Drage kolegice in kolegi!

Nadaljujemo s sejo odbora, ki je zdaj odprta za javnost.

In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA. To pa zato, ker trenutno še predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo ni, tako da predlagam, da damo kar besedo predstavniku Ministrstva za finance, da kar se da dobro izkoristimo naš čas.

Je morda kdo, ki temu predlogu nasprotuje? OK, vidim da smo enotni.

Torej prehajamo na 4. točko dnevnega reda - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2006/1127ES O SKUPNEM SISEMU DAVKA NA DODANO VREDNOST GLEDE OBDOBJA UPORABE NEOBVEZNEGA MEHANIZMA OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI ZA DOBAVE DOLOČENEGA BLAGA IN OPRAVLJANJE DOLOČENIH STORITEV DOVZETNIH ZA GOLJUFIJE TER MEHANIZMA ZA HITER ODZIV V PRIMERU GOLJUFIJ NA PODROČJU DDV.

Gradivo od 4. do 7. točke smo prejeli od Vlade, 27. 6. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in skupnemu odboru kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na 1. nujni seji, 5. 7. 2018, in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli. Prosim gospoda Tilna Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Hvala za besedo. Naj vam ob tem tudi čestitam ob izvolitvi v Državni zbor. Želim vam veliko kritičnih, pronicljivih, preudarnih, pa tudi spoštljivih razprav v tej hiši. Zdaj pa k današnji temi.

Evropska komisija je 25. maja 2018 objavila spremembo direktive 2006/112/ES, to je tako imenovana direktiva o sistemu DDV glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobrave določenega blaga in opravljanje določenih storitev dovzetnih za goljufije ter tudi mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV. Tukaj govorimo o področju recimo teh tako imenovanih missing traderjev, to se pogosto dogaja kadar gre za kakšne računalniške procesorje, za kakšna recimo žita, CO2 kupone, itn. Obstoječa ukrepa bi se po trenutni ureditvi uporabljala samo do konca letošnjega leta. Komisija je pripravila poročilo o učinkih, to se tiče seveda 199.a in 199.b člena te direktive, kjer tudi ugotavlja, da so se goljufije v določenih sektorjih na račun uporabe obrnjene davčne obveznosti znatno zmanjšale ali celo izginile, zato v predlogu direktive predlaga podaljšanje veljavnosti do sredine leta 2022, se pravi, še za dodatna tri leta in pol. Ker države članice po trenutni ureditvi lahko uporabijo ukrep obrnjene davčne obveznosti po 199.a členu direktive o DDV za obdobje najmanj dveh let, in ker se je ta zahteva izkazala kot ovira za nekatere države članice, ki so leta 2017 želele uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za boj proti na novo odkritim primerom goljufij na področju DDV pri dobavi blaga in storitev iz seznama o členu 199.a, komisija tudi predlaga še ukinitev zahteve po najmanj dveletnem obdobju uporabe. Nekatere države so seveda v 2017 želele to vpeljati, ampak ker ne bi izpolnile, ker bi shema prehitro pretekla, izpolniti tega pogoja dveh let, se zaradi tega ukrepa niso mogle poslužiti. V Sloveniji se ukrep obrnjene davčne obveznosti uporablja v primeru prenosa pravic do emisije toplogrednih plinov, ki je bil uveden kot preventivni ukrep potem, ko so bile v nekaterih državah članicah zaznane večje goljufije na tem področju v zelo kratkem času. Primeroma se tukaj misli predvsem na Francijo, na njihov ukrep in potem kasneje ukrep, se pravi, prenos tega, lahko rečemo, tega tipa goljufij na Nizozemsko in takrat so tudi številne druge države zaznale, da je to tveganje in preventivno ta ukrep uvedle. Med tem je bila seveda tudi Republika Slovenija. Gre torej za manjšo spremembo direktive o DDV, kjer sta predlagana dva ukrepa. Prvič, podaljšanje uporabe obrnjene davčne obveznosti za določene sektorje ter mehanizma za hiter odziv in odprava dvoletne omejitve uporabe obrnjene davčne obveznosti kot druga zadeva. Finančna uprava Republike Slovenije večjih goljufij v drugih sektorjih za katere je dovoljena uporaba neobvezne obrnjene davčne obveznosti ni zaznala, bo pa s podaljšanjem uporabe teh ukrepov po predlogu direktive tudi Sloveniji omogočena uvedba obrnjene davčne obveznosti v kolikor bi finančna uprava zaznala večje goljufije in konvencionalni ukrepi boja proti goljufijam ne bi več zadostovali. Iz navedenih razlogov Vlada Republike Slovenije predlaga, da predlog stališča podprete. V primeru vprašanj sem tukaj tudi na razpolago za odgovore in se vam zahvaljujem.

Hvala lepa državnemu sekretarju Božiču.

Zdaj bi pa za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosil, da nam pojasni torej član skupnega odbora, gospod Felice Žiža.

Gospod Žiža, izvolite besedo.

gospod predsednik, hvala za besedo. Dober dan in lep pozdrav vsem prisotnim! / govori v italijanskem jeziku/

Skupni odbor je na prvi nujni seji, 5. 7. 2018 kot matično delovno telo obravnaval predlagan predlog. Državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Miranda Groff Ferjančič, je v uvodni dopolnitvi obrazložitve predstavila predlog stališča in v razpravi je bila izražena podpora predlogu stališča, hkrati pa so bili izraženi tudi nekateri pomisleki glede učinkovitosti ukrepov, ki jih omogoča direktiva. Odbor je sprejel mnenje, da podpira predlog stališča in predložila Vlada in predlaga odboru za zasedbe Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Hvala.

Hvala lepa gospod Žiža.

Na 8. seji, 11. 7. 2018 je gradivo od 4. do 8. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih prejeli. Za predstavite mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve k tej točki prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.

Gospod Vnučec, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci ter drugi gostje, lep pozdrav!

Mnenja ste dobili v pisni obliki. Jaz ga ne bi bral. Naša komisija se s predlogom strinja in enako velja tudi za vse ostale točke, da se ne ponavljam.

Hvala lepa.

Hvala lepa gospod Vnučec.

Odpiram razpravo. Poslanke in poslanci.

Najprej mag. Marko Koprivc. Se opravičujem, besedo dajem poslancu Robertu Pavšiču.

Hvala.

Sem hotel povedati moje ime, da bi šlo malo hitreje. V bistvu jaz imam samo nekaj vprašanj. Preleteli ste poročilo o uspešnosti tega ukrepa, tako da me mogoče malo številke zanimajo, koliko dejansko se je v izvajanju tega mehanizma uspelo preprečiti goljufij, če imate podatke na voljo. Kolikokrat smo ta mehanizem uporabili v Sloveniji, če smo ga? In kaj se zgodi v primeru, če konkretna država ne uvede tega mehanizma, pa mi imamo, se pri nas pojavijo te težave, pa bi želeli z določeno državo ta mehanizem uporabiti, oni ga pa nimajo.

Želi še kdo razpravljati, da naberemo več vprašanj za državnega sekretarja, pa mu potem… A ha, torej…

Darij Krajčič je moje ime, LMŠ. Direktiva se, potem transponira v nacionalno zakonodajo. Mene zanima v kateri akt se to transponira? Če bo ta dopolnitev direktive začela veljati s koncem leta, ali potem imamo vendarle luknjo, če ne prenesemo takoj v nacionalno zakonodajo?