Lep pozdrav vsem.

Vse člane in članice komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Un cordiale saluto a tutti! Szeretettel köszöntöm mindnyájukat.

In pričenjam s tem 8. sejo Komisije za narodni skupnosti.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Marjan Pojbič, ki se je opravičil in nima nadomestitve.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda seje, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA POROČILA O IZVEDBI NAČRTA UKREPOV VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV NA PODROČJU DVOJEZIČNOSTI 2015-2018 ZA LETO 2016.

Gradivo k tej točki ste prejeli in je objavljeno na spletni strani Državnega zbora z dne 31. 8., dodatno pa ste prejeli tudi dopis Ministrstva za finance glede zagotavljanja dvojezičnih obrazcev z davčnega področja.

K tej točki smo povabili tudi predstavnike ministrstev, ki so sodelovali v delovni skupini za pripravo načrta ukrepov, in predstavnika organizacije avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Z nami so poleg predstavnikov Vlade oziroma ministrstev tudi stalno vabljeni, in sicer Urad za narodnosti, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost in Obalna samouprava italijanska narodna skupnost in predstavnikov italijanske unije pa ne vidim.

Tako da, sedaj dajem besedo predstavnikom Vlade, da predstavijo poročilo o izvedbi načrtov ukrepov. In jaz bi prosil, če lahko začne Urad za narodnosti.

Hvala lepa, gospod predsedujoči. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Jaz bom zelo kratek, ker mislim, da besedilo samo po sebi govori. Dovolite mi, da orišem samo nekatere stvari zaradi tega, ker Urad za narodnosti skrbi za tehnično in administrativno pripravo omenjenega poročila. Tako da junija 2017 je ta podskupina, katere del sta tudi predstavnika obeh narodnih skupnosti, poročilo načrta ukrepov Vlade Republike Slovenije za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti sprejela, ga tudi uskladila in ga potem tudi posredovala na Vlado. Avgusta 2017 je to poročilo Vlada tudi sprejela in s tem tudi potem ga posredovala v Državni zbor oziroma pri komisiji. V tem vmesnem času je Vlada Republike Slovenije tudi sprejela poziv delovne podskupine za pripravo načrtov ukrepov za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti in seveda smo tudi pristojne resorje, ki so kakorkoli vezani na omenjen dokument, pozvali, da skladno s časovnico nadaljujejo uresničevanje ukrepov, za katere so pristojni, in seveda hkrati tudi pozvali vse pristojne resorje k nadaljevanju začetega dela in zagotavljanju tudi zadostnih finančnih sredstev v primeru prevoda določenih dokumentov, ki so potrebni za uresničevanje pravic narodnih skupnosti na področju, kjer ti dve skupnosti živijo. Tako da načrt ukrepov je pred nami in tukaj z moje strani v tem trenutku je to to.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Baluh.

Ministrstvo, predstavnica Ministrstva za pravosodje je prosila za besedo in jo ima.

Izvolite, gospa Tina Brecelj.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

