Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 91. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Samo Bevk do 14. ure, Marko Koprivc, Igor Zorčič in Franc Jurša. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 91. izredne seje Državnega zbora. Predloga dnevnega reda ste prejeli v torek, 21. decembra 2021 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predloga za širitev dnevnega reda seja nisem prejel, zato predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 29.

(Za je glasovalo 47.) (Proti 49.)

Ugotavljam, da je dnevni red 91. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DODATNIH UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA, OMILITEV, OBVLADOVANJE, OKREVANJE IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Andreju Širclju, ministru za finance.

Izvolite.

Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Še vedno se soočamo s posledicami in vplivom nalezljive bolezni Covid-19 in sicer tako na področju zdravstva, gospodarstva, kot socialnega varstva. Vlada se tega zaveda, zato je Vlada pripravila dodatne ukrepe. Te ukrepe želim razdeliti v dva dela in sicer, prvič, na ukrepe s področja varovanja zdravstva in drugič, na ukrepe s področja pomoči gospodarstva podjetjem in posameznikom, predvsem tistim, ki so najbolj ogroženi. S področja varovanja zdravja, se določeni ukrepi podaljšujejo, kot na primer, možnost prerazporejanja zdravstvenega kadra, financiranje telemedicine, poenostavljeno je tudi koriščenje odsotnosti z dela. Nov ukrep, ki ga predlog zakona predvideva, je določitev povračila škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda na zdravju.

Cepljenje je dokazano najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti nalezljivim boleznim, ki ščiti tako posameznika, kot celotno družbo. Se pa tudi pri cepivih v zelo redkih primerih lahko pojavijo resni neželeni učinki, vendar koristi cepljenja močno odtehtajo tveganja zaradi resnih posledic bolezni. Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde, je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv, ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti Covid-19. Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje Covid-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Podaljšuje se tudi koriščenje dopusta, predvsem zaradi tega, ker je marsikomu bilo to oteženo v razmerah pandemije oziroma epidemije. Poleg tega predlog zakona omogoča realizacijo kolektivne pogodbe v zdravstvu z možnostjo, da zdravniki in zobozdravniki dosežejo največ 63. plačni razred za obdobje do konca leta 2021. Zakon pa prinaša tudi ukrepe, ki so namenjeni neposredno pomoči gospodarstvu, podjetjem in posameznikom. Tako se uvaja dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za prostovoljne in nepoklicne pripadnike sil za zaščito, reševanje kot tudi za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah. Uvaja se solidarnostni dodatek za upokojence, ki prejemajo pokojnino v višini 732 evrov ali manj, in sicer v 3 višinah. Uvaja se solidarnostni dodatek za posebej ranljive skupine v višini 150 evrov in dodatek za kmete, stare več kot 65 let, ki niso prejemniki pokojnin. Predlog prinaša tudi dodatno financiranje programov v podporo družini. Podaljšuje se obdobje plačila solidarnostnega dodatka za novorojence in uvaja se dodatek za tiste gasilce, ki so zaposleni v prostovoljnih gasilskih društvih oziroma zvezah in do sedaj tega dodatka niso prejeli.

Za gospodarstvo je določen nov ukrep likvidnostnega posojila preko slovenskega podjetniškega sklada, predvsem za mikro, mala in srednje velika podjetja. Za gospodarstvo se ravno tako vzpostavlja pravna podlaga za črpanja dodatnih sredstev iz naslova rezerve, ki je bila uvedena pri prilagoditvi na Brexit. / znak za konec razprave/ Predvideno je podaljšanje trajanja programa finančnih pobud preko shem državnih pomoči. Predvideno je, da se namenska EU sredstva pridobijo v proračun Republike Slovenije v višini 5,2 milijona evrov in ta so namenjena gospodarstvu. Uvaja se možnost predplačil javnim agencijam in poenostavljajo se javni razpisi in uvaja… / znak za konec razprave/ se digitalizacija na tem področju.

