Spoštovane in spoštovane, pričenjam 25. sejo obora. Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne. Dovolite za začetek, tako kot vedno, nekaj tehničnih zadev. Za enkrat imamo eno opravičilo, gospod Franc Laj. Imamo pa za enkrat dve pooblastili, namesto člana dr. Mitja Horvata je z nami mag. Bojan Krajnc in pa namesto članice Ive Dimic je z nami gospod Zvonko Lah, oba prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 9. 11. ste prejeli naslednji dnevni red. Pod točko ena, poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. v letu 2016 in pa pod točko dva, pobude in vprašanja članov odbora. Ker do včeraj do 12. ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik kakšne od točk dnevnega reda, je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Tako prehajamo na OBRAVNAVO POROČILA O POSLOVANJE DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI D.O.O. V LETU 2016. Odbor je matično delovno telo, poročilo pa obravnavamo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije v 31. členu določa, da družba enkrat letno najpozneje do 31. oktobra Državnemu zboru pošlje letno poročilo o poslovanje v preteklem letu, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi iz tega zakona. K obravnavi te točke sem vabil Vlado, Slovenske državne gozdove d.o.o., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in pa Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, naknadno smo povabili še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ter na predlog Poslanske skupine SDS 6. 11. še Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Miho Marenčeta, Boruta Meha, Roberta Tomazina, Julijana Rupnika, ki se je opravičil, mag. Stojana Rovana, Boruta Dolenca, Blaža Miklavčiča, dr. Sergej Medveda in pa dr. Franc Pohlevna, ki je prav tako opravičen. 23. 11. pa smo povabili še Aleš Haceta in to je to. Poročilo o poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi v letu 2016 ste 6. novembra prejeli s sklicem seje. Naknadno pa ste 8. 11. prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehano, 29. 11. mnenje mag. Roberta Tomazina in danes na klop dopis Julijana Rupnika. Sicer me v uvodu žalosti, pa je prav, da povem, ker je bil ta termin usklajen z ministrom za kmetijstvo, mag. Dejanom Židanom, na žalost ugotavljam, da ga ni med nami in je med nami državni sekretar, ampak preden dam besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo, dajem besedo predstavniku, kdorkoli, družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o.

Hvala lepa gospod predsednik, lep pozdrav vsem prisotnim, poslancem, vabljenim in ostalim, ki ste danes na seji.

