14. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

5. 11. 2018
podatki objavljeni: 5. 11. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovani kolegice in kolegi! Začenjamo 14. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Hkrati vas obveščam, da je ta termin, ta dan v tednu izjemoma na ponedeljek in to zaradi tega, mi imamo običajno sejo ob petkih, ampak prejšnji teden je bil z vidika praznikov in premostitve med prostimi dnevi za takšno sejo manj primeren in smo se odločili, da jo skličemo danes.  Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: namesto mag. Meire Hot gospod Samo Bevk, namesto poslanca mag. Andreja Rajha je tukaj Andrej Šušmelj, namesto poslanca Borisa Doblekarja pa Suzana Lep Šimenko. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE V BRUSLJU 6. NOVEMBRA LETOS.  Gradivo smo prejeli od Vlade 25. oktobra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Prosim državnega sekretarja, gospoda Metoda Dragonjo, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Na kratko bom predstavil izhodišča za zasedanje Evropskega sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki bo potekal jutri v Bruslju. Udeležil se ga bo minister za finance, dr. Andrej Bertoncelj. Minister se bo ravno tako udeležil zasedanja Evro skupine ter ministrskega dialoga z državami EFTE. Glavne teme na zasedanju sveta ECOFIN so naslednje: 1. in osrednja točka je davek na digitalne storitve. O tem bo opravljena politična razprava, 2. točka Uredba o minimalnem kriteriju izgub za nedonosne bančne izpostavljenosti. Ta točka je umaknjena iz formalnega dnevnega reda, ker je bil že dosežen dogovor na ravni veleposlanikov v okviru COREPER. 3. točka Letno poročilo Evropske računskega sodišča o izvajanju proračuna EU za finančno leto 2017. 4. točka se nanaša na EU statistiko in pa sprejem sklepov sveta vezano na problematiko statističnih podatkov in obdelav. 5. točka Financiranje podnebnih sprememb. 6. točka Sledenje zasedanju finančnih ministrov G20 in guvernerjev centralnih bank ter letnemu zasedanju mednarodnega denarnega sklada, ker je bilo vse oktobra v Indoneziji. Vsebinsko najbolj obsežno razpravo pričakujemo glede predloga direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, za kar se predvideva 3 % davek na te storitve. Te storitve so oglaševanje preko digitalnih medijev, digitalno oziroma spletno posredovanje in prodaja tako imenovanih razosebljenih podatkov o uporabnikih. Zavezanci za ta davek so predvidena podjetja, ki letno na svetovni ravni ustvarijo vsaj 750 milijonov evrov prihodkov, hkrati pa v EU ustvarijo tudi več kot 50 milijonov evrov obdavčljivih prihodkov. To se pravi, prihodkov le iz teh treh vrst storitev. Razdelitev davka je predvidena po državah članicah na podlagi določenih ključev, ki se razlikujejo glede na vrsto predlaganih obdavčljivih storitev. Izhodišče je pri določitvi ključev predstavlja udeležbo uporabnikov tako imenovanih »user participation«, razdelitev davka po državah članicah pa bo odvisna od relativne udeležbe uporabnikov iz posamezne države članice glede na celotno Evropsko unijo. Predlog direktive predstavlja usklajeno naslavljanje problema pravične obdavčitve digitalne ekonomije v državah članicah in predstavlja začasno rešitev dokler ne bo dosežen dogovor na globalni ravni. Ta dogovor na globalni ravni pa se je pripravlja in usklajuje v okviru OECD. Zakonodajni predlog za začasno EU rešitev je Evropska komisija predložila skupaj s predlogom direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo in v tem delu so pač opredeljeni potem vsi ti kriteriji za tako davčna osnova kot tudi vrste storitev, ki bodo obdavčene. Ministri bodo opravili politično razpravo o predlogu, osredotočili pa se bodo na obseg uporabe ter prenehanja trajanja te začasne ureditve. Treba je poudariti, da v okviru OECD poteka burna razprava med bloki posameznih držav, posebno med Združenimi državami, ki ustvarijo največje prihodke iz teh dejavnosti in Evropsko unijo. Stališče Slovenije, da podpiramo prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja tudi boljše poslovno okolje. Pomembno je, da se ukrepi obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikujejo na način, da so celoviti in globalno usmerjeni. Slovenija bo podprla takšne ukrepe, ki ne bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli pozitivni učinek na javne finance. Hkrati si bo Republika Slovenija prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enostavne, jasne in ne bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega trga za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena. Glede tega Slovenija zagotavlja čim širšo osnovo za obdavčitev teh storitev, začasna ureditev pa naj bi veljala do začetka veljavnosti direktive o pomembni digitalni prisotnosti. Razprava o predlogu uredbe o minimalnem kritju izgub za nedonosne izpostavljenosti je, kot je bilo rečeno, umaknjena iz dnevnega reda, ker so to uredbo že uskladili usklajevalci na nivoju veleposlanikov. Uredba uvaja minimalne ravni kritja za novo izdana posojila, ki še niso nedonosna, ki pa lahko postanejo nedonosna zaradi tveganj pri poslovanju kreditojemalcev. Če banke ne bodo dosegle ustrezne minimalne ravni, se uporabi mehanizem s katerim se zmanjša kapital banke. Ukrep odpravlja tveganja, da banka ne bi imela dovolj sredstev za pokritje izgub iz slabih kreditov, iz predhodnih obdobij in preprečuje njihovo prekomerno kopičenje. Slovenija je dogovor o predlogu te uredbe podprla, zakonodajni