Glede na vse navedeno menim, da predlog zakona vsebuje nujno potrebne ukrepe tako za varovanje zdravja posameznikov kot tudi za izboljšanje socialnega položaja stanja najbolj ranljivih skupin in podporo okrevanju gospodarstva. Zato predlagam, da predlog zakona podprete.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.

Odbor za finance je na 68. nujni seji, 23. decembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije in poslanske skupine opozicije k številnim členom predloga zakona, kar je razvidno iz pisnega poročila. V uvodu je minister za finance predstavil poglavitne rešitve in cilje predloga zakona ter pri tem izpostavil, da gre za dodatne ukrepe, saj je epidemija vplivala na vse sfere družbenega življenja. S področja varovanja zdravja se določeni ukrepi podaljšujejo. To so ukrepi glede razporejanja kadra v zdravstvenih zavodih, financiranje telemedicine, koriščenja odsotnosti z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti. Predlog zakona predvideva tudi podaljšanje obdobja izrabe še neizrabljenega letnega dopusta za leti 2020 in 2021. Drugi ukrepi so namenjeni neposredni pomoči podjetjem in posameznikom, to so dodatki za izpostavljenost, nevarnost in posebne obremenitve za prostovoljne in nepoklicne pripadnike sil za zaščito in reševanje, kakor tudi za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialnovarstvenih ustanovah. Prav tako je predviden solidarnostni dodatek za ranljive skupine in dodatek za kmete. Zagotavlja se podaljšanje veljavnosti unovčitve turističnih bonov. Določen je tudi ukrep za delno povrnitev izgubljenega dohodka za samozaposlene, kmete in družbenike. Poleg tega se uvaja tudi določene poenostavitve na področju postopkov obdelovanja finančnih spodbud na javnih razpisih in pozivih na način, da bodo postopki čim bolj digitalizirani.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je služba pripravila pisno mnenje, ter pojasnila, da so v mnenju dane uvodne pripombe ter pripombe k posameznim členom. V sami razpravi je predstavnica službe podala pripombe k posameznim amandmajem.

Predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predstavil pisno mnenje komisije in v njem opozoril na mnenje zainteresirane Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predloga zakona ne podpira. Nasprotno pa matična Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlog zakona podpira.

V razpravi so nekateri poslanci različnih poslanskih skupin opozorili na problematiko glede dopustnosti nekaterih vloženih amandmajev različnih poslanskih skupin. Imeli so postopkovne predloge v zvezi s tem in so zaradi nestrinjanja z nesprejetjem postopkovnih predlogov napovedali obstrukcijo. Sejo so pri tej točki obstruirale poslanske skupine Levica, SAB, SD in LMŠ. Glede samega predloga zakona pa je član odbora povedal, katere ugodne rešitve predlog zakona prinaša, in ob tem omenil posebne dodatke za upokojence, za posebej ranljive skupine in podaljšanje veljavnosti turističnih bonov.

Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval in sprejel 59 amandmajev poslanskih skupin SDS, NSi in SMC. Sprejel je tudi amandmaje poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani k naslovu petega poglavja ter k členom od 63 do vključno 67. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora / znak za konec razprave/ pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona pa je sestavni del tega poročila.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališča Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Bojana Muršič.

Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice in kolegi.