Naj v uvodu povem, da je obravnava poročila pač časovno že dokaj oddaljena, se pravi obravnavamo poročilo o delovanju družbe v preteklem letu, se pravi za prvih 6 mesecev njenega delovanja po ustanovitvi, zato bom v svojem nastopu mogoče neke stvari predstavil za osvežitev oziroma kronologijo dogodkov, ki so se dogajali v tistem času in v času, ki je tudi predmet današnjega poročila. Se pravi poslovanje družbe v prvem polletju svojega obstoja oziroma ustanovitve. Skladno z 31. členom Zakona o ustanovitvi gospodarske družbe za gospodarjenje z gozdovi v lasti državi je SIDG pripravil poročilo, to poročilo je obravnaval nadzorni svet, predhodno je bil revidiran in tudi takšen je bil potem oddan v obravnavo oziroma posredovan v Državni zbor. Naše poročilo, ki smo ga mi pripravili in smo ga vam tudi posredovali pa v bistvu govori o poslovanju v preteklem letu in sicer s temelji prikaza doseganja ciljev gospodarjenja z gozdovi, ki so zapisani v Zakonu o ustanovitvi same družbe. Torej govorimo o dveh dokumentih, prvi je v letnem poročilu, ki je objavljeno tudi na naši spletni strani in pa o tem poročilu v doseganju teh sedmih ključnih ciljev, ki jih družba ima kot nalog, da jih tudi izvaja. Se pravi, če jih na kratko samo obudim, se pravi gre za cilj, da družba dosega čim večji donos in kakovost gozdnih sortimentov, seveda ob upoštevanju trajnostnega večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi. Potem, zelo pomembna druga naloga je, se pravi prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig promocij lesa in lesnih proizvodov ter posledično oblikovanja tudi zelenih delovnih mest. Tretja zelo pomembna naloga, ki ali pa cilj, ki ga ima družba in, ki smo ga tudi uresničevali je dolgoročno seveda povečati površino državnih gozdov. Naslednji zelo pomemben cilj je doseganje ciljev razvoja podeželja zlasti ohranjanja kmetij po tem gorskih in hribovitem svetu ter predvsem tam kjer so možnosti gospodarjenja omejene. Naslednji je seveda pomagati prispevati ohranjanju narave, zlasti na področjih Natura 2000 ter zavarovanih območjih. Šesti cilj je pa omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje ter znanstveno raziskovalno delo. Sedmi, zadnji cilj, ki je poudarjen je seveda izvajati prodajo lesa, napajanju v minimalnem obsegu pa o tem mogoče malo v nadaljevanju. V letu 2016 je bilo v podjetju največ aktivnosti usmerjenih v razvoj organizacije in vzpostavitev ključnih procesov in kontrol za pričetek gospodarjenja z gozdovi kar je seveda tudi obsežno zapisano v tem poročilu. S svojim poslovanjem je družba dosegala z zakonom določene cilje in sicer na način kot bo v nadaljevanju predstavljen. Zdaj bi pa mogoče naredil tisto kar sem prej omenil, vam ta kronološki pregled, dejansko firma oziroma Slovenski državni gozdovi so bili ustanovljeni 17. marca 2017 in s 1. julijem leta 2016 od katerega tudi danes obravnavamo poročilo je družba skupaj s prevzemom področja gospodarjenja z državnimi gozdovi prevzela 38 sodelavcev s Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, medtem, ko smo bili na sami družbi zaposleni trije, se pravi vršilec dolžnosti Miha Marenče, potem pooblaščenec Vlade za finance Borut Meh in pa jaz kot pooblaščenec za gozdarstvo in lesarstvo. V družbi je bilo se pravi na 1. julij 2016 potem zaposlenih 161 ljudi, teh 161 ljudi je bilo razporejenih v 15 operativnih enot širom Slovenije in sicer od Murske Sobote, Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca, Črne, Nakla, Čremošnjič, Kočevja, Postojne, Tolmina in pa Idrije. Sama družba se je potem razdelila v 4 poslovne enote z sedeži v Mariboru, Kočevju, Postojni in Trzinu. In v teh, na tem prostoru pač deluje teh 161 ljudi, sedež centralne enote je v Kočevju na Rožni ulici 39. Če nadaljujem glede na kratek rok, ki smo ga imelo od ustanovitve družbe, pa do prevzema celotnega področja gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije smo zagotovili izvajanje del v državnih gozdovih, prav tistih, ki nam jih je zakon tudi naložil. Največja težava s katero se je družba takrat soočila je bilo izredno velik obseg sanitarnih sečenj zaradi obsežnosti delovanja podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije je namreč družbi izdal v tistih 6 mesecih preko 4 tisoč 600 odločb, večino za sanitarno sečnjo na podlagi katerih smo, se pravi v 6 mesecih po pravilih javnega naročanja za upravljanje storitev o gozdovih se uspešno zoperstavili delovanju podlubnikov in realizirali, se pravi v teh mesecih posek 530 tisoč 422 tisoč(?) kubikov lesa, čeprav dvomom o našem uspehu ni manjkalo, nam je kljub temu uspelo, da smo delo, ki nam je bilo naloženo z odločbami tudi uspelo realizirati.

