pomembno. Še ena zadeva je tukaj pomembna. V Sloveniji bi morali urediti plovne poti po naših rekah, to imajo urejeno v zahodni Evropi, mi o tem ne razmišljamo več, od leta 1960, ko so v skupščini, kaj je bila že takrat, socialistična Republika Slovenija ali še ni bila, takrat so že razpravljali o plovnih poteh in o tem, da je potrebno pri vsaki hidro centrali narediti pretočnost za ladje in za ladijski promet. Zanimivo je, da smo imeli ladijski promet do Ljubljane v času Avstrije in potem še Avstro-Ogrske, danes o tem niti vemo ne kaj dosti. Mislim, da bi bilo to treba nekako odpreti tudi na nivoju Evrope. Jaz sem poslal en malo daljši zapis o tej zadevi en idejni osnutek naši komisarki gospe Bulčevi, pa tudi na Ministrstvo za okolje in prostor in na infrastrukturo in mislim, da bi bilo treba v tej smeri tudi kaj razmišljati. Hvala.
Besedo ima še dr. Franc Trček.
Se strinjam, glejte, če malo poznate zgodovino, v sredo sem študente arhitekture iz Maribor vodil po Ljubljani in seveda moraš iti tudi do Gruberjevega prekopa in Gruber je bil ne le jezoit ne le tehnik, on je bil navtični inšpektor za polovico tedanjega imperija. Mi smo v Ljubljani imeli navtično šolo. Dan danes, če to rečeš bo spet kdo rekel kaj je Trček zjutraj v kavo dobil. To so neke zadeve, ki so pomembne, ampak da ne razširjamo sejo, imamo naturo, imamo hidro potencial, povedano v ljudskem jeziku imamo tehnike in tehnologe, ki obvladajo. Lansko leto je bil nagrajenec obrtno-podjetniške zbornice gospod, ki je doktoriral na družinski firmi na izdelavi turbin za tovrstne manjše objekte. Naloga odgovorne politike in države je, da reče: "dobro, ali smo mi sposobni na nek modularni način narediti po domače povedano lego kocko, ki jo s helikopterjem spustimo na potok", če se tako izrazim, seveda potem neki Janez v kakšni šerifovski politiki ne bo dobil penez, ker bo pol doline z bagerjem razdrl. To so zadeve, ki jih moramo mi na praktični ravni rešiti. Hvala.
Besedo ima še mag. Andrej Rajh.
Lepo pozdravljeni!   Jaz bom čisto kratek, pa en komentar dal. Jaz sem zelo vesel, da Evropska unija povečuje sredstva za čezmejne energetske projekte, hkrati bi pa to priložnost izkoristil in pozval naša podjetja, da pri tem začnejo aktivno sodelovati. Hvala lepa.
Temu bi človek rekel implicitna kritika.   Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer.
Bojan Kumer
Imam eno kratko informacijo še. Tudi v energetskem konceptu bo odprt prostor, mi moramo spodbujati         vse možne projekte na obnovljivih virih energije. Že nekaj let je naše ministrstvo naredilo vse kar je lahko naredilo v okviru svojih pristojnosti, da se spodbuja male hidroelektrarne, tam bo treba malo imeti sektorsko s kolegom na moji levi odpreti prostor kje se zatika, ker tam imamo tudi določene majhne potoke, porečja, varstvo za zaščito narave, gozdove, določene minimalne pretoke in tako dalje, ki ovirajo razno raznim investitorjem ravno tam kjer je Slovenija zelo močna pri svoji domači industriji pa znajo praktiki in z tega področja več povedati. Mi vse kar lahko naredimo je, da spodbujamo, si želimo, takšni pozivi so zagotovo zaželeni, rezerviramo sredstva tako na evropski ravni kot v Sloveniji, potem se pa vsa stvar preseli pri umeščanju v prostor, ker želimo imeti vse v Sloveniji, ohraniti naravo, zaščititi ta habitat, zaščititi vse in hkrati potem rast porabe električne energije pa enormno raste. In če ne bomo gradili obnovljivih virov energije se nam dogajajo potem večji projekti, ki pa niso obnovljivi vir in Slovenija že danes ni samozadostna, nekje ca 18 % energije uvozimo, tako da bo treba v okviru razprave energetskega koncepta Slovenije vsa ta vprašanja primerno nasloviti in nas čaka res upam, da čim bolj strokovna razprava, tako da hvala za vse izzive.