Jaz bi tudi, če dovolite, na kratko podala, torej, poročilo, kaj se v današnjem resorju dogaja v zvezi z izvrševanjem načrta ukrepa Vlade Republike Slovenije za izvajanje predpisov na področju dvojezičnosti. Najprej smo v skladu z, torej, navodilom oziroma napotilom, ki nam je bilo dano, preverili, ali obstajajo italijanski in madžarski prevodi vseh obrazcev, ki so predpisani in so namenjeni za uveljavljanje pravic strank v postopkih pred sodišči. Torej najprej smo naredili dejansko popis vseh obrazcev. Teh obrazcev je v sodnih postopkih res, res veliko. V naslednji fazi smo pripravili pravilnik, torej celo dva pravilnika, o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku in posebej za, torej uporaba ovojnic za vročanje v kazenskem postopku. Oba pravilnika, torej priprava obeh pravilnikov je bila potrebna zaradi racionalizacije besedila na ovojnicah, torej preprosto povedano, da imamo lahko dvojezične ovojnice, kjer je besedilo, torej, celotno, da ne pride do nekih pomanjkljivih informacij. V ta namen smo, kot rečeno, pravilnika pripravili in takšne ovojnice, torej ovojnice z izpisom v slovenskem in ustreznem, torej italijanskem oziroma madžarskem, jeziku so sedaj že v uporabi. Za zagotavljanje uporabe je seveda zagotovljeno sodstvo, Vrhovno sodišče kot vrh sodne uprave, ministrstvo pa, kot rečeno, je pravilnike in tekst ovojnic pripravilo. Identificirali smo, torej, kot sem že prej rekla, vse, dejansko vse obrazce, ki so potrebni za uveljavljanje pravic strank v postopkih pred sodišči, ter zagotovili njihov prevod v italijanski in madžarski jezik. Torej, kot sem že rekla, obrazcev je sicer na sodiščih več sto, mi smo se sedaj v prvi fazi skoncentrirali predvsem na tiste obrazce, ki strankam zagotavljajo uveljavljanje njihovih pravic v sodnih postopkih, ne morebiti na neke obrazce, neke podrejene obrazce, ki izhajajo iz vpisnikov in so predvsem namenjeni recimo notranjemu poslovanju sodišča. Tako smo, imamo sedaj prevode v oba jezika, recimo za prošnjo, za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je seveda za uveljavljanje pravic v postopkih izjemno pomemben dokument, navodilo za izpolnjevanje te prošnje, zdravniško potrdilo o razlogih za odlok nastopa kazni zapora, zdravniško potrdilo o razlogih za prekinitev oziroma podaljšanje prekinitve izvrševanja kazni. Torej to so, torej, primeri obrazcev, ki smo jih prevedli in so sedaj na razpolago tudi v jezikih obeh manjšin. Podobno smo tudi na Ministrstvu za pravosodje opravili pregled vseh naših obrazcev, torej tistih dokumentov, ki so potrebni za uveljavljanje pravic v postopkih, za katere je pristojno naše ministrstvo. Teh obrazcev je veliko. Torej, ko govorimo spet o uveljavljanju pravic, nismo šli v prevajanje vseh drugih nekih internih navodil, ki za stranke niso pomembna. Kot rečeno, obrazcev na našem ministrstvu, kjer je postopkov ministrstva veliko, torej je tudi dokumentov veliko. Če omenim, tako za ilustracijo samo nekatere, zagotovljen imamo prevod obrazca zahtevka za podatek iz kazenske evidence fizičnih oseb, iz kazenske evidence pravnomočnih sodb, obrazec zahtevka za podatke iz skupne evidence kazenskih točk, kazenske evidence pravnih oseb, neobvezujoč obrazec za vložitev nadzorstvene pritožbe, potem tudi obrazec za kazensko evidenco pravnomočnih sodb o prekrških pravnih oseb, obrazec za uveljavljanje odškodnin žrtvam kaznivih dejanj in pa tudi prevedli smo podrobnejšo vsebino preizkusnega izpita za odvetnike iz drugih držav, tudi, torej tudi te vsebine so sedaj na razpolago ne samo v slovenskem, ampak tudi v jezikih obeh manjšin. Naj, torej ta del, torej moj uvodni del je bil, kot rečeno, namenjen prevodom, obrazcem in dvojezičnim ovojnicam. Če pa se pogovarjamo o rabi jezikov manjšin, posebej smo bili vprašani o rabi madžarskega jezika, tako da lahko poročamo, da na Okrajnem sodišču v Lendavi, kjer je v uradni rabi poleg slovenskega tudi madžarski jezik, se dvojezični postopki vodijo na način, da se vse listine v spisu prevedejo v madžarščino oziroma slovenščino, naroki pa se vodijo s pomočjo stalno zaposlenega tolmača za madžarski jezik. Tako se v postopku, ki se vodi dvojezično, poleg odločb, torej ne samo odločbe sodišča, prevajajo se tudi vse vloge strank, vsi obrazci, pozivi in tipska pisanja. Torej najpogosteje, zdaj jaz ne bom vseh naštevala, ampak si lahko predstavljate, najpogostejši obrazci, ki so predmet prevoda, so taksni nalog, poziv na odgovor na tožbo, vabilo stranki, vabilo obdolžencu in priči. Torej vsi ti obrazci, ki spremljajo potek postopka, tudi če niso izrecno namenjeni uveljavljanju pravic stranke, se pa v oba jezika manjšin prevajajo. Naj povem, da je na Okrajnem sodišču v Lendavi, kot izhaja iz sistemizacije, zaposlenih 19 uslužbencev, torej sistemizacija navaja oziroma po sistemizaciji se zahteva zaposlitev 19 oseb, ki morajo aktivno obvladati madžarski jezik, saj gre, torej te so taksativno so našteti tudi profili, od strokovnih sodelavcev pa vse do delavca na vložišču, torej zajeti so vsi tisti uslužbenci, ki dnevno prihajajo v stik s strankami, ki ta jezik potrebujejo. Podobno je na Okrajnem sodišču v Murski Soboti sistemizirano eno delovno mesto, tam pa za področje zemljiške knjige. Torej, če zdaj uvodoma, da ne bom predolga, povzamem, torej mi smo brez dvoma ugotovili, da če je v preteklih letih bilo na tem področju nekoliko, bom rekla, nedoslednosti ali pa, ja, kar nedoslednosti, da je vendarle potrebno tudi v duhu zagotavljanja učinkovitega dostopa do sodnega varstva potrebno vse relevantne obrazce prevesti in to smo tudi storili, po drugi strani pa je potrebno strankam zagotoviti, da je prva komunikacija na sodišču v jeziku, ki ga izberejo oziroma do katerega imajo pravico, in tudi to se v praksi, kot nam je bilo sporočeno, dogaja.