Naslednja stvar, ki je vredna omembe oziroma zelo pomembna je, to, da je bilo povpraševanje po lesu iz državnih gozdov približno devetkrat večje kot je naša ponudba, zato smo prodaji lesa namenili posebno pozornost, zaradi tega, ker se zavedamo vpliva našega poslovanja na manjša podjetja, zlasti v zasebni lasti in prodajno politiko smo oblikovali tako, da smo poskušali zagotoviti vsaj osnovni obseg dobav vsem predelovalcem lesne surovine na slovenskem trgu. Les slabše kvalitete oziroma kakovosten les pa je bil ponujen kupcem na evropskem trgu. Razmerje med, se pravi, ko govorimo o prodaji med, prodaja na domačem in tujem trgu je bilo 90 proti 10 in še teh 10 je bilo realiziranih za slabše kvaliteten les. Kar se tiče same organizacije, ob ustanovitvi je Republika Slovenija izvedla stvaren vložek v obliki delnic družbe Snežnik v novoustanovljeno družbo. Tako, da družba SIDG skupaj z družbo Snežnik in njegovim invalidskim podjetjem tvori skupino za katero so bili potem tudi izdelani konsolidirani računovodski izkazi v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Zelo pomembno se mi zdi povedati tudi to, da na osnovni podatkov, ki smo jih dobili v teh 6 mesecih, kakšen je bil finančen učinek ali izplen v tem novem modelu gospodarjenja z gozdovi, se pravi, ko je bivšega koncesionarskega, koncesionarski model zamenjal novi model z ustanovitvijo te državne družbe. Finančni učinek donosnosti z novim gospodarjem, se pravi državnih gozdov, to je SIDG, je več kot dvakrat večji kot je bil v prejšnjem sistemu gospodarjenja. Ko so za veliko večino gozdov na podlagi koncesijskih pogodb upravljali z gozdom, so upravljala gozdna podjetja ali tako imenovani koncesionarji. Če namreč po principu enakega izračuna donosa kot se je v času koncesionarjev uporabljal za izračun donosa iz koncesij, primerjamo podatke o donosu družbe za leto 2016 s podatki o koncesijskih dajatvah iz letnega poročila sklada je SIDG v letu 2016, se pravi v tem času, ko obravnavamo poročilo dosegel neto donos v višini 26,90 evra po kubičnem metru, neto koncesijske dajatve, medtem, ko je imel sklad v tem istem obdobju 12,22 evrov po kubiku. Tukaj moram povedati seveda, da je ta znesek mogoče nekoliko večji zaradi tega, ker smo v tistem času izvajali izključno ali pa predvsem sanitarne sečnje za sanacijo podlubnikov in v manjši meri pa gojitvena in varstvena dela, ki pa smo jih potem nadomestili v naslednjem letu v januarju in februarju, kar bi mogoče ta donos zmanjšalo v povprečju za enega do dva evra po kubičnem metru. Družba je z doseženimi rezultati več kot upravičila razloge zakonodajalca za spremembo sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi in prepričani smo, da je bila ustanovitev družbe smotrna in, da bo možno z nadaljevanjem takšnega poslovanja v bodoče realizirati cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi, tako, kot so zapisani v zakonu. Za zaposlene to predstavlja velik izziv in obveza za prihodnost, tako, da bomo v bodoče svoje sile in znanja in sposobnosti usmerili v doseganje teh optimalnih rezultatov. To je bilo mogoče za uvod, zdaj bi predal besedo mojemu kolegu, finančnemu direktorju družbe, ki vam bo predstavil mogoče bolj podrobno finančne rezultate tega obdobja.

Ja, hvala gospod Ficko.

Gospod Kaisersberger, izvolite.

Hvala, lepo pozdravljeni.

Pri komentiranju finančnih rezultatov je seveda potrebno gledati tudi to kaj je bilo za družbo v prvih 6 mesecih njenega obstoja planirano. In sicer družba je dosegla skoraj 26 milijonov prihodka, kar je skladno s pričakovanji lastnika, na drugi strani je dosegla 19,2 milijona odhodkov, le ti so znašali približno 4 milijone manj od prvotno zastavljenega plana. Razlogi za nižje odhodke tičijo predvsem v dejstvu, da se je organizacija šele postavljala na noge, se šele razvijala, poleg tega smo pa zavezani za javna naročila, pri čemer smo seveda kot državni start-up, postavljeni tudi pred dejstvo, da se investicije nekoliko počasneje aktivirajo kot smo si takrat v prvotnem planu sprva zaželeli. Sam dobiček pred davki je znašal 6,5 milijonov v prvih 6 mesecih obstoja in je za več kot dvakrat, za več kot dvakratno, kot rečeno, na račun nižjih odhodkov presegal planirani dobiček, ki je znašal po planu 2,8 milijon evrov. Bilančna vsota je bila zaradi tega za 6 milijonov večja od planirane in je znašala 36 milijonov evrov. Sama vplačila v gozdni sklad so znašala 5,6 milijona evrov in pa kot rečeno, sama / nerazumljivo/… Marža, je zaradi visokega dobička znašala več kot 20 %, konkretno 25,4 %. Struktura prihodkov je bilo ustvarjenega s slovenskimi, se pravi domačimi kupci, 10 % je bilo pa sklenjenega direktno s kupci iz tujine. Seveda znotraj teh okvirjev 90 % domačih kupcev je nekaj tudi takšnih, ki so bili prepoznani kot preprodajalci lesa v tujino, vendar smo mnenja, da je ta delež znašal bistveno manj kot je mogoče mnenje neke javnosti. Težko ga ocenimo, ampak menimo, da je približno 70 % prihodkov bilo še vedno namenjenega oziroma ustvarjenega s slovenskim gospodarstvom. Ta odstotek se seveda v letošnjem letu še občutneje popravil, zato, ker delamo aktivno na tem, da čim več lesa ostane v Sloveniji. Od bom rekel geografske razpršenosti ustvarjanja prihodkov, jih 35 % ustvarimo na kočevskem območju, preostale tri četrtine pa ustvarijo ostale enote, ki so približno enako velike, od njih je najmanjša poslovna enota Maribor, kjer ustvarimo približno 16 % naših prihodkov. Glede strukture lesa je 78 % prihodkov so prinesli gozdno-lesni asortimenti iglavcev, 22 % pa je bilo ustvarjenega z listavci. Toliko na kratko o finančnih rezultatih.