Besedo ima najprej gospod Zmago Jelinčič Plemenitit. Zdaj bi prosil za zaključek počasi.
Hvala. Čisto na kratko. Uvažanje energije, ki naj je ne bi imeli. Mi imamo atomsko centralo za katero Hrvati pravzaprav ne plačujejo nič. Vsi odpadki ostanejo pri nas in Hrvati so pred kratkim enostavno rekli nas to ne briga, imejte jih. Država bi morala postopati na ta način, da se odpre to vprašanje in glede na to koliko nam je Hrvaška dolžna državi bi enostavno lahko naredili konfiskacijo polovice atomske centrale in bi imeli vso energijo.
Besedo ima še dr. Franc Trček.
Od razgradnje NEK-a in shranjevanja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov bo kakšno vlado v ne tako daljni prihodnosti še izdatno bolela glava. Ampak hotel sem povedali zgolj en drugi stavek, ki se ga politika ne zaveda, ker ko se bo delal energetski koncept bo veliko lobiranja energetikov, saj je logično, energetiki hočejo prodajati energijo, to je neko področje ob, če hočete, bančne mahinacije smo uničili, zavarovalništvo, energetika to so področja, kjer so najboljše plače, pika. V Energetiki je povprečna plača 42 % in še nekaj odstotkov višja od siceršnjega povprečje. Ampak mi se ne pogovarjamo o energetski neučinkovitosti Slovenije, se mi zdi, da moramo tudi to temo enkrat resno odpreti, ker tisti, ki se na področje zgolj malo bolj kot zgolj malo laično spoznamo, ker politik se mora laično spoznati skoraj na vse pa še malo več. Vemo, da nam tukaj izdatno šepa in to je neka zadeva, ki jo bo potrebno resno odpreti, ker imamo pa spet to tipično slovensko zadevo, imamo ogromno nekega znanja, vednosti ljudi, ki bi vedeli tukaj narediti nekaj kar se reče v Angleščini "fine tuning" in imamo nek energetski lobi bolj regionalno politično razdeljen malo skregan, malo ne skregan, ki mu pa to kaj pretirano ne diši in tukaj je odgovornost politike. Hvala.
Besedo ima še gospod Franci Kepa.