Že desetič od izbruha virusne epidemije in od nastopa aktualne vlade obravnavamo zakonski paket, katerega vzrok je epidemija covida-19. V skoraj dveh letih smo se že navadili na ta način dela te vlade – paketno, z odloki, po nujnem postopku, v zadnjem trenutku, brez obrazložitev in z eno in edino utemeljitvijo COVID-19. Desetkrat je vlada prinesla paket, ki naj bi nujno bil potreben zaradi epidemije. V vsakem so bile poleg podtaknjencev tudi priložnosti za dopolnitve in izboljšave. Devetkrat so predsedniki štirih različnih odborov, ki so doslej obravnavali te zakonske predloge, zavzeli enako stališče: ker gre za interventni zakon zaradi izjemnega dogodka, naj se njegova vsebina omeji na področja, ki jih je predlagala vlada ob vložitvi predloga. Devetkrat doslej odbori in Državni zbor niso mogli glasovati o celi vrsti predlogov tako opozicije ali koalicije za izboljšave vladnih paketov, ker naj se vsebine interventnih zakonov nebi smelo širiti. Mnoge pozabljene skupine, gospodarske branže in življenjska področja, ki jih je prizadela epidemija so morale čakati na konec zakonskih postopkov preden bi lahko naslovili njihove težave. za vsak posamezni amandma, ki bi dopolnil vsebino vladnega predloga je bilo potrebno obsežno in naporno dokazovanje, da ne gre za dodatne zakonske vsebine. Po navadi se je končalo na isti način, predlogi so bili označeni za poslovniško nedopustno in niso bili dani na glasovanje četudi je bila njihova vsebina smiselna. V 10 poizkusu se je spremenilo tudi to. Poslanci koalicije so le nekaj ur pred odločanjem vložili celo vrsto amandmajev, ki v že tako sporni zakon dodajajo sporni zakon dodajajo kopico novih rešitev med drugim tudi poseg v plačni sistem javnega sektorja, s katerim bi odpravili plačne omejitve za zdravnike in zobozdravnike. Tokrat predsedujoči odbora amandmajev ni označil za nedopustne temveč je na glasovanje vložil vsa vložena dopolnila. Kljub predlogom in protestom opozicije so tako vladajoči na odboru še dodatno razmesarili zakonski predlog, ki zato pred Državni zbor prihaja v bistveno drugačni obliki kot je bil vložen. Z odločitvijo predsednika odbora, da bo desetič ravnal drugače kot smo devetkrat bili prej s tem seznanjeni se je parlament znova podredil Vladi in njenemu diktatu. Z vedno novimi zakonskimi paketi, ki posegajo na različna področja in pravila že urejena z drugimi zakoni se ustvarja predvsem zmeda. Niti državljani niti Vlada se ne morejo več znajti v nepregledni množici pravil, zato ironično, da je na seji, na isti seji obravnavan tudi Zakon o debirokratizaciji med tem pa ljudi zasipavamo že z desetim paketom novih izjem, zato Vlado in njene podanike pa so tudi zakonski postopki zgolj krinka. Zakone sprejemajo, zaradi njihovih naslovov in zaradi navidezne legalnosti, zato je vseeno, če so koalicijski poslanci iz zakonskega besedila umaknili sporne člene, s katerim so si želeli dati pooblastilo za vladanje z odloki kajti zagotovo to nameravajo to početi naprej z zakonsko podlago ali brez nje.

Spoštovani, v manj kot dveh letih so trenutno vladajoči tako zelo raztegnili meje nekoč nesprejemljivega, da se ni mogoče na nič več zanesti. Do prejšnjega četrtka se je bilo mogoče zanesti vsaj na dejstvo, da se bo to spoštovalo pravila tega doma. Sedaj vidimo, da so tudi ta žrtev samovolje vladajočih, ki lahko storijo vse, če se le sklicujejo na epidemijo in je niso razglasili. S takim načinom dela se vladajoči nadejajo, da bo dovolj ljudi preprosto dvignilo roke in se obrnilo v stran, da bodo vsi kritični glasovi potihnili oblast pa ostala v rokah manjšine, ki ji takšno stanje tudi ustreza. Socialni demokrati se ne bomo obrnili stran skupaj z demokratično opozicijo tokrat vlagamo vrsto dopolnil, s katerimi bi iz zakona odstranili vsaj najbolj škodljive vsebine, ki so jih vladajoči tudi tokrat skrili pod darila. Vztrajali bomo, da se tudi naši predlogi obravnavajo z enakimi vatli kot tisti, ki jih vlagajo vladajoči. Zakon, ki z načinom svojega sprejemanja krši vsa demokratična pravila pa v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo dati podpore.

Hvala.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Miha Kordiš.

