Dober dan, spoštovani vodje poslanskih skupin. Lepo pozdravljeni.

Začenjam 1. sejo Kolegija predsednika Državnega zbora.

Dnevni red ste prejeli.

Obvestil o nadomeščanju ni.

S tem lahko preidemo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PRIPRAVA PREDLOGA ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA.

Delovno besedilo predloga odloka, ki je pripravljeno na podlagi dogovora na včerajšnjem delovnem posvetu ste prejeli s sklicem Kolegija.

Odpiram razpravo. Bi morda kdo želel razpravljati? Želi kdo besedo? Če nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Glasujemo.

Kdo je za? (Stranka modernega centra, Socialni demokrati, Desus, SDS, Lista Marjana Šarca, Levica, Nova Slovenija, Slovenska nacionalna stranka, Stranka Alenke Bratušek in Poslanska skupina Narodnih skupnosti.)

Sprejeto.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Gremo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI ŠTEVILA MEST POSLANSKIH SKUPIN V DELOVNIH TELESIH DRŽAVNEGA ZBORA IN O DOLOČITVI POSLANSKIH SKUPIN, KI JIM PRIPADAJO MESTA PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV DRŽAVNEGA ZBORA.

Predlog sklepa, ki je pripravljen na podlagi prav tako včerajšnjega dogovora na delovnem posvetu ste prejeli s sklicem.

Prav tako odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati?

Ja, gospod Danijel Krivec, SDS, izvolite.

Ja, hvala predsednik.

Zdaj ne vem ali je bil lapsus, ker v zaključku ste rekli podpredsednikov Državnega zbora, podpredsednikov delovnih teles ne?!

Se opravičujem. Bil je lapsus. Hvala lepa za opozorilo. Ja,…

Tudi v tekstu je treba popraviti.

Ja, drži.

…DELOVNIH TELES, KI JIM PRIPADAJO MESTA PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA.

V vabilu je prišlo do napake.

Hvala lepa za opozorilo. Je na mestu in v sklepu ni, v vabilu pa je bilo dejansko napačno napisano.

Hvala lepa.

Torej, če ni drugega razpravljavca, potem zaključujem razpravo in sprašujem kdo je za ta sklep.

Kdo je za? (Stranka Alenke Bratušek, Narodne skupnosti, SMC, SD, Desus, SDS, LMŠ, Levica, Nova Slovenija, nacionalna stranka.)

Sklep je soglasno sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. Predlagam naslednji dnevni red, in sicer: 1. točka - Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora, 2. točka - Predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora ter o razširitvi podpredsednice in imenovanju podpredsednika Mandatno-volilne komisije. To je predlog dnevnega reda. Predlog za sklic izredne seje je v torek, 3. julija 2018, ob 12. uri.

V zvezi z najavo časa je predvideno, da bi po 5 minut imeli za predstavitev stališč poslanskih skupin ter po 5 minut za razpravo poslank in poslancev, kar je v skladu z drugim odstavkom 67. člena poslovnika, tako kot je bilo to za prvo sejo, konstitutivno sejo Državnega zbora.

Odpiram razpravo. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? Če ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje o naslednjem predlogu sklepa: V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red 1. izredne seje Državnega zbora uvrstita naslednji točki dnevnega reda: 1. Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora, 2. Predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora ter o razrešitvi podpredsednice in imenovanju podpredsednika Mandatno-volilne komisije. Glasujemo.

Kdo je za? (Slovenska nacionalna stranka, Nova Slovenija, Levica, Lista Marjana Šarca, Slovenska demokratska stranka, Desus, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Narodni skupnosti in Stranka Alenke Bratušek.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.

Prehajamo še na glasovanje o naslednjem predlogu sklepa: Za predstavitev stališč imajo predstavniki poslanskih skupin na voljo največ 5 minut, poslanke in poslanci pa za razpravo največ 5 minut. Glasujemo.

Kdo je za? (Vsi.)

Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.

Rad bi opozoril vse vodje poslanskih skupin v zvezi z izvedbo izredne seje Državnega zbora, da do ponedeljka, 2. julija 2018, do 12. ure sporočijo za obe točki dnevnega reda imena poslank in poslancev, ki bodo predstavili stališča poslanskih skupin, ter imena morebitnih razpravljavcev - na podlagi vaših najav bomo pripravili časovni potek in vrstni red razpravljavcev 1. izredne seje Državnega zbora - in predloge za predsednike in podpredsednike delovnih teles, da bodo službe lahko čim prej pripravile predlog sklepa za 2. točko. Prosim tudi, da poslanske skupine čim prej sporočite imena članov delovnih teles.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem kolegija. Kolegij v okviru te točke razpravlja in glasuje o predlogu Vlade, da Državni zbor Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o zdravniški službi obravnava po nujnem postopku.

Želi besedo predstavnica Vlade, generalna sekretarka Vlade mag. Lilijana Kozlovič, da pojasni stvari? Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi prisotni, prav lepo pozdravljeni!

Vlada predlaga Državnemu zboru, da na podlagi 143.a člena Poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku obravnava predlog zakona, ki ga imate pred seboj, in sicer zato, da se preprečijo škodljive posledice, ki bi lahko nastale za državo. Škodljivost teh posledic je v tem, da v Republiki Sloveniji na določenih specialnih področjih v zdravstvu primanjkujejo zdravniki, torej, to pomanjkanje ima za posledico, da v izjemnih situacijah ni možno zagotoviti 24-urnega zdravstvenega varstva, pa tudi varne in dostopne zdravstvene obravnave, kar seveda lahko povzroči tveganje tako za življenja posameznikov ali pa lahko povzroči poslabšanje zdravstvenega stanja, lahko pa tudi pride do nezaželene situacije, torej do smrti. Torej, sprememba tega zakona, ki ga predlaga Vlada je torej v tem, da se reši to situacijo, kajti do sedaj, ker v Sloveniji teh zdravnikov ni se je poskušalo situacijo urejati s tem, da se je pridobilo take specialiste iz Evropske unije in iz Švice, ki so imeli ustrezni kvalifikacije. Ugotavljamo, da situacijo, ki jo trenutno nastala na znanem kardiološkem se pravi srčni kirurgiji za otroke ne moremo reševati tudi s temi zdravniki, ker je pomanjkanje oziroma nismo jih pridobili je potrebno reševati situacijo z zdravniki iz tretjih držav. V našem zakonu imamo zelo stroge pogoje za zdravnike specialiste, ki želijo izjemoma delati v Republiki Sloveniji in taki postopki znotraj priznavanju poklicnih kvalifikacij trajajo tudi do tri leta, zato je v tej spremembi zakona predlagana izjema. V primeru kadar nastopi taka situacija lahko da torej izvajalec teh zdravstvenih storitev na terciarni ravni povabilo takemu zdravniku iz tretje države. Seveda mora mnenje o njegovi strokovnosti morajo podati tudi trije zdravniki iz Republike Slovenije. Gre predvsem za to, da se omogoči in da se spremeni ta postopek, zaradi znanja slovenskega jezika, ki se zahteva na ravni C1. Zagotavlja se, da v primeru, ko bi bila ta rešitev odobrena, odobrilo mi Ministrstvo za zdravje z odločbo izjemoma največ za 12 mesecev bi moral tak zavod zagotoviti ustrezno tako komunikacijo kot dokumentacijo s pacienti v slovenskem jeziku.

Torej, to so ključni razlogi, zaradi katerih predlagamo, da Državni zbor obravnava ta zakon po nujnem postopku.

Hvala.

Gospa generalna sekretarka najlepša hvala za pojasnilo.

Sedaj odpiram razpravo. Če želi morda kdo razpravljati na to temo?

Izvolite.

Gospod predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim.

Jaz bi samo najprej tako poudaril in povedal, da sem zelo zadovoljen in vesel, da bo ta zakon sprejet, ker so velike težave predvsem na nivoju srčne kirurgije tako kot vemo. Jaz sem prebral gradivo, kar ste poslali glede predloga in sem videl, da v glavnem je omenjeno vedno terciarni nivo torej oba klinična centra. Jaz se pa zavedam in verjetno tudi Ministrstvo za zdravje, da težave so tudi v regionalnih bolnišnicah torej na sekundarnem nivoju. Jaz sem delal v bolnišnici Izola seveda poznam dobro situacijo v naši bolnici. Vem, da tudi po drugih regionalnih bolnišnicah po Sloveniji so velike težave. Mi imamo v izolski bolnici samo tri radiologe, se pa nam ponujajo iz tretjih držav radiologi, ki seveda nimajo urejeno dokumentacijo. S tremi radiologi pokrivati pripravljenost cel mesec celo leto je praktično nemogoče, ker sistem se ruši tudi tam. Vem, da tudi bolnica Jesenice ima enega ali dva radiologa in je tudi to ključnega pomena, ker bolnišnice danes v celem razvitem svetu brez diagnostike torej vsak pacient, ko pride na nujno obravnavo ali na splošne obravnave kot so CT, magneti ali pa drugi diagnostični postopki potrebujejo za nujno reševanje teh situacij radiologa ali pa za klasične situacije in reševanje teh težav.

Jaz mislim, da bi mogoče v zakonu, če ni bilo predvideno gre za samo za terciarni nivo, da se mogoče vključi tudi regionalne bolnišnice na sekundarnem nivoju seveda je pa cel kup zadev, ki nekako filtrira, ker mora predvsem izvajalec torej bolnišnica, direktor, strokovnjaki dajati svoje mnenje, da res potrebuješ določene strokovnjake.

Jaz bi, če bi se lahko razširil predlog spremembe zakona tudi na sekundarni nivo.