Hvala za besedo.   Jaz se ne bi strinjal, da vetrnih elektrarn ni potrebno oziroma da so velik poseg v naravi. Mislim, da bi bilo potrebno tako kot je sekretar rekel neka kombinacija vseh energetskih proizvodov. Že zdaj smo zelo odvisni od uvoza. Imamo tretjino energije iz premogovnikov, iz termoelektrarn katere bo potrebno počasi verjetno s plačilom teh počasi ukinjati, ker bo potrebno plačevati kazni zaradi in neko         ali so alternativa sončne celice ali vetrne, mi imamo za vzorec teh vetrnih elektrarn, tri ali štiri imamo v Sloveniji. V Nemčiji jih imajo na tisoče, cela Evropa jih ima, vsaka država jih ima, vsi jih imajo več kot Slovenija, Slovenija jih nima nič. Vetrnica je poseg v naravo - tudi hidroelektrarna je poseg v naravo, ogromno zaledne vode pokrije, z gradnjo pokrije dobre zemlje, kmetijske zemlje, tudi to je velik poseg, tudi hidroelektrarna je velik poseg v naravo, mogoče še večji kot z vetrnicami. Tudi vetrnice se da kasneje mogoče z neko energijo v bodočnosti odstraniti, malo drugače, malo hitreje kot neko hidroelektrarno.   Samo toliko. Hvala.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Preden dam besedo še drugima dvema, bi opozoril na dve stvari. Eno je, da je o tem potrebna celovita razprava in da to ni pravi odbor za to, lahko sodeluje, ja, absolutno, tudi na kakšni zaprti seji zraven, kot sem že prej opozoril. In bi prosil, da sklenemo tole, ker imamo potem še eno točko za obdelat; če je pač ne bomo danes, enkrat za spremembo je ne bomo zvečer, ampak jo bomo naslednji teden. In bi bilo pametno, da najprej sprejmemo ta stališča. Ta razprava je pomembna, dobro je, da so neka politična izhodišča le postavljena, ni je pa treba zdaj širiti v neskončnost, ker je ne moremo skleniti.   Besedo ima gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.     ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala.   Čisto kratko. Ne da se primerjati nemške pokrajine ali pa slovaške pokrajine s slovensko pokrajino. Če se peljete od Dunaja proti Bratislavi, je ogromno vetrnic, ampak je čista ravnina. Tam krajinska slika ni pokvarjena. Slovenija je majhna in mi moramo čuvati svojo pokrajino, ne pa »naštimat« povsod neke vetrnice. Res pa je, da se vetrnice lahko po nekem določenem času hitro odstrani, najlažje pa z eksplozivom.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: No, no… / smeh/ To je pa zdaj širitev sfere, ki je res ne želimo.   Besedo ima še dr. Franc Trček in potem, upam, bomo lahko prišli na sklenitev debate, da gremo glasovat.    DR. FRANC TRČEK (PS Levica): Kar zadeva vetrnice. Prof. Prinčič - Prinčiča mogoče bolj poznate po vinih, pri meni je že kar pred nekaj časa diplomiral z zelo dobro, kvalitetno diplomsko nalogo, analiza Volovja reber. Poguglajte, preberite si.  Kar zadeva vetrno energijo in nasploh OVE-ja, mi pozabljamo, da je naloga, zlasti Elesa, tudi robustnost sistema. Mi imamo že dandanes probleme, ko bolj gor na severu malo fino zapiha, ko se ti naenkrat pojavijo viški energije. Tudi v luči tega, kar je rekel državni sekretar, geostrateške pozicije, je treba misliti tudi te zadeve in ni odveč, če se politiki tega zavedamo. Pri nas, moram reči, dokaj kvalitetno to direktor Elesa občasno napiše, ne vem pa, koliko to politiki berete.   Hvala.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Ali lahko sklenemo? Želi še državni sekretar besedo? Ne želi razpravljati, zato zaključujem razpravo.   Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, ki bo v Bruslju 19. 12. 2018, in jih podprl. Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zahvaljujem se državnemu sekretarju in končujem 2. točko dnevnega reda.     Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA OKOLJE, BRUSELJ, 20. 12. 2018.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 13. 12. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.   Prosim državnega sekretarja Ministrstva za okolje in prostor, gospoda Simona Zajca, da nam predstavi izhodišča.     