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Vlada Janeza Janše je popolnoma in v celoti zavozila vodenje epidemije Covid-19. Začelo se je z razvpitimi nabavami ventilatorjev in mask, kjer so prednjačile provizije ne pa družene potrebe, nadaljevalo z razvojem kriznih žarišč v domovih starejših občanov in zavezalo za katastrofalno sliko organizacije cepljenja, ki je med najslabšima med evropskimi državami. Proces je vseskozi spremljalo vladno sprejemanje odlokov, s katerimi so omejevali gibanja državljank in državljanov pa dopuščali enkrat te dejavnosti drugič druge dejavnosti spet tretje dejavnosti so zapirali četrte omejevali odloki pa so se pogosto spreminjali kar čez noč. V državi je skratka zavladala popolna zmeda.: Nikjer drugje se ta zmeda ne odraža bolje kot v dejstvu, da danes sprejemamo že deseti protikoronski pat. Deseti paket med tem, ko bi morale biti podlage za vodenje in urejanje epidemije rešene že v njenem začetku in veljati skozi njeno celotno trajanje. Tako pa imamo vsakih nekaj mesecev na mizi Državnega zbora zmazek za zmazkom v kateremu se množijo bombončki za privilegirance in šikaniranje teh ali onih skupin državljank ali državljanov. V konkretnem predlogu tako lahko zasledimo že tretjo obliko izplačila solidarnostnega dodatka upokojencem, a je ta narejena spet že v tretje nepravično. Upokojenci s pokojninami do 510 evrov bodo namreč prejeli 300 evrov solidarnostnega dodatka, tisti z zgolj enim evrov pokojnine več, 511 evrov na primer pa kar 70 evrov dodatka manj in to kljub temu, da smo že v začetku izplačevanja solidarnostnih dodatkov v Levici in v demokratični opoziciji Vladi predložili formulo po kateri lahko te dodatke obračunava linearno in na družbeno pravičen način. Podobno je tudi z drugimi oblikami solidarnostnih dodatkov. Namerno in zavestno so iz PKP 10 izpadli delovni invalidi, tisti ki so kljub poškodbi in omejitvi svojih kapacitet še vedno zavezani k temu, da k družbi prispevajo po svojih najboljših močeh. Pa ostale ranljive skupine od brezposelnih do študentov, tudi te ne uživajo vladne pomoči in vladne podpore. Namesto tega je v PKO 10 svojo pote našel naravnost zavržen predlog, da se odpravi plačne omejitve za najvišje plačne razrede po katerih plačilo za opravljeno delo prejemajo zdravniki v tej državi. Ne pogovarjamo se niti približno o večjemu delu zdravništva, pogovarjamo se zgolj o tistih najbolje plačanih zdravnikih, saj veste, vsako leto lahko gledamo lestvico 50 najboljše plačanih javnih uslužbencev, nazadnje je med njimi svoje mesto našlo kar 46 zdravnikov. Rekorder med njimi je prejel 15 tisoč evrov plačila na mesec. V primeru takega zdravniškega mandarina Vlada sedaj nagrajuje še z dodatnimi tisoč evrov plače. V Levici pravimo, da je treba prioritete obrniti in plače najprej popraviti tistim, ki z njimi že sedaj ne morejo shajati, zato smo skupaj z demokratično opozicijo že za odbor pripravili amandma, ki plač navzgor ne bo popravil zdravniško-zavarovalniškemu lobiju, ki vodi in kroji našo zdravstveno politiko v obliki zdravnikov dvoživk pa vodstev raznoraznih bolnišnic, ampak bi plače dejansko popravil tam kjer jih je potrebno popraviti, to je pri zdravnikih začetnikih, mladih zdravnikih, tistih do 2 tisoč evrov bruto plače pa 3 tisoč evrov bruto plače, itn. Torekši pa je potrebno izpostaviti, da je ključni problem pri nas ne plačna umeščenost te ali one poklicne skupine, ampak prenizko plačilo za opravljeno delo na sploh med delavskim razredom, naj se pogovarjamo o zdravniškemu proletariatu v domovih starejših občanov ali v industriji. Edini ukrep, ki bi to plačno diskrepanco med najbolje plačanimi in najslabše plačanimi zares naslovil pa je izenačenje osnovne plače z minimalno plačo kot pravijo sindikati, enkra je minimalka. A takega ukrepa, ukrepa za socialno pravičnost v PKP 10 ne bomo našli niti ga ne bomo našli na dnevnem redu Vlade. Za kaj takega bo treba počakati na 24. april in šele po tem datumu prevrednoti prioritete po katerih se z javnim denarjem v naši družbi dela.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati bo predstavil bo predstavil Jožef Horvat. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod minister, predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi!

Zaključujemo še eno leto v katerem nas je utesnjevala epidemija COVID-19. Sledilnih besed v zgoščenih decembrskih prazničnih dneh bi gotovo na vrh pogostosti pojavljanja postavil besede s katerimi eden drugemu želimo zdravja. Utrujeni, tudi nestrpni in izčrpani zaradi epidemije sedaj bolj kot kdajkoli prej hrepenimo po povezanosti. Ljudje smo vendarle družbena in družabna bitja zato socialno izolacijo težko sprejemamo. Vendar mora biti naš pogled tokrat drugačen, ne gre za našo odločitev o našem zdravju, temveč tudi o zdravju ljudi okoli nas, ne le naših najbližjih, tudi vse skupnosti, ki ji pripadamo. Tudi naše osebne odločitve vplivajo na dolžino trajanja družbenega zastoja. Posledično naše odločitve vplivajo na delo zdravstvenih delavcev in njihovo preobremenjenost in nenazadnje na število razpoložljivih postelj in z njimi povezanih intervencij, ki rešujejo življenja, človeška življenja. Živimo v družbi, ki ceni človekovo življenje kot najvišjo vrednoto. To pomeni, da nam je bolj pomembno varovanje življenj kot na primer pravica do svobodnega gibanja ali pravica do zbiranja in združevanja. V teh duhu smo v času pandemije vse vidike javnega življenja podredili varovanju zdravja naše skupnosti. Na tem mestu želim ob 30. letnici sprejema Ustave Republike Slovenije izpostaviti genialnost njenih avtorjev, ki so v ta najvišji akt splošnih načel in pravil zapisali tudi vsebine za primer pandemije. Izpostavljam zgolj 17. člen Ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in 42. člen Ustave, ki nam daje pravico in svobodo do zbiranja in združevanja. Ta pravica pa je omejena, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni, tako pravi Ustava. Ko se pojavijo nove bolezni so obnašanje patogenov, sama bolezen in njene posledice velikokrat uganka. Tako je tudi pri bolezni Covid-19. V tem času v pogostosti pojavljanja besed prednjači tudi besedica »omikron«. Bolje rečeno, 15 črka grške abecede, ki v slovenščini pomeni »mali«, »majhen«. Gre za sev korona virusa SarsCOV2, ki se lahko naseli ne le na necepljene in neprebolele, ampak mu nudijo možnost naselitve tudi cepljeni in prebolevniki. S tem se je virusu silovito povečal človeški teritorij, ki ga lahko poseli in zato je omikron glede kuženja postal pravi tornado. Izbruhi nalezljivih bolezni so torej nepredvidljivi. Zato ni mogoče zakonsko predvideti vseh možnih situacij do katerih lahko pride. Takšne zahteve so nerealne, sploh v našem sistemu, ki ne slovi po svoji hitrosti.

Gospe in gospodje, Državni zbor obravnava 10. protikoronski paket pomoči ljudem in gospodarstvu. Dopolnjen predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 med drugim prinaša pomoč najranljivejšim skupinam naše družbe. Predlog prinaša tudi dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve za prostovoljne in nepoklicne pripadnike sil za zaščito in reševanje. Nismo pozabili na trajno nezaposljive invalide, ki dobijo solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Pomoč družinam za novorojenčke v višini 500 evrov se podaljša do 30. junija 2023. Nismo pozabili na invalide, nismo pozabili na upokojence. Ključno sporočilo tega zakona so pravzaprav rešitve, ki naslavljajo okoli 300 tisoč ljudi, ki so najranljivejši pri nas. In prav zaradi tega bo Poslanska skupina ta zakon tudi podprla. Hvala lepa.