Kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 93. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Spoštovani! Preden nadaljujemo, bi vas želel seznaniti, da je nedavno preminil predsednik Evropskega parlamenta David Maria Sassoli, velik Evropejec, zagovornik krepitve evropskih vrednot, človeškega dostojanstva in pravne države. Spomin nanj bomo počastili z minuto molka. / minuta molka/ Slava mu!
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Marko Bandelli od 14. ure dalje, Lidija Divjak Mirnik, mag. Alenka Bratušek, Maša Kociper od 10. do 16. ure, Franc Jurša, Blaž Pavlin, Jani Prednik, Samo Bevk do 14. ure, dr. Franc Trček do 11.30, Andreja Zabret od 12. ure dalje.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 93. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 11. januarja 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti eden.
(Za je glasovalo 71.) (Proti eden.)
Ugotavljam, da je dnevni red 93. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 40 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagateljev mag. Karmen Furman.
Hvala za besedo.
Spoštovane poslanke in poslanci!
Poslanci koalicije smo skupaj s podporo Slovenske nacionalne stranke v zakonodajni postopek vložili predlog sprememb Zakona o javnem naročanju za področje nabav v slovenskem zdravstvu. Prepričani smo, da bodo predlagane spremembe zakona, če bodo sprejete, omogočile znižanje cen medicinskih pripomočkov in medicinske opreme. Kljub številnim korupcijskim aferam o preplačanih medicinskih materialih v vseh teh letih do sedaj ni bilo posluha, da bi se slednje zakonsko uredilo in bi se na ta način onemogočila nadaljnja preplačila zdravstvenega materiala in medicinske opreme.
Tudi obe preiskovalni komisiji, ki sta bili do sedaj v ta namen v Državnem zboru ustanovljeni, sta na tem področju potrdili večletno negospodarno ravnanje z javnimi financami. V preiskovalni komisiji za področje nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom smo zgolj pri preiskavi enega segmenta nabav, in sicer nakupu kolčnih protez, ugotovili, da so bile le te v eni izmed slovenskih bolnišnic, v primerjavi z najcenejše bolnišnico preplačane kar za 75 %. Ker trenutno veljavna zakonodaja očitno takšna ravnanja omogoča, smo vmesno poročilo parlamentarne komisije zaključili s predlogi za nadaljnje spremembe Zakona o javnem naročanju, ki jih je potrebno sprejeti in prav na teh sprejetih izhodiščih preiskovalne komisije, ki so bila, mimogrede, brez glasu proti na seji tudi potrjena, je bil pripravljen ta predlog zakona, ki kot temeljno spremembo predlaga regulacijo cen medicinskih pripomočkov in medicinske opreme sistemom referenčnih cen. Menimo namreč, da bi takšna vzpostavitev sistema referenčnih cen privedla do znižanja cen medicinskih pripomočkov in opreme na slovenskem trgu.
K vloženemu predlogu zakonskih sprememb, so svoje pripombe podali: Zbornica ponudnikov medicinske tehnologije in storitev, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Komisija za preprečevanje korupcije. Iz sprejetih pripomb lahko glede na vsebino izpostavim predvsem dve in sicer, da so predlagane spremembe in dopolnitve v nasprotju z evropsko direktivo in kot drugo pripombo, da je v predlogu zakona odsotna metodologija izračuna referenčnih cen. V zvezi s predlaganima pripombama bi želela povedati, da predlagatelji zakona zavračamo očitek, da bi bile predlagane spremembe v nasprotju z evropsko zakonodajo. Evropska unija namreč za področje urejanja javnih naročil doslej ni sprejela nobene neposredno obvezujoče uredbe, temveč zgolj posredno obvezujoče direktive, ki tako predstavlja zgolj okvirno vodilo za nacionalno zakonsko ureditev, ki jo države članice določijo same. Res pa je, da je bila praksa naše države doslej takšna, da so se direktive brez prilagoditve nacionalnim specifikam in potrebam zgolj pripisovale v nacionalni predpis.