SIMON ZAJC: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.  Spoštovane poslanke in poslanci!  V četrtek bo v Bruslju potekalo redno zasedanje Sveta za okolje.         Predvideno je sprejetje delnega splošnega pristopa za Predlog uredbe o programu LIFE in splošnega pristopa za Predlog uredbe o emisijskih standardih za nova težka vozila. Oba splošna pristopa bosta podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom. Poleg te razprave je predvidena izmenjava mnenj o dolgoročni strategiji za čist planet za vse. Gre za strategijo, ki bo služila kot podlaga za pripravo EU podnebne strategije do leta 2050 za izvajanje Pariškega sporazuma.   Kar se tiče uredbe o LIFE. Svet bo razpravljal o tej uredbi, ki je del finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027. Predviden je delni splošni pristop, kjer je večina vsebin na Svetu usklajenih, treba pa bo še počakati na zadnji kompromis glede številčnih zneskov, ki pa bodo odvisni od končnih pogajanj za celotno EU finančno perspektivo. Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto krožno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na čisto energijo. Prispeval naj bi k izboljšanju kakovosti okolja ter zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju. Uredba predvideva finančna programa za področje okolja in za področje podnebnih ukrepov, vključno z novim podukrepom za čisto energetsko tranzicijo. Besedilo uredbe je v veliki meri usklajeno in vključuje večino elementov, ki so bili pomembni za države članice.   Z našega vidika je pomembno, da besedilo vključuje ustrezno stopnjo sofinanciranja projektov, ki ostajajo v primerjavi s trenutno ureditvijo v precejšnji meri nespremenjeno, za kar smo si tudi prizadevali. Predvidena je standardna stopnja sofinanciranja pri 60 % zneska projekta ter 75 % stopnja sofinanciranja za projekte s področja narave in biotske raznovrstnosti. Za Slovenijo so pomembne tudi določbe glede financiranja krepitve zmogljivosti, ki so bile v besedilo vključene v zadnji fazi pogajanj v Svetu. Za ustrezno izvajanje programa za zagotavljanje primerne kakovosti pripravnih projektov je namreč finančna pomoč za pristojne nacionalne organe zelo pomembna. Na ta način lahko nacionalne kontaktne točke lažje nudijo pomoč potencialnim prijaviteljem. Seznanjanje javnosti z možnostmi financiranja preko LIFE programa je osrednjega pomena. S tem se povečuje možnost za pridobitev sredstev iz programa, kar pomembno prispeva tudi k bolj uravnoteženi geografski porazdelitvi, kar je bila tudi naša velika skrb v preteklosti; za nas je pač pomembno, da imamo te kontaktne točke dobro sofinancirane, ker na ta način bomo dobili več projektov. Tako ocenjujemo, da predlog besedila vključuje vse za Slovenijo pomembne elemente in bo predlog besedila podprla. Sledila pa bodo pogajanja med Svetom in Evropskim parlamentom.   Na dnevnem redu je predviden tudi splošni pristop za Predlog uredbe o določitvi emisijskih standardov za nova težka vozila, ki ga je Evropska komisija objavila v okviru nizkoogljične mobilnostne strategije EU. To področje je bilo doslej v EU regulirano le za osebna in lahka tovorna vozila. Cilj predloga je zmanjšanje emisij CO2 v sektorju cestnega prometa in prispevati k doseganju EU cilja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990. Načrtovani nacionalno določeni prispevek Unije na podlagi Pariškega sporazuma je teh 40 %. Osrednje politično vprašanje je raven ambicije predloga. Skupina ambicioznejših držav, med njimi smo tudi mi, si prizadeva za nekoliko višje cilje v 2025, kot jih je predlagala Evropska komisija, saj menimo, da je treba izkoristiti potencial obstoječih tehnologij. Evropska komisija je predlagala cilj 15 % zmanjšanja do 2025 glede na 2019, skupina ambicioznih držav članic pa podpira 20 % zmanjšanje emisij. Cilj zmanjšanja emisij do 2030 je indikativen in bo predmet pregleda uredbe