Hvala lepa.

Hvala lepa vam.

Sporočam, da članico komisije dr. Simono Kustec Lipicer nadomešča gospa Anita Koleša.

Jaz bi imel eno vprašanje. Kako to, da te stvari niso bile narejene prej? Po vašem mnenju, zakaj tega ni bilo? / medsebojni pogovor…/

Hvala lepa.

Ja, tukaj pa čisto iskreno. Velik del razloga za to je, da, kot veste, mi imamo seveda oziroma skrbimo za pravosodno upravo sodišč, ki so seveda neodvisna veja oblasti, in tukaj je bilo, čisto preprosto povedano, v preteklih letih veliko pregovarjanja, kdo je za kaj pristojen. Zdaj smo te stvari razčistili in jasno, torej med samo si povedali, da za pripravo pravilnikov je pristojno ministrstvo, tudi za pripravo recimo nekih obrazcev in besedil teh obrazcev. Za samo izvedbo, torej da se dejansko dajo ti obrazci v uporabo in da so na sodišču na razpolago v zadostnem številu, pa je pristojno Vrhovno sodišče, torej da to nadzira kot tisto, ki je vrh sodne uprave in zadolženo za, torej, izvajanje dejansko sodne uprave na posameznih sodiščih, na posameznih okrožjih. Torej izvedba je njihov problem. Če pride do težav pri izvedbi, je to v prvi vrsti dolžno reševati sodstvo. ČE pa so težave formalne narave, torej da so potrebne spremembe pravilnikov, je pa to naloga ministrstva. In še nekaj, razčiščeno je tudi bilo, da so sredstva, torej da je ovojnic, da je dokumentov, različnih obrazcev v zadostnem številu, da je zadosten obseg tiska zagotovljen, torej da so sredstva za ta namen v proračunu sodstva in da tukaj nekih izgovorov, da materialnih sredstev ni dovolj, pač niso upoštevni, ker sredstva za ta namen so v proračunu sodstva zagotovljena, tako da mora ta izvedeni del biti pokrit. Toliko.

Hvala lepa.

Še to bi vas vprašal. Koliko sodnic, sodnikov je v tem trenutku sposobnih na obali in v Prekmurju voditi najbolj pogoste in tudi, kako bi rekel, manj zahtevne sodne postopke v jezikih narodnih skupnosti?

Zdaj tega konkretnega podatka mi nimamo, ker, torej tudi, torej podatke o tem, tudi o dejanski zasedenosti sodniških mest po posameznih sodiščih so v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Vendar v bistvu mi tukaj problema ne vidimo. Zakaj? Zato, ker je upoštevaje našo zakonodajo, torej temu cilju, cilju, da se postopki vodijo tudi v madžarskem in italijanskem jeziku, kadar je ta želja oziroma potreba izražena, zadoščeno s tem, da je zagotovljen tolmač. Torej mi tukaj smo na stališču, da se ta potreba pokriva s tolmačenjem in da ni pogoj, da imamo pravosodne funkcionarje oziroma sodnike, ki jezik aktivno znajo. Toliko.

Hvala lepa.

Samo še to. Kako je potem z dodatkom za dvojezičnost?

Ja, dodatke za dvojezičnost. To sodno osebje, ki ima v vpisu del in nalog aktivno znanje jezika, kot sem omenila, Lendava recimo 19, Murska Sobota 1, torej ti so do teh dodatkov upravičeni. Sodniki pa, itak, kot funkcionarji nekih dodatkov ne prejemajo. Tako da pri sodnem osebju, ki imajo prav v opisu to dolžnost oziroma je to pogoj njihovega delovnega mesta, pa so do dodatka upravičeni.