V skladu z zahtevami direktive se bo tudi postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko izvedel zgolj in šele, če bo to nujno potrebno, ker določenega artikla ne bo mogoče naročiti po referenčni ceni, niti z zakonsko dopustnim odstopanjem, to pa je, da se blago nabavi do 10 % nad določeno referenčno ceno. Se pa s takšno ureditvijo izognemo kartelnemu dogovarjanju ponudnikov, kar se v praksi, kot je potrdila tudi ena izmed prič na preiskovalni komisiji, do sedaj dogajalo. Tudi druga vsebinska pripomba glede metodologije izračuna referenčnih cen, menimo, da pravno formalno ne more biti utemeljena. Zakon namreč zajema vrsto artiklov, s katerimi ni mogoče vnaprej predvideti vseh elementov cene. Zato pa je to tipičen primer, ko mora zakon odkazati na ustrezen izvedbeni podzakonski predpis, ki je z vloženim amandmajem tudi zapisan.
V skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe so bili pripravljeni amandmaji, ki upoštevajo nomotehnične smernice tega mnenja. Podpisniki tega zakona pa smo veseli tako podpore Državnega sveta, kakor tudi stroke dr. Blaža Mraljeta(?), / znak za konec razprave/ ki je svojo izjavo o podpori zakonskim spremembam pisno naslovil tudi na vse poslance.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Danes po več letih vlagamo prvi zakon in o njem odločamo, s katerim lahko preplačamo preplačila nabav v zdravstvu, zato tako v imenu predlagateljev, kakor tudi v imenu državljank in državljanov, prosim za vašo podporo k vloženim spremembam.
/ znak za konec razprave/ Hvala.
Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, mag. Branku Grimsu.
Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na svoji 62. nujni seji 11. januarja letos, kot matično delovno telo, obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Predstavnica predlagatelja, poslanka mag. Karmen Furman, je v uvodni obrazložitvi opozorila na odtekanje denarja in ugotovljene nepravilnosti v poslovanju v minulih obdobjih, ki so jih ugotovile tudi preiskovalne komisije v Državnem zboru. Predstavila je temeljne rešitve, ki gredo predvsem na smer oblikovanja sistema referenčnih cen, kar bi omogočilo, da se generalno zniža cene medicinskih pripomočkov in racionalizira pač nabava medicinske opreme na slovenskem trgu na vseh ravneh.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izrazila nekatere pomisleke, na katere je potem tudi predstavnica predlagatelja odgovorila.
V razpravi pa je opozicija predvsem menila, da je predlagani predlog v nasprotju z eno od evropskih direktiv in izražala dvom, da bo sistem, tako kot je postavljen, v praksi tudi učinkovit. Po drugi strani so predstavniki pozicije menili, da je nujno sprejeti določene spremembe, saj je očitno, da je v preteklosti prišlo do odtekanja velike količine denarja iz sistema pač zdravstva, ki bi moral biti uporabljen za zdravljenje, za nabavo ustrezne opreme, pa je očitno pač odšel na osnovi neustrezno oblikovanih in izvedenih razpisov drugam. Vsi pa so se strinjali, da je v preteklosti v veliki meri odpovedal nadzor in pa seveda tisto, kar bi v končni fazi moral potem nadzor imeti tudi kot posledico, kadar ugotovi nepravilnosti, se pravi sodni postopki.
Ob koncu je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin SDS, NSi, Konkretno in SNS k 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. členu, vse z 11 glasovi za in 2 glasovoma proti. Na koncu je glasoval o celotnem besedilu in tudi tega izglasoval z 11 glasovi za in 4 proti. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del poročila in ga dajemo v sprejem.
Hvala.
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Konkretno.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, prav lep pozdrav.
Danes odločamo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju, katerega osnovni namen je zagotovitev sorazmernosti cen pri nabavi medicinskih pripomočkov in medicinske opreme na področju zdravstva. Predlog zakona prinaša regulacijo cen v nabavi medicinskih pripomočkov in medicinske opreme s sistemom referenčnih cen. S tem bi dosegli znižanje cen medicinske opreme na slovenskem trgu in bolj transparentno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov z izenačitvijo nabavnih cen v javnih zavodih na vseh ravneh. V praksi bi se tako na javnem razpisu vedno določila referenčna cena, ki bi jo oblikoval urad, pristojen za centralno evidenco, po pregledu pridobljenih podatkov iz slovenskih bolnišnic in bolnišnic držav članic Evropske unije. Če bi slovenski distributer, ki bi se prijavil na razpis, presegel to ceno za več kot 10 %, bi kupec lahko brez dodatnih administrativnih ovir ali razpisov ta material lahko takoj nabavil na enotnem trgu Evropske unije. Z leti smo bili v Sloveniji priča številnim korupcijskim aferam o drago preplačanih medicinskih pripomočkih in opremi . nekaj, kar zakon, ki je danes pred nami, želi za večno odpraviti. Tako se k rešitvam predlogu zakona močno pripomogle ugotivitve in izhodišča preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic in preiskovalne komisije o nabavah v zdravstvu, ki sta potrdili večletno negopodarno in netransparentno ravnanje z javnimi sredstvi. V Poslanski skupini Konkretno smo prepričani, da mora vsebina priti pred političnim interesom, in ne moremo sprejeti vnovičnega zavajanja poslanskih skupin v razpravah, v katerih smo imeli priložniost slišati tudi besede kot so legalizacija korupcije. Ob tem naj citiram del enega izmed členov predloga zakona: »V kolikor naročnik ugotovi, da je na trgu enako blago po nižji ceni: kot pri tedaj izbranemu ponudniku, mora o tem obvestiti ponudnika. V kolikor ponudnik v 30. dneh od prejema obvestila naročnika ne zniža cen medicinskih pripomočkov in medicinske opreme, ta nabavi na prostem trgu. Že ta stavek sam po sebi ne pušča nobenih dvomov, da predloga zakona sledi cilju znižanje cen medicinskih pripomočkov in medicinske opreme ter s tem transparentnejšega in gospodarnejšega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem.