v 2022. Negativni cilj je določen na ravni 30 % zmanjšanja glede na 2019. Slovenija si skupaj s skupino drugih ambicioznih držav prizadeva za takšno ubeseditev, ki bo jasno podala signal, da bodo cilji v 2030 višji od tistih v 2025. Z ravnjo ambicije predloga je povezan tudi mehanizem spodbud za proizvodnjo nizko- in brezemisijskih težkih tovornih vozil. Na Svetu pričakujemo tudi razpravo o tem vidiku predloga, saj bi si nekatere države članice želele ambicioznejše določbe. Z vidika Slovenije je predlagani sistem sprejemljiv. Menimo namreč, da je z ambicioznejšimi predlogi treba počakati vsaj do pregleda uredbe v 2022, ko bo več jasnosti glede tehnoloških možnosti zmanjševanja emisij         iz težkih tovornih vozil. Predlog predsedstva sicer predvideva super kredite, pregled v 2022 pa bo proučil tudi druge, zahtevnejše oblike spodbud.   Kar se tiče dolgoročne strategije EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050, pa sledeče. Gotovo ste že zasledili dolgoročno strategijo EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ki jo je Evropska komisija objavila konec letošnjega novembra, tik pred podnebno konferenco na Poljskem v Katovicah. Ta dokument je pravzaprav strateška dolgoročna vizija, saj ne vključuje konkretnih številčnih ciljev. Namesto tega je predstavil osem scenarijev za prehod v ogljično notranjost do leta 2050. Scenariji so narejeni glede na cilje EU in držav članic do leta 2030. Ta dokument bo osnova za EU dolgoročno nizkoogljično strategijo, ki jo je treba pripraviti skladno z določbami Pariškega podnebnega sporazuma. EU jo namerava pripraviti v naslednjih dveh letih. Tako bi jo lahko posredovala sekretariatu Konvencije o podnebnih spremembah najkasneje v 2020. Glavni cilj te strategije je potrditi zavezo Evrope, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih ukrepih in določiti smer podnebne in energetske politike Evropske unije. Predstavlja vizijo, kako s socialno pravičnim prehodom na stroškovno učinkovit način do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Njen cilj je tudi opredeliti, kaj Evropa šteje za svoj dolgoročni prispevek k doseganju cilja Pariškega sporazuma, da zvišanje temperature obdržimo znatno pod dvema stopinjama Celzija, v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Pri tem strategija zajema skoraj vse politike Evropske unije. V njej so predlogi za gospodarske in družbene spremembe, ki vključujejo vse sektorje gospodarstva in družbe. Zagotoviti pa je treba socialno pravičen prehod, brez izključevanja državljanov EU ali regij, in povečati konkurenčnost gospodarstva in industrije Evropske unije. Zagotoviti je treba visokokakovostna delovna mesta in trajnostno rast v Evropi. Hkrati pa zagotoviti sinergije z drugimi okoljskimi izzivi, kot sta kakovost zraka ali izguba biotske raznovrstnosti. Republika Slovenija si bo zato še naprej prizadevala, da bi Evropska unija kot celota postavila jasne cilje in smiselne poti, skladne z zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Slovenija si bo tako v naslednjih korakih obravnave te strategije oziroma vizije skupaj z drugimi državami članicami EU prizadevala, da dokončno sprejeti dokument ohrani cilj za prehod EU v ogljično nevtralno družbo že do leta 2050. Za ta namen pa bo treba pripraviti tudi ustrezne trajektorije oziroma podlage za poti preko 2030, 2030 do 2050.   Med točkami razno bo predsedstvo samo poročalo o stanju pogajanja o zakonodajnih predlogih in razprava ni predvidena. Torej, poročalo bo o Uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, o Direktivi o plastiki za enkratno uporabo, o Uredbi o obstojnih organskih onesnaževalcih, o Uredbi o uskladitvi obveznosti za okoljsko poročanje, o Direktivi o pitni vodi in pa o Uredbi o določitvi standardov za nova osebna in lahka tovorna vozila. Predsedstvo bo prav tako predstavilo poročilo o izvajanju EU strategije o prilagajanju na podnebne spremembe. Ob koncu zasedanja bo prihodnje romunsko predsedstvo predstavilo program svojega predsedovanja od 1. januarja do 30. junija 2019, na področju okolja.   Ta zadnji del sem malo skrajšal, upam, da je v redu, sicer pa, če bo kakšno vprašanje, lahko še povem. Hvala.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Seveda.   Prehajamo na razpravo. Najprej dajem besedo gospodu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu.     ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.  Prejšnji teden, se mi zdi, je nemška vlada poudarila pomembnost prenosa tovornega prometa s cest na vode. To pomeni tudi izredno veliko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, če tako rečemo, in ta elaborat, ki sem ga jaz poslal - mislim, da smo ga tudi na vaše ministrstvo poslali -, je smiseln. In mislim, da bi bilo smiselno odpreti razpravo in ta elaborat se predstavi kot ideja Republike Slovenije za reševanje         določenih problemov oziroma predlog. Gospa Bulčeva ga ima na mizi, vi ga imate na mizi in mislim, da bi bilo smiselno, da se o tem začne tam razpravljati. Zadeva, kot sem že prej rekel, je bila v razpravi že v nekdanji socialistični državi oziroma republiki, še prej so o tem že v Avstro-Ogrski razmišljali in mogoče je zdaj čas, da se ta zadeva naredi na nivoju Evrope, seveda s tem, da je Slovenija lahko pobudnik.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Želi še kdo razpravljati? (Ne.)   Besedo dajem državnemu sekretarju. Gospod Zajc, izvolite.    SIMON ZAJC: Saj v bistvu je bil to bolj komentar. Moram pogledati, kdo je pri nas to dobil, bom preveril.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Prav. Mislim, da so take zadeve strateške in so pomembne. Torej, to je že ena takšnih, pa še kakšna druga, ki se tako ali drugače dogaja, ki so nek okvir, znotraj katerega se dajo te stvari umeščati, kot je, kdo bo za te zelene politike plačal, kako se bodo porazdelile, ali bodo na koncu to zgolj davkoplačevalci ali bomo pravzaprav zadevo bolj enakopravno razdelili. To je ena tistih strateških zadev, pa ni treba odgovarjati. Ampak to so strateške stvari, tudi taka je, torej, katero pot pravzaprav kot tako uporabljati, zaradi tega, da se okoljski odtis bistveno zmanjša. In, normalno, vse je treba pogledati in se na podlagi tega odločiti. Včasih pa, kot sem že prej rekel, raje bolj odkrito razpravljati znotraj zaprtih prostorov, ker je potencialno rezultat lahko precej boljši kot na odprtih, ker včasih tudi drugim partnerjem razkrivaš bodisi slabosti, zaradi tega, ker si razdvojen med sabo, bodisi razkrivaš karte v pogajanjih, kar pa smo v teh 26, no, 27 letih že kdaj videli, pa nam ni najbolj koristilo.   Vidim, da ni več interesa za razpravo, zato jo zaključujem.   Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za okolje, ki bo v Bruslju 20. decembra 2018, in jih podprl. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem končujem 3. točko dnevnega reda. Zahvaljujem se vsem za udeležbo in mislim, da lahko… Prosim? / oglašanje v ozadju/ Pod točko razno, ki je nimamo? / oglašanje v ozadju/ Prav. Preden rečem, da je stop, tam je še možnost enega predloga.     ALENKA JERAJ (PS SDS): Se opravičujem, no, ampak zdaj smo dobili tale akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, ki smo ga zahtevali, in me samo zanima, ali bomo to obravnavali na seji, ali je predvideno. / oglašanje v ozadju/     GOSPA_____: Po novem letu.    ALENKA JERAJ (PS SDS): V redu, dobro, samo toliko.     PODPREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Ravno to sem hotel reči, prenesite lepe pozdrave tudi v Bruslju, želite jim lepe praznike, ampak dajmo reči temu, da poleg vseh teh stvari upam, da iz Bruslja vsaj do novega leta kakšna nova, takšna ali drugačna zadeva ne pride več. Razumem, da je to najverjetneje zadnje… No, potem pa jim zaželite srečno. Srečno tudi vam in zaključujem sejo.     Seja se je končala 14. decembra 2018 ob 9.34.