Kot rečeno, v poročilu, ki je bilo predloženo Državnemu zboru oziroma komisiji gre za skrajšano verzijo našega letnega poročila, kjer je vsa ta analitika bistveno bolj obširno predstavljena.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam za uvodne besede.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za kmetijstvo. Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Mi smo na ministrstvu poročilo preučili. Tudi sicer spremljamo dejavnosti, ki so povezane z delovanjem teh ciljev, ki so zapisani v zakonu in ki za katere mora družba tudi poročati Državnemu zboru. Na poročilo in tudi na predstavitev nimamo pripomb in menimo, da odsevajo dejansko in so pošteni in resničen odraz tega kar se v družbi na teh področjih dogajalo. Podrobnejše stvari pa mogoče, če bodo se pojavila konkretnejša vprašanja.

Hvala.

Hvala.

Sedja pa bi v skladu s prakso in poslovnikom dal besedo ostalim vabljenim. Kdor želi besedo naj se prijavi, naj se pa za magnetogram prijavi z imenom in priimkom in navede inštitucije iz katere prihaja. Želi kdo od vabljenih besedo? Ne vidim … Ja, izvolite. Pa če se predstavitev. Če se priklopite.

Lep pozdrav!

Robert Tomazin. Lep pozdrav vsem prisotnim in hvala lep za vabilo!

Pogledal sem poročilo, pogledal sem tudi letno poročilo, ki je javno objavljeno, tako kot je direktor družbe Slovenski državni gozdovi povedal. V samem poročilu oziroma poročilu, ki je bilo objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora pogrešam pomembnejše poglavje, in sicer pomembni dogodki, ki so se zgodili po zaključku poslovnega leta, kajti le-ti bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj oziroma tudi na poslovanje v letošnjem poslovnem letu.

Nadalje sem pa v sami celotni zgodbi nekako pogrešal neko strokovno recenzijo tega letnega poslovnega poročila v smislu nadzora, ki ga lahko opravi Gozdarski inštitut Republike Slovenije na osnovi 74. člena Zakona o gozdovih. Gozdarski inštitut ima namreč v skladu z navedenim členom pooblastilo, da nadzoruje stanje v gozdovih, usmerja, strokovno vodi stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, vodi poročevalsko diagnostično službo za gozdove, razvija informacijski sistem za potrebe raziskovanja gozdov ter spremlja gozdarsko semenarsko ter drevesničarsko dejavnost. V gospodarskih družbah praviloma pooblaščeni revizorji opravljajo revizijo poslovanja, zato bi v tem kontekstu strokovnega nadzora nad gospodarjenjem z bogastvom kot so Slovenski državni gozdovi, upravičeno pričakoval tudi neko recenzijo strokovne inštitucije kot je Gozdarski inštitut Republike Slovenije. Morda je to tudi priložnost, da se to nalogo podeli Gozdarskemu inštitutu.

Sicer pa sem v svojem poročilu po posameznih točkah navedel svoje videnje, lahko tudi povem ali pa napovem posamezne poudarke, in sicer pod prvim ciljem ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije, naj bi se dosegalo čim večji donos. Letni rezultati oziroma doseženi poslovni rezultati so zavidanja vredni, dejansko, vendar pa je potrebno poznati tudi razloge. Dejanski razlogi so tudi v tem, da je bilo razmerje med iglavci in listavci izjemno v prid iglavcem. To razmerje je znašalo 80 % iglavcev in 20 % listavcev. Takšno razmerje poseka med iglavci in listavci pa se trajno ali pa na dolgi rok ne more obdržati, kar je v nasprotju z lesnimi zalogami v državnih gozdovih, ki znaša 46:54 v korist listavcev. Po drugi strani pa da je tudi dejstvo, da so stroški poseka in spravila v iglastih gozdovih oziroma pri iglavcih znatno nižji kot pri listavcih. Ravno tako gre za pomemben segment, in sicer za segment razmera med hlodovino in prostorninskim lesom, ki je v primeru iglavcev približno 80:20, razmerje v korist hlodovine, pri listavcih pa je približno 35:65, pa v korist prostorninskega lesa.