V Poslanski skupini Konkretno bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju podprli.
Hvala za vašo pozornost.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
S postopki javnih naročil se vzpostavljajo premoženjska razmerja med državo in trgom oziroma zasebnim sektorjem. Pri zadovoljevanju državnih potreb in opravljanju državnih funkcij. Država bi naj pri tem delovala čim bolj učinkovito in racionalno, tako je v teoriji. Zakonodaja zaradi kompleksnosti življenjskih situacij ne more podati norme za vsak pravni položaj, zato je toliko bolj pomembno poznavanje temeljnih načel javnega naročanja, načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Za naročnike je razumevanje javnih naročil pomembno tudi zaradi zavedanja o omejenosti pravic pri razpolaganju z javnimi sredstvi glede na cilje javnih naročil. Ti ne smejo biti usmerjeni k zadovoljevanju osebnih koristi ali koristi posameznih skupin, pač pa morajo biti usmerjeni v zadovoljevanje javnega interesa. Ob tem je drugotnega pomena vprašanje, ki se pojavlja ob definiranju temeljnih načel. Ali so ta načela enakopravna med seboj ali so si v podrejeno-nadrejenem razmerju ali so med seboj izključujoča ali dopolnjujoča in ali podpirajo cilje javnih naročil v isti smeri. Predlagana novela Zakona o javnem naročanju dodatno regulira področje javnega naročanja medicinske opreme in medicinskih pripomočkov. To je tisti del javnega naročanja, ki je izrazito kontaminiran z grabežljivostjo ponudnikov s servilnostjo naročnikov, s spoštovanjem forme in uporabe stotin trikov za to, da se izogne smislu. Številne podražitve in preplačila so praksa za katero ni nikakršne odgovornosti, ne politične in ne kazenske. Predlog zakona predvideva ustanovitev urada pristojnega za centralno cenovno evidenco. Ta urad bo določal referenčne cene. Cilj izvedbe sistema evropsko primerljivih cen je preprečiti, da bi se tudi v prihodnje ponavljala dolgoletna praksa slovenskih zdravstvenih ustanov po kateri se enak material istega proizvajalca pri nas prodaja po bistveno višjih cenah kot v drugih primerljivih evropskih državah, kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale. V Poslanski skupini Desus menimo, da je smotrno urad formirati v okviru obstoječih kadrov Ministrstva za zdravje in Ministrstva za javno upravo. Na javnem razpisu se bo vedno določila referenčna cena, ki jo bo oblikoval urad po pregledu pridobljenih podatkov iz slovenskih bolnišnic in iz bolnišnic držav Evropske unije. Če bo ponudnik, ki se bo prijavil na razpis presegel to ceno za več kot 10 %, bo mogel kupec brez dodatnih administrativnih ovir ali razpisov ta material takoj nabaviti na enotnem trgu Evropske unije. Sistem javnega naročanja medicinske opreme in pripomočkov podpira tiho ropanje skozi metodologijo preferiranja izbranih dobaviteljev in v naprej inscenirana javna naročila. Zdaj gre za njegovo spreminjanje, za poizkus uveljavljanja standardov civiliziranega sveta. Povsem predvidljivo je, da ti standardi motijo interesne skupine, najbolj pa lokalne teoretike zarote. Za vsako ceno se išče dlaka v jajcu, permanentno se omenja standardni niz sovražnikov zato, da se ne bi nič spremenilo. Upravljanje javnih naročil držav je pravzaprav področje boja za oblast ne pa upravljanja dela, ki ga je treba narediti. Ta perspektiva je v temelju napačna. Potreba po boljšem upravljanju je nuja toda neusmiljeno posega v uveljavljene interese in navade. Poslanci Poslanske skupine Desus se tega zavedamo kot imperativ pa postavljamo izboljšanje učinkovitosti postopkov javnih naročil, zato bomo predlog zakona soglasno podprli.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Lep dober dan vsem prisotnim v tej dvorani.