postopek pa še ni zaključen na tej osnovi in se bodo pričela pogajanja z Evropskim parlamentom. Ostale točke, ki so na dnevnem redu niso zakonodajne narave. Najprej bo to poročilo Evropskega računskega sodišča v katerem bodo predstavljene ključne ugotovitve o izvajanju proračuna Evropske unije za leto 2017. Ministrska razprava tokrat ni predvidena, podrobnejša obravnava bo potekala na ravni proračunskega odbora sveta po novem letu v okviru postopka o podelitvi razrešnice evropski komisiji za izvajanje proračuna. Evropsko računsko sodišče je v zadevnem poročilu ugotovilo, da je zaključni račun za leto 2017   (nadaljevanje) daje resnično in pošteno sliko finančnega položaja Evropske unije, vendar pa je bilo podano mnenje s pridržkom, se pravi, da to ni pozitivno mnenje, niti pa ni negativno mnenje. Zadržek obstaja zaradi tveganja nepravilnosti posameznih transakcij, povezanih z zaključnim računom. Kljub temu, da se zmanjšuje stopnja nepravilnosti pri porabi sredstev EU, je ta stopnja še vedno na nivoju 2,4 %, v letu 2017 se je sicer znižala, 3,1 v 2016 in 3,8 v 2015, ni pa še pod nivojem 2 %, kar bi bila tolerančna meja.  Slovenija v tem poročilu ni izpostavljena v smislu, da bi bile ugotovljene nepravilnosti pri črpanju evropskih sredstev. Kot rečeno, razprave se tokrat ne pričakuje, gre za seznanitveno točko, ki bo obravnavana na ustrezni komisiji, glede izvajanja proračuna.  Ministri bodo sklepali tudi o EU statistiki, ki ocenjuje napredek držav v luči prednostnih nalog, ki so bile določene v prejšnjih sklepih Sveta, zlasti na področju podatkovnih zahtev v enotni monetarni uniji in statističnih potreb, ki podpirajo ekonomsko upravljanje. Sklepi izpostavljajo probleme, ki jih bo v prihodnje treba rešiti na področju statistike in postavljajo prioritete glede tega. Sprejeti bodo tudi sklepi glede podnebnega financiranja, ki bodo podlaga za pripravo okvirnega stališča EU za podnebno konferenco pogodbenic Konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo potekala v Katovicah na Poljskem v decembru letos. Nazadnje bosta Evropska komisija in predsedstvo poročala tudi o rezultatih oktobrskih zasedanj Skupine G20 in Mednarodnega denarnega sklada ter o aktivnostih, ki izhajajo iz teh zasedanj.  Evroskupina se bo sestala v rednem in razširjenem formatu. V rednem formatu bo razpravljala o finančni stabilnosti v evropski monetarni uniji ter proračunskih načrtih držav članic in tu se pričakuje tudi politična razprava. Potekalo bo tudi 8. zaslišanje predsedujoče Enotnemu mehanizmu za nadzor ter poročanje predsednice Enotnega odbora za reševanje o delu tega odbora. Na Evroskupini v razširjenem formatu pa bo govora o časovnici za pričetek političnih pogajanj glede Evropske sheme za jamstvo vlog, o vprašanjih, povezanih z vzpostavitvijo skupnega varovala za enotni reševalni sklad ter o reformi obstoječih instrumentov Evropskega mehanizma za stabilnost. Ob robu zasedanja bo potekal tudi ministrski dialog z državami Efte, ki je tematsko usmerjen na finančno tehnologijo oziroma tako imenovani »Finetech«.  Toliko za uvod. Če pa bodo vprašanja, bomo dali pojasnila. Hvala lepa.
Hvala lepa, državni sekretar, za predstavitev. Odpiram razpravo o tej točki dnevnega reda. Se kdo javi k besedi? Imamo tri razpravljavce, prvi je na vrsti dr. Franc Trček. Izvolite, imate besedo.
Lep pozdrav vsem skupaj! Lep pozdrav državnemu sekretarju! Bom relativno kratek, ker nas čaka še ena seja, pa tudi kaki tereni poslancev, ki jih delamo ob ponedeljkih.  Dotaknil bi se samo področja digitalnih storitev, ki jih je nakazal državni sekretar. Pred kratkim sem bral neko študijo, ki zelo jasno kaže, da med 200 ključnimi svetovnimi IKT podjetji je evropskih zgolj osem ali, če hočete, EU zgolj osem, skratka, 4 %, kar je nek problem, kar je neka težava, ki se potem seveda kaže, kot je gospod Dragonja zelo korektno povedal, tudi znotraj OECD, zlasti med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kitajska je ubrala malo drugačno zgodbo kot Evropa, ki je začela razvijati, po domače povedano, svoje Google, svoje Amazone in tako naprej.   Evropa tega ni počela, arzen nekih izjem, Francozi nekaj delajo na nacionalni ravni ne in tudi ob tem davku, ki verjetno ne bo kaj pretirano uspešen zaradi seveda pritiska globalnih korporacij si upam trditi. Se postavlja tudi neko vprašanje o katerem sem se pogovarjal tudi z evropskim komisarjem, ko je bil tukaj pa ga je napol preslišal; razvijanju nekih lastnih vsebin na ravni EU. Gledam gospo državno sekretarko. Bila sva oba tudi na dnevih slovenskega turizma, kar je tudi neko področje. Smo imeli tam primer hrvaški »valmarja«, k razvijajo lastno stopno aplikacijo, lastni rezervacijski sistem. Saj mogoče se nekomu zdijo ti stroški majhni, ampak greš na rang velikega obsega, so kar zajetni. In v nekem stališču ene države, evo te dni ravno se ropota, da smo med najmanj vplivnimi državami znotraj EU, bi človek pričakoval nek ta dodatek, nek ta razmislek, navsezadnje seveda, ker nam bo tudi drago razvijati tovrstne sisteme samostojno. Druga večna zgodba je seveda tudi če hočete zgodba teritorializacije, ne. Slovenija za številne ključne globalne akterje, zlasti ameriške s področja IKT, zlasti s področja digitalnih storitev, digitalnih vsebin - je slepa pega. Nimate je, ne. Lahko se pogovarjamo o kindlu, lahko se pogovarjamo prime video, lahko se pogovarjamo o deležu netflixa, ki ga lahko gledate pri nas in zdi se mi, da bi tu morala biti neka bolj aktivna drža biti, toliko na kratko. Hvala.
Hvala lepa. Doktor Milan Brglez, izvolite.
Najlepša hvala. Tudi moji dve vprašanji pravzaprav sta vezani pravzaprav na te digitalne storitve. Najprej iz gradiva izhaja, zvez z davčnimi vprašanji vezanimi na digitalizacijo, da seveda obstajajo globalna nesoglasja. Ampak nesoglasja so domnevno tudi znotraj same Evropske unije, še zlasti pa, bom rekel, sta si navzkriž Nemčija in Francija, pa me zanima, čemu smo pravzaprav mi bližje, kateremu pogledu na obdavčitev, čeprav se absolutno tudi strinjam, da seveda so uporabniki toliko pomembna kategorija, da o teh zadevah velja razmišljati. Drugo vprašanje je pa globalno. Kakršnekoli že napovedane obdavčitve se bodo soočile seveda z nepredvidljivo vlogo največje države ne svetu, torej Združenih držav. Kakšne povračilne ukrepe lahko pričakujemo, če bodo sprejeti oziroma kaj je tisto na kaj se računa pri tem. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Andrej Šušmelj. Izvolite.
>Hvala za besedo. Ja, kolega Brglez mi je že nekoliko ukradel vprašanje, zato vam ga ne bom zastavljal še enkrat. Bi pa absolutno pozdravil obdavčitev digitalne ekonomije velikih igralcev. Tudi je treba poudariti, da tu se ne gre toliko za podjetja, ampak poreklo teh podjetji oziroma gre za nekakšen gospodarski konflikt interesov Združenih držav in Evropske unije. Ker smo bili priča že nekajkrat v zadnjih desetih, če ne že petnajstih letih, ko je Evropska unija sprožila in uspešno izpeljala postopke proti monopolnim gigantom s katerimi imamo še vedno opravka, tako da, če razumem ta ukrep kot obdavčitev samo največjih igralcev samo največjih igralcev na tem trgu ga absolutno pozdravljam. Ne-navsezadnje je tudi jasno razumljeno, da je to šele začetek in da je to neka poskusna doba, ampak vsak korak v to smer se mi zdi zelo pravi. Država seveda Evropska unija, zakaj e more biti primerljiv igralec Združenim državam ali Kitajski je seveda multilingualnost , množica jezikov, evropski Babilon, ki nam vsem onemogoča prenašanje vsebin, recimo ne samo na digitalnem svetu, digitalni ekonomiji, ampak je dovolj zgovorna že primerjava filmske produkcije Združenih držav in evropske, kdo komu izvaža. Tukaj bi potegnil zelo primerljivo paralelo, pa mogoče morali obdavčitev dati še kje drugje. Tako da, vsekakor pozdravljamo prve korake, ne bi preveč ugibal kakšne bodo posledice, zaradi tega, ker je to še veliko v poizkusni pripravi. Treba je počakati na odzive pa seveda tudi na mnenja članic Evropske unije, ampak gre za zelo spodbudne korake.  Hvala.
Hvala lepa.  Tudi sam imam nekaj vprašanj. Prvi sklop se nanaša dejansko na davek na digitalne storitve. Pa me zanima, spoštovani državni sekretar, glede na to, da so te stvari, to je res na globalnem trgu, na mednarodnem trgu, da šibajo zadeve sem in tja, zakaj ni prišla ideja, da bi bil ta davek izvirni prihodek Evropske komisije oziroma Evropske unije. Potem, kako ocenjujete kako daleč je ta začasna strategija oziroma začasna direktiva, koliko časa še bo do sprejetja. Kdo bo to izvajal, te izračune? Ali bo to pri komisiji kdo na evropski ali bodo to države same, članice, ali bo to kakšno novo telo? Toliko bi recimo o tej problematiki dal, da na digitalne storitve.  Potem glede financiranja podnebnih sprememb je tudi notri povečanje sredstev za mednarodno podnebno financiranje. Ali to pomeni tudi gradnja jezov na balkanskih rekah za hidroenergijo. Imam pa eno vprašanje, ki je še malo tako, bi rekel, da popestri današnjo razpravo. Naša delegacija je bila tudi na Baliju, na sestanku mednarodnega denarnega sklada in tam kolikor sem slišal, eno letalo, prizemljeno je bilo, ker so ga miši požrne, neke kable in to tako, da je bilo neuporabno za let. Ali smo, morda bolj za hec ali je tudi naša delegacija zakaj, zaradi tega, kaj zamujala iz Balija.  Izvolite državni sekretar, imate besedo.
Metod Dragonja
Hvala lepa gospod predsednik.  Bom poskušal po vrstnem redu razpravljavcev odgovoriti. Zdaj, na diskusijo oziroma na vprašanja dr. Trčka, kakšno je razmerje zdaj pravzaprav ustvarjanja teh digitalnih vsebin in pa gospodarskih aktivnosti v tej digitalni ekonomiji, o tem sami finančni ministri obsežno ne bodo razpravljali, ker je to bolj tema za področje tehnološkega razvoja, inovacij, IHT tehnologij. Finančni ministri so se osredotočali in pa, se osredotočali predvsem na to, da se pravično obdavči oziroma, da se pride do tega, da se učinki ne akumulirajo samo pri največjih ponudnikih teh intelektualnih storitev, ampak da se jih obdavči potem tudi tam kjer se te storitve uporabljajo oziroma kjer ti največji ponudniki te storitve prodajajo. Tako da, širše ti strateški vidiki razvoja IK tehnologij sami po sebi niso na dnevnem redu ali pa niso predmet te obravnave, želi pa se s to ureditvijo doseči neka večja stopnja uravnoteženosti kar se tiče potem tudi pogojev za to, da se razvijajo te dejavnosti v Evropi. Same po sebi so te, kot sem v uvodu omenil, ti nivoji pri katerih se bo dejavnost obdavčevala relativno zelo visoki, tako da zavezanci praktično bodo večina, to je velika mednarodna podjetja in se bo potem to obdavčevalo na ta način, da bodo davčni organi posameznih držav to računali oziroma bolj natančno kako bo potekala implementacija v tej fazi še ni povsem jasno. Zdaj, v prvi etapi se želi doseči predvsem politični dogovor o tem kaj se obdavčuje, po kakšnih načelih, potem se bo pa naprej razprava razvijala o tem kako se bo ta obdavčitev izvajala.  Kar se tiče vprašanj dr. Brgleza, na katero stran se bomo postavili. Slovenija podpira čim širšo davčno osnovo, to se pravi, da bi bil s tega vidika ta davek na nek način zadosti izdaten, da bi presegel učinke obračunavanja in pobiranja, in da bi imel določene tudi učinke z vidika Evropske unije in proračunov. To vpliva tudi na število zavezancev in potem na načine kako se bodo potem ta davčna bremena prenašala na te davčne zavezance. Kar se tiče vloge ZDA v teh procesih, posebej v okviru OECD. OEDC ima za cilj, da ta globalni dialog in to globalno ureditev do leta 2020 uskladi. Ravno zato, ker je bila ocena, to pomeni, da implementacija preko leta 2021 ni realna. Ravno zato je Evropa pristopila k tem začasnim rešitvam, ki jih Slovenija podpira. Kakšni pa bi bili kontra neki ukrepi v slučaju nepredvidljivosti ali pa nekooperativnosti v okviru teh globalnih dogovorov, pa bo več jasno iz te politične razprave, kakšni mehanizmi se lahko uporabljajo za to, da se ta dogovor na globalni ravni na nek uravnotežen način tudi doseže. Zdaj, ali je to zgolj ukrep proti velikim tem gigantom, ki imajo prevladujoč tržni položaj v teh segmentih, delno tudi je, čeprav pa sledi ta ukrep tudi druge cilje.  Glede vprašanja gospoda predsednika. Predvidene so ključi po katerih se bo potem ta davek delil med države članice. Lahko, da bo v tej politični razpravi to še spremenjeno. Predvideno je za enkrat, da bodo to izvajali davčni organi na evropski ravni, če bo pač ta ključ na evropski ravni določen, bo pa to verjetno neke vrste politični dogovor oziroma, ki se bo postavil v neke formule, način izračunavanja pa bo treba tudi še določiti.  Glede podnebnih sprememb. Imamo situacijo, da predvsem so tukaj stališča, ki so vezana na omejitev pri financiranju proizvodnje energije na bazi premoga. To je ena od usmeritev, ki se bo promovirala na tem sestanku, in ki bo izhodišče za to konferenco, ki bo potekala decembra v Katovicah. V glavnem pa potem nadaljnji ukrepi za to, da se sprejeti cilji kar se tiče okoljskih obremenitev dosegajo, in da se stimulirajo države članice oziroma podpisnik vse te konvencije, da te cilje dosegajo. Gre pravzaprav za oblikovanje enotne evropske platforme za udeležbo na tej   (nadaljevanje) mednarodni konferenci in v tej luči se je Slovenija, ni imela nekih posebnih stališč, ampak nastopamo znotraj okoljskih zavez, ki so bile tako s strani Evropske unije, kot s strani Slovenije podane že v dosedanjih aktivnostih. Glede udeležbe slovenske delegacije na zasedanju Svetovne banke oziroma mednarodnega denarnega sklada, je slovenska delegacija opravila vse načrtovane sestanke in aktivnosti, ni bilo nekih logističnih problemov pri prihodu in pri odhodu. Toliko na kratko, hvala lepa.
Hvala lepa državni sekretar. Odpiram drugi krog razprave. Javila sva se v bistvu dva. Bi vendarle prosil spoštovani državni sekretar, da – ali lahko potrdite tole moje izvajanje ali ne? Glede povečanja sredstev za mednarodno podnebno financiranje – ali to tudi pomeni, da podpiramo gradnjo, med drugim tudi gradnjo jezov na balkanskih rekah? To vprašanje ni kar tako. Pred dobrima dvema tednoma smo imeli tu zelo bučne demonstracije pred Parlamentom, se skoraj ven ni dalo iti. Teh, ki veslajo po rekah in branijo balkanske reke in me v bistvu to zanima, tako zelo preprosto – ja, ta sistem pomeni tudi podporo gradnji jezov na balkanskih rekah ali ne.  Pa še gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite, podpredsednik odbora.
Hvala lepa. Najprej kar se tiče davka na digitalne storitve. Mene zanima, govori se o davčnih zavezancih – kaj to pomeni, da bodo obdavčeni ponudniki teh storitev ali tudi uporabniki teh storitev? Glede na to, kako Evropska unija dela mačehovsko z vsem skupaj in kako slovenska Vlada po navadi ne reče nič in ne vpraša nič, tistega kar bi morala vprašati. To mene zelo zanima.  Kar pa se tiče podnebnih sprememb. Rečeno je bilo financiranje podnebnih sprememb. Jaz mislim, da mi moramo financirati raziskave o podnebnih spremembah, ne pa da financiramo podnebne spremembe in glede tega me zanima, ali so predvidene kakšne finančne injekcije slovenskim inštitutom, ki se ukvarjajo s to zadevo?