Pomembna zgodba, ki se mi zdi in jo je pomembno izpostaviti, da je gozdarska stroka za področje varstva gozdov v Sloveniji in Evropi postavila zelo jasna navodila - kako ravnati v gozdu, da zagotovimo zdrav in stabilen gozd. Strategije in metode integralnega varstva gozdov temeljijo na nemški tradiciji in sodobnih spoznanjih gozdarske stroke. Na ta način uspešno zagotavljajo razvoj gozda, ampak le ob tem, če se integralno varstvo gozdov dosledno tudi izvaja. Slednje se dosledno ne izvaja, pa ne samo v letu 2016 ampak že od leta 1993 dalje. Slednje priznava tudi poslovodstvo Slovenskih državnih gozdov, ki je v poročilu navedla obrazložitev, preložitve gojitvenih in varstvenih del v letu 2017, slednje pa tudi pomeni, da bo poslovanje družbe v letu 2017 drugačno verjetno od pričakovanj. V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi bi bilo smotrno, ne pa tudi nujno, da bi imeli določeno postavko, in sicer na pasivnih časovnih razmejitvah.

Pod točko dve se mi pa zdi, da je zgodba, ki je ključna. In sicer, prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitvi lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih mest. Zelo pomemben cilj. Po podatkih Državnega statističnega urada smo lani izvozili več kot 3 milijonov kubikov oblovine, od tega skoraj tri četrtine iglavcev, kar pomeni 1,8 milijonov iglavcev. To kaže, da izvoza slovenske hlodovine ni zajezila ustanovitev Slovenskih državnih gozdov. Znatne spremembe se pa pričakuje zagotovo v naslednjih desetih letih, saj bo zaradi klimatskih sprememb in gradacije smrekovega lubadarja iz leta v leto manj smrekove oblovine. To je dejstvo. Tako že danes velja sprejeti odločitev o vrsti in načinu pridelave lesa iglavcev. Slovenski državni gozdovi imajo najmanj dve možnosti in sicer razvojne možnosti, da samostojno formirajo gozdno-lesne centre za primarno predelavo lesa in sočasno prevzamejo tržno pobudo po vzoru avstrijskih lesnih trgovcev ali pa da postane samo in zgolj surovinski dobavitelj zainteresiranim tujim vlagateljem. Pričakovati je bilo, da bodo Slovenski državni gozdovi najprej z vsemi deležniki gozdno-lesne verige vzpostavilo dober medsebojni poslovni odnos, ki bi omogočal tudi vzpostavitev kvalitetnih in dolgoročnih poslovnih partnerstev. Mislim, da je bila to tudi intenca tega zakona. razumeti je bilo, da je dolgoročni ciljni trg družbe tudi domača lesno-predelovalna industrija. V praksi pa se je pokazalo, da Slovenski državni gozdovi po vzoru minimalnih naporov favorizirajo dolgoročne pogodbe o dobavi surovine tujim, domnevno strateškim vlagateljem. Poleg zagotovitve dobave surovine naslednjih deset, petnajst, dvajset let, tuji vlagatelji pričakujejo tudi investicijske spodbude kot obliko državnega intervencionizma. V praksi tudi sam lahko za sebe povem, da smo že prevečkrat doživeli, da tuji vlagatelji ne zasledujejo nacionalnih ciljev ampak zgolj in samo lastne ekonomske cilje. Zato bom rekel, da sem prepričan, da bodo morebitne tuje naložbe v žagarske obrate visokih kapacitet pogubne za obstoječo žagarsko industrijo in za lesarsko branžo kot celoto.