V Slovenski nacionalni stranki smo že leta 1997 opozarjali na problematiko, ki jo danes ureja obravnavani zakon. Slovenija veliko denarja namenja za zdravstvo in se lahko pohvalimo z dokaj dobrim zdravstvenim sistemom, čeprav so posamezne izjeme žal negativne predvsem. Dober zdravstveni sistem tvorijo strokovni kadri in dostopnost do zdravstvenih storitev. Vsako leto izšolamo nov medicinski kader, ki je plod slovenskega izobraževalnega sistema, a vendar ima vsak dober sistem tudi napake. Ena izmed največji kroničnih težav v zdravstvenem sistemu so vsekakor javna naročila. Pred leti sta na tovrstno problematiko pred nami že opozarjala dr. Noč in dr. Mravlje sedaj pa najbolj vneto opozarjajo nanj mladi zdravniki. Ljudje, ki niso vpeti v raznorazne komisije za nabavo medicinske opreme pa kljub temu imajo dovolj znanja in vedenja o tem kolikšne so cene medicinskih pripomočkov in medicinske opreme v tujini. Po grobih ocenah gre za neopravičeni odliv proračunskih sredstev nekje v višini pol milijarde evrov na letni ravni. Že dr. Noč in dr. Mravlje sta dokazala, da se samo pri nabavi žilnih opornic lahko privarčuje najmanj 2 milijona evrov letno. S tem denarjem bi lahko uspešno rešili problem financiranja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji torej denarja je dovolj problem je v zakonih in v etiki vpletenih v javna naročila. Po našem mnenju se lahko ta problem reši z novelo, ki jo imamo pred seboj, zato jo bomo tudi podprli. Večje breme te rešitve pa nosijo organi odkrivanja kaznivih dejanj in organih pregona kaznivih dejanj. Če bi policija in tožilstvo že danes kakovostno opravila svoje poslanstvo najverjetneje ne bi imeli tako velikega odtoka proračunskih sredstev pri javnih naročilih v zdravstvenem sistemu. Zakon tudi ustanavlja vladni urad, ki bo pristojen za centralno cenovno evidenco. Urad naj bi postavil referenčno ceno na podlagi cen, ki bi jih pridobil iz analize podatkov iz slovenskih bolnišnic in bolnišnic primerljivih držav članic EU. Končna cena javnega naročila ne sme odstopati za več kot 10 odstotkov referenčne cene. Če cena ponudnika presega referenčno ceno za več kot 10 odstotkov naročnik medicinske pripomočke in medicinske opreme po postopku s pogajanji brez predhodne objave nabavi na enotnem trgu EU. Če naročnik ugotovi, da enako blago po nižji oceni kot pri sedaj izbranem ponudniku o tem obvesti ponudnika. Če ponudnih v 30. dneh ne bo znižal cen sme naročnik nabavo opraviti na prostem trgu. Naročnik o tem, potem poroča o vsaki izvedeni nabavi uradu Vlade pristojnemu za centralno cenovno evidenco. Če obstajajo odstopanja med ponujeno ceno in referenčno ceno o tem urad obvesti Evropsko komisijo naročnik pa o tem seznani tudi proizvajalca. Pri zakonu gre za zagotavljanje vzdržnosti javne porabe in zmanjševanje proračunskih izdatkov ter transparentnost in ustrezno primerljivosti nabav, ki je nujna za učinkovito porabo javnih sredstev skratka dobili bomo dobre materiale z ustreznimi cenami. Menimo, da bi bila ena izmed boljša rešitev uzakonitev obvezne skupne nabave medicinske opreme in pripomočkov tako za primarno, sekundarno in terciarno raven za celotno državo. Tako nabavljen material bi se na to razdelil glede na potrebe posamezne zdravstvene institucije.
Hvala za pozornost.