Hvala lepa. Glede na to, da ji več prijavljenih razpravljavcev, prosim gospod državni sekretar, imate besedo.
Metod Dragonja
Ja, jaz se oproščam gospod predsednik, hvala. Da nisem bil zadosti natančen, kar se tiče gradnje jezov na balkanskih rekah. Tukaj mi kolega pravi in sam pri tem nisem sodeloval in toliko v detajle ne poznam te problematike, da s tega vidika je slovensko stališče zadržano. Osnovna usmeritev katera bo dana pogajalcem na tej konferenci, je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zato se bo uporabilo več različnih inštrumentov, od oblikovanja cen ogljika, pa potem do različnih spodbud, ki naj bi spodbudile tako privatni sektor, kot tudi javne inštitucije k temu, da bodo te okoljski cilji doseženi. To bodisi v fazah raziskav, ali pa potem v fazi tudi konkretnih implementacij. Javna sredstva bodo tudi v prihodnje igrala pomembno vlogo, vendar kljub vsemu bo glavni vir moral prihajati s strani zasebnega sektorja. Slovenija bo v letu 2017 za svoje mednarodne obveze za podnebno financiranje, no, je v letu 2017 namenila 3,75 milijona evrov. To se pravi v tem delu, da se podpirajo ukrepi tudi v državah nerazvitega sveta in da se doseže ta skladnost. Kar se pa tiče zdaj tega konkretnega vprašanja, pa tako kot smo rekli, Slovenija je do tega vprašanja zadržana. To je glede okoljske problematike. Kar se tiče davka na digitalne storitve. Zavezanci bodo ponudniki. Zbiranje podatkov pa bo šlo potem h ključu končnih uporabnikov, to se pravi, ampak se bo preneslo nazaj na ponudnike teh storitev. Za ilustracijo so na primer, ne vem ali ste dobili v gradivih navedena na primer za te tri tipe storitev, ciljno oglaševanje, so navedeni tudi posamezni primeri, po katerih se bodo ta davčna bremena locirala na ponudnike oziroma na generatorje teh oglasov, kar se tiče oglaševanja. Potem, kar se tiče digitalnih vmesnikov in pa glede prodaje podatkov so zavezanci tudi prodajalci teh podatkov, ki bodo te podatke zbirali in jih potem prodajali za različne namene. Upam, da nisem še kaj spregledal, hvala lepa.
Hvala lepa, državni sekretar. Se še javi kdo morda, k besedi? Mag. Branko Grims.
Samo vprašanje, ki izhaja iz vaših besed, da naj bi se podatki za pobiranje davkov iz digitalnih storitev zbirali po končnih uporabnikih in potem prenesli na ponudnike. Zdaj pa mene zanima, kako se bo to zbiralo po končnih uporabnikih? Ker to meni zelo po velikem bratu diši, pa bi rad vedel natančno, za kaj gre.
Hvala lepa. Še kakšno vprašanje? S tem bi potem razpravo tudi zaključili. Izvolite, gospod državni sekretar.
Metod Dragonja
Hvala lepa gospodu poslancu. Smo, ker najbrž niste bili prisotni od samega začetka, v tej fazi gre za politično razpravo v kateri bodo finančni ministri usklajevali stališča o principih tega obdavčevanja in pa potem o nadaljnjih izhodiščih za globalno rešitev, ki se postavlja v okviru OECD. To se pravi, da je vprašanje kaj se bo obdavčevalo, potem vrste storitev, davčne osnove in vprašanje, kako pa se bo definiralo po tem, ko bodo po prvi fazi politične razprave izkristalizirana stališča. To se pravi, tehnika pobiranja, tehnika obdelave podatkov v tej fazi še ni določena, bo pa moralo biti pobiranje učinkovito in ne bo smelo nalagati prekomernih davčnih bremen.
Hvala lepa, še kaj? Mag. Branko Grims, izvolite, imate dodatno vprašanja?
Spoštovani predstavnik vlade, jaz zelo pozorno poslušam, ampak vi ste samo prej povedali, da se bodo podatki zbirali po končnih uporabnikih. To ni bil predmet tistega, kar ste uvodoma povedali, pa zdajle ponovili, da se bo ocenjevalo, kaj naj bi se obdavčevalo. Vi ste povedali mehanizem, kako naj bi se to zbiralo in ta mehanizem je meni izredno zanimiv in zaradi tega vas še enkrat sprašujem, samo vaše besede ponavljam, rekli ste, da se bo to zbiralo po končnih uporabnikih, podatke, in se potem preneslo na ponudnike, zdaj pa mene zanima kako in kaj se bo zbiralo po končnih uporabnikih? Ker si ta Evropska unija res dovoli neverjetne stvari, še to povem.
Hvala lepa. Gospod državni sekretar, izvolite.
Metod Dragonja
Ja, tukaj vam natančnega odgovora ne morem dati, ker, saj iz gradiv to tudi ni razvidno, na kakšen način bo zajemanje teh podatkov potekalo. Postavljeni so oziroma diskutiralo se bo o načelih.
Hvala. Še gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, podpredsednik odbora. Izvolite, imate besedo.
Hvala. To se pravi, ali bo imela Slovenija kakšno stališče, da bo vprašala kaj podobnega, kar je kolega Grims rekel? Ali bomo kar tiho, pa samo potrdili, kar bodo drugi rekli? Mislim, da Slovenija, tudi glede zadnjih podatkov, da smo na repu, na popolnem repu vrednosti in pomembnosti Slovenije v Evropski uniji, se bojim, da bomo spet samo tiho in bomo pogoltnili tisto, kar nam bo Evropska unija skuhala. Zato mene zanima, ali se bo kdo na tem zasedanju oglasil, pa vprašanja, takšna, kot so bila podana tukaj, dal tudi tam na seji?
Hvala lepa. Še dr. Brglez, izvolite.
Glede na zadnji dve vprašanji, v bistvu je vseeno treba neko splošno - vidik - zelo jasno izpostaviti. To so, to bo davščine, ki bodo plačevala podjetja. Nikakor jih ne bodo končni uporabniki plačevali. Je pa dejansko, da ta ekonomija ne more obstajati brez končnih uporabnikov, zato se lahko povsem, povsem pavšalni podatki in sploh ne potrebujemo podatke o vsakem. Tako, da mislim, da ta razprava predvsem teče na tem nivoju, ali ja ali ne. In seveda tisti, ki s tem največ zaslužijo in to so Združene države, so najbolj proti. Tisti, ki pa na podlagi dela, katerih se tudi znotraj tega največ zasluži, so pa evropski uporabniki in o tem uporabnikih govorimo. Brez teh uporabnikov, tudi teh globalnih firm ne bi bilo. Hvala.
Hvala lepa. No, glede problematike financiranja podnebnih sprememb, zlasti glede mednarodnega financiranja je vendarle treba poudariti: Tudi, če Slovenija ima zadržek do izgradnje v Bosni, to ne vpliva na to, ali se bojo tam te jezovi delali ali ne, če podpira večji fond za te namene, se pravi za financiranje zelenih zgodb v tretjem svetu. Zato tam tudi je interes za gradnjo jezov, ker je na voljo finančni vir. Pa bi prosil gospoda državnega sekretarja, če še lahko kaj reflektira na zgodbo, zlasti glede davka na transakcije. Izvolite.
Metod Dragonja
Glede na davke na transakcije Slovenija ima oblikovano stališče, za katerega je predvideno, da ga bo minister dr. Bertoncelj predstavil v okviru te diskusije. Stališče je sledeče. Najprej, da Slovenija podpira uvedbo tega davka in da podpira ta prehodni mehanizem do vzpostavitve globalne rešitve v okviru OECD. Drugič Slovenija podpira široko davčno bazo in da se vključijo v vse storitve, ki so predvidene v osnutku, to se pravi vsi te trije tipi storitev in da je v okviru tega treba znižati možnosti, da bi prišlo do izogibanja davčnih obveznosti za vsako od teh treh storitev. Potekala bo še razprava ravno v tem, na kakšnem nivoju se postavijo potrem te limiti za davčne zavezance. Na globalni ravni, na evropski ravni. Slovenija bo tukaj glede na potek razprave zavzela stališče, da se ta tako zvani »trešholca« obdavčitev spusti čim nižje. Toliko lahko konkretiziramo prispevek Slovenije v to razpravo, ki ga bo predstavil minister dr. Bertoncelj.
Hvala lepa.  S tem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanje Sveta Evrope Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 16. novembra letos in jih podprl. /glas iz ozadja/ Imate besedo, izvolite magister /nerazumljivo/.
Glasoval bom proti. In to ne samo danes, ampak vedno. Kadar se bo prišlo sem in se ne bo dalo jasnih odgovorov na kakšen način in kako bodo ukrepi prizadeli, bodisi finančno, kakorkoli, ali pa zasebno, se pravi z vidika varovanja človekovih pravic državljank in državljanov, končnih uporabnikov. Ne da se reče, to delamo v njihovem imenu in za njihovo dobro, ampak vi pa to kar »potrte« potem boste pa že izvedeli »kuga« bo, ne. Hvala lepa, to ni odgovorno odločanje in tudi vlada, ki tako nepripravljena pride sem, ne deluje odgovorno in zato bom proti.
Hvala lepa. Še kdo, obrazložitev glasu? A ko ne, začenjam z glasovanjem. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) S tem ugotavljam, da je sklep sprejet. Zahvaljujem se državnemu sekretarju in ekipi za udeležbo na današnji seji odbora in s tem končujem tudi 1. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA Evropske unije ZA ZUNANJE ZADEVE, TRGOVINA, BRUSELJ 9. NOVEMBRA LETOS.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 2. Novembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Prosim, gospo Evo Štravs Podlogar, državno sekretarko na ministrstvu, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  Dovolite, da predstavim izhodišča za redno zasedanje sveta za zunanje zadeve v sestavi ministrov pristojnih za zunanjo trgovino. Slovensko delegacijo bo vodil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Zdravko Počivalšek. Glede na predloženi dnevni red zasedanja bosta osrednji točki zasedanja razprava o posodobitvi svetovne trgovinske organizacije in trgovinska pogajanja v teku. Evropska komisija bo ministrom predstavila tudi poročila o izvajanju sklenjenih sporazumov o prosti trgovini EU s tretjimi državami, ministri pa se bodo seznanili še s stanjem obravnave predloga uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled tujih neposrednih investicij ter predloga uredbe o izvajanju in zaščiti klavzul o sporazumih o prosti trgovini. V času delovnega kosila bodo ministri razpravljali tudi o trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in ZDA.  Torej spoštovane poslanke in poslanci, naj kar preidem na najpomembnejšo točko zasedanja, ki je vezana na posodobitev svetovne trgovinske organizacije. Multilateralni trgovinski sistemi se soočajo z največjo krizo v zadnjem obdobju, saj so ogrožena osnovna načela in pravila VTO ter učinkovit mehanizem za reševanje sporov. Protikcionistični enostranski ukrepi nekaterih članic VTO pa dodatno stopnjujejo pritisk in vprašanja o relevantnosti in vrednosti VTO za današnjo rabo. V ozadju nastalega položaja je tudi vse bolj izrazit različen pristop članic VTO k razvojnemu vidiku oziroma posebni in drugačni obravnavi držav v razvoju. Evropska komisija je julija 2018 pripravila obsežen konceptualni predlog za modernizacijo VTO, ki zajema tri področja: oblikovanje pravil, redno delo in transparentnost ter reševanje sporov. Kriza pritožbenega organa zahteva prioritetno reševanje. V ta namen je EU pripravila predlog konkretnih sprememb določb dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov. V okviru trilateralnega sodelovanja med EU, ZDA in Japosnko pa je bil pripravljen konkreten predlog o transparentnosti in notifikacijah. Slovenija podpira konceptualni predlog EU za modernizacijo VTO, saj nastavlja ključne vrzeli za izzive sedanjega sistema VTO. Slovenija ocenjuje, da so predlogi na vseh treh že omenjenih področjih celoviti in ambiciozni ter podpirajo evropsko komisijo, da o tem procesu prevzame vodilno vlogo v VTO. Slovenija podpira tudi prve konkretne predloge glede reševanja sporov ter transparentnosti in notifikacij. Informacija o trgovinskih pogajanjih, ki so v teku, aktualnih pogajanjih. Pogajanja trenutno potekajo z državami Mercosur, Čile, Filipinom, Indonezijo, kitajsko, Tunizijo ter Avstralijo in Novo Zelandijo. Slednja so v teku od julija letošnjega leta. Na vrhu Asim, ki je bil 18. in 19. oktobra, sta bila podpisana sporazum o prosti trgovini ter sporazum o zaščiti naložb s Singapurjem. Ravno tako 19. 10., letos, je Evropska komisija predložila Svetu Evropske unije predlog sklepov sveta za podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini ter sporazuma o zaščiti naložb z Vietnamom. Generalni pravobranilec je predstavil rok za objavo obrazložitvenega mnenja o zadeve »mnenje 1/17« in to za konec januarja prihodnje leto. Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo podpira pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami ob upoštevanju mejnih pozicij Slovenije. Slovenija podpira transparentnost in se zavzema za celovito in ažurno obveščanje o poteku pogajanj, ker lahko le tako celovito in ažurno obveščamo Vlado Republike Slovenije in Državni zbor ter uveljavljamo stališče Republike Slovenije. Skladno s stališči Državnega zbora ima Slovenija v zvezi s sporazumi v zaščiti naložb in mehanizmom v reševanju sporov med vlagatelji in državo zadržke glede dvostranskega naložbenega sodišča. Spoštovane poslanke in poslanci v nadaljevanju pa še na kratko prestale točke dnevnega reda. Evropska komisija bo ministrom predstavila poročilo o izvajanju sporazumov v prosti trgovini v letu 2017. Poročilo je bilo objavljeno pretekli teden 31. oktobra in je obsežno, ima kar 300 strani. Kljub temu pa je iz poročila že ob pregledu povzetka jasno, da izhaja pomanjkanje zavedanja podjetji glede priložnosti, ki jih nudijo trgovinski sporazumi na primer iz naslova zniževanja carinskih dajatev. Predsedstvo bo ministre seznanilo tudi s stanjem obravnave dveh zakonodajnih aktov. Evropska komisija je v jeseni 2017 priložila v obravnavo predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled tujih nepotrebnih investicij v EU. Predlog je pripravila kot odziv na povečan trend prevzemov evropskih podjetji s ključnimi tehnologijami s strani tujih vlagateljev, ki so lahko tudi podjetja v državni lasti oziroma je prevzem financiranj z državno subvencijo, kar bi lahko vplivalo na varnost oziroma javni red v držah članic. Gre zlasti za investicije Kitajske. Na podlagi intenzivne razprave je bil junija letos oblikovano kompromisno besedilo v katerem so upoštevane pripombe držav članic, tudi Slovenije. To besedilo je podlaga za pogajanje sveta z Evropskim parlamentom o končnem besedilu predloga, ki je trenutno v teku. Pogajanja z Evropskim parlamentom potekajo konstruktivno, vendar pa bo treba poiskati kompromisne rešitve za nekatere predloge Evropskega parlamenta do katerih so države članice zadržne. Cilj predsedstva je sicer, da se dokončno pogajanje v trialogu konča še ve letošnjem letu. Drugi predlog zakonodajnega akta pa se nanaša na postopkovne določbe za izvajanje dvostranskih zaščitnih klavzul in drugih mehanizmov za začasno opustitev preferencialne obravnave na podlagi sporazumov o prosti trgovini, konkretno v okviru sporazumov za Japonsko, Singapurjem in Vietnamom, ter vseh nadaljnjih sporazumov. Predlagana uredba mora biti sprejeta do začetka izvajanja teh sporazumov. Naj predstavim še trenutno stanje in oceno trgovinskih odnosov med EU in ZDA, ki bodo obravnavani v času delovnega kosila. Komisarka za zunanjo trgovino Malmström in trgovinski predstavnik ZDA se bosta ponovno srečala konec novembra. Nadaljevala bosta pogovore za implementacijo dogovorov med predsednik Junckerjem in predsednikom Trumpom iz letošnjega leta. Kot prednostno je identificirano področje regulatornega sodelovanja in standardov ter znižanje carinskih dajatev brez kmetijskih proizvodov. Glede na pretekle odločitve predsednika Trumpa in mešane signale, ki jih predsednik Trump daje navzven je situacija precej negotova. ZDA so se v zadnjem času na trgovinskem področju dosegle posodobitev trgovinskih sporazumov z Južno Korejo, dogovor z Mehiko in Kanado o posodobljenem NAFTA sporazumu ter dogovor z Japonsko o začetku pogajanj o sporazumu o prosti trgovini. Ukrepi ZDA na področju uvoza jekla in aluminija ostajajo v veljavi. V teku je preiskava ZDA v zvezi z vplivom uvoza avtomobilov, ki utegne biti končana pred predvidenim rokom, to je februarjem prihodnje leto. Čeprav je bil predsednik Juncker na julijskem srečanju izredno jasen glede izvzetja področja kmetijstva iz dogovorov se ZDA dogovor z EU brez kmetijstva ne zdi zanimiv. Slovenija podpira ohranjanje konstruktivnega dialoga ZDA. Pomembno je, da evropska unija v dialogu ZDA izraža enotnost. Vsak prihodnji dogovor z ZDA mora biti v skladu s pravili WTO. Evropska unija pa mora ohranjati trdna stališča do občutljivih področij, ki jih je zastopala v okviru preteklih trgovinskih pogajanj, zlasti na področju kmetijstva in standardov varne hrane. Slovenija od Evropske komisije tudi pričakuje redno in celovito poročanje o razgovorih z ZDA in ustrezno posvetovanje z državami članicami. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa državna sekretarka.  Odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Se kdo javi k razpravi? Javila se je poslanka. Gospa Sukič, izvolite, imate besedo.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo. Imam zelo kratko vprašanje. Tiče pa se seveda točke modernizacije Svetovne trgovinske organizacije WTO. Namreč, Slovenija podpira konceptualni predlog EU za modernizacijo WTO, ste rekli, saj nastavlja ključne vrzeli in izzive sedanjega sistema WTO in seveda podpira pristop Evropske komisije in vodilno vlogo Evropske unije v tem procesu. Ampak v tem predlogu se je dalo prebrati, da je več pristopov k tej posodobitvi, da, recimo, države v razvoju in manj razvite države, kot je recimo afriška skupina in Indija, da so posebej izpostavile, da mora reforma sistema upoštevati interese vseh članic, pri čemer je za njih prednostno reševanje nerešenih vprašanj iz Dohe oziroma uveljavitev vseh neuresničenih ministrskih odločitev. Pa me zanima, kakšno je stališče Republike Slovenije do tega oziroma Evropske komisije, ki naj bi imela vodilno vlogo in za katero pač mi stojimo kot država in podpiramo te pristope Evropske komisije. Kakšno je konkretno stališče do tega vprašanja? Ali bo Evropska unija oziroma Evropska komisija podprla te države v razvoju in manj razvite države pri njihovih prizadevanjih za modernizacijo WTO? Pri tem mehanizmu ICS, o katerem smo že večkrat govorili, mehanizmu za reševanje sporov med investitorjem in državo, kjer Slovenija ima zadržke, kot vemo. In stališče naj bi bilo, da bomo v nadaljnjih postopkih upoštevali mnenje sodišča, ki pa bo, na žalost, znano šele, sprva je bilo napovedano v prvi četrtini leta 2019, sedaj vidim, da se pričakuje, da se bo ta rok še nekoliko zamaknil, do sredine 2019. Pa me zanima, ali trdno stojimo za tem, da bomo upoštevali, ker to me je pač, to je zmeraj ali nas z nelagodjem navdaja ta mehanizem, je pač izjemno občutljiva zadeva, izjemno pomemben in lahko ima daljnosežne, tudi precej slabe posledice, če bi ostalo tako, kot je predlagano. Hvala lepa zaenkrat.
Hvala lepa. Še kakšno vprašanje?  Bom jaz zastavil eno kratko. Ali je ta WTO še sploh zaupanja vredna organizacija ali je to v bistvu v enem razpadanju?  Izvolite, državna sekretarka, imate besedo.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za vprašanja in za besede.  Dejstvo je, da je sicer že kar minilo, ja, več kot deset let je od Dohe, da so vprašanja, ki so bila takrat postavljena na mizo še vedno aktualna in da se tudi v teh pogovorih v WTO zavedajo in je pač z Afriko predstavlja verjetno polovico svetovne populacije, zato to pač niso vprašanja, ki jih ne bi sprejemali z vso resnostjo in seveda tudi iskali rešitve na ta razvojna vprašanja, kako razviti ta del manj razvitega sveta. No, in tudi Evropska komisija to zastopa in mi podpiramo stališče, da je razvojna vprašanja treba jemati resno in se truditi v pozitivno rešitev le-teh. Kar se tiče ICS mislim, da na ministrstvu sledimo pač izjemno jasnemu stališču Državnega zbora, da seveda pričakujemo, tako kot vsa Evropa mnenje sodišča 1/17, ki upamo, da bo res do konca januarja, upamo reči in zato, ker se je pač datum nekajkrat   (nadaljevanje) že predstavil in nato bo po tej plati marsikaj se razčistilo, sama stališča pa do, če se stališče Državnega zbora ne bo spremenilo, vezano na ICS, potem je jasno, da izhodišča imamo. Vezano na Svetovno trgovinsko organizacijo. Dejstvo je, da Slovenija kot Evropska unija podpiramo multilateralno trgovino, da Svetovna trgovinska organizacija kljub vsemu predstavlja še vedno na trgovinskem področju celoten svet, znotraj katerega seveda so izjemno močne posamezne skupine, oziroma seveda tudi države, ampak verjamemo, da lahko preživi, vendar pa to, kar smo tudi poudarjali na zadnjih generalnih skupščinah, na zadnjih dveh, da je pa nujno potrebna reform, da se mora tudi poglobiti vase in dejansko sprejeti določene odločitve, kako v tem sodobnem svetu, da rečem, naprej. Hvala lepa.
Hvala lepa gospa državna sekretarka. Še kakšno vprašanje? Ako ni, s tem zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju 9. novembra in jih podprl. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) S tem ugotavljam, da je sklep sprejet. Zahvaljujem se gospe državni sekretarki s sodelavko za udeležbo na današnji seji. S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 14. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Čez 15 minut, torej ob 15.20 začnemo 2. nujno sejo odbora.