Struktura etata se bo že v naslednjem desetletju bistveno spremenila, v škodo iglavcev. Etatu bo sledila tudi strukturna sprememba lesnih zalog med drevesnimi vrstami. Združenje lesne in pohištvene industrije verjetno upravičeno pričakuje, da bo država najprej denarno podprl okrepitev domačih pridelovalcev lesa. V preteklosti je bila slovenska lesna industrija ustrezno prostorsko razpršena, ker premoremo bogato surovinsko zaledje. Vlada Republike Slovenije je tudi v nacionalnem programu z naslovom les je lep iz leta 2012 spoznala priložnosti multiplikativnega učinka nacionalne predelave lesa, saj imamo v Sloveniji priložnost sklenitve celotne lesne verige. Verjamem, da tudi uspešno in konkurenčno gospodarstvo nakazuje strategije in razvoj tistih dejavnosti v katere država vlaga in vidi svoje največje primerjalne prednosti. Tako je Vlada Republike Slovenije že leta 2012 gospodarjenje z državnimi gozdovi prepoznala kot pomemben steber pri razvoju gozdno-lesnih verig in s tem višji dodani vrednosti slovenskega lesa. Zato bom rekel glejte, na tem mestu si upam trditi, da je razvojni koncept skupine slovenskih državnih gozdov lahko izhaja iz dolgoročno stabilnega poslovanja, preudarnega razvoja nacionalnih gozdno-lesnih verig pa visoke okoljske in družbene odgovornosti pri zasledovanju nacionalnih ciljev.

Pomemben cilj iz zakona je tudi povečati površino gozdov v lasti Republike Slovenije, ki pa je bil v preteklem letu marginalno realiziran, po podatkih, ki jih imam, naj bi Slovenski državni gozdovi kupili na prostem trgu 128 hektarjev gozdov, kar predstavlja samo, če se ne motim, 8,5 % doseganje ciljev. Če bo nekdo rekel, da je to uspeh, potem to zame ni uspeh.

Slovenski državni gozdovi so dolžni aktivno spremljati ponudbe za prodajo v 10 kilometrskem obmejnem pasu in uveljavljati predkupno pravico v skladu s 47. členom Zakona o gozdovih. Na podlagi poročila računskega sodišča iz leta 2012 je že Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pripravil akcijski načrt za uresničevanje ciljev resolucije nacionalnega gozdnega programa – izboljšanje zemljiške in parcelne strukture državnih gozdov. Sestavni del akcijskega načrta prometa z državnimi gozdovi so terminski načrt ukrepov za njegovo izvedbo, seznam prodaje in zamenjave parcel in gozdov in seznam nakupa ali zamenjave parcel gozdov. Sam osebno se sprašujem in zastavljam vprašanje koliko gozdov je državi spolzelo iz rok v zadnjem letu, ko država nakupa gozdov tako rekoč ni izvajala? V tem kontekstu je tudi pomembna odločitev poslovodstva slovenskih državnih gozdov v letu 2017 o selitvi oddelka za nepremičnine iz Ljubljane v Kočevje. Opravičen je dvom, da slovenski državni gozdovi tudi v letu 2017 zastavljenega cilja ne bodo dosegli. V tem primeru gre selitev razlagati, to je sicer moje osebno mnenje, na način spretnega manevra pri iskanju prikladnega izgovora za nedoseganje zastavljenega cilja.

Poslovanje z nepremičninami terja posebna znanja, zato nepotrebni kadrovski pretresi utegnejo povzročiti visoke in velike težave. Ravno tako kot slovenski državni gozdovi morajo nameniti veliko pozornost nakupu gozdov je pa potrebno veliko pozornost nameniti tudi ohranjanju obstoječih gozdov. V tem smislu v letnem poročilu 2016 in v strateških dokumentih slovenskih državnih gozdov pogrešam razvojno vizijo gozdov, kjer prevladujejo iglavci. Zaradi podnebnih sprememb ter posledic žleda in napada podlubnikov v zadnjih letih bo treba v Sloveniji v razmeroma kratkem času sprejeti strateške odločitve o vprašanjih: Na katere drevesne vrste se bomo ob sedanjem neuspehu smreke lahko zanesli v prihodnosti? Kakšen način obnove gozdov bomo izbrali, bo izbrani način obnove in nege gozdov finančno vzdržen? Kako in na kakšen način bomo zagotovili nemoteno oskrbo slovenske žagarske industrije?

Če lahko počasi zaključite!

V redu.

Pomemben cilj je tudi pod številko 6 iz mojega mnenja in sicer na področju gozdov in gozdarstva omogočiti usposabljanje strokovnega kadra ter podpirati izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo. V nobenem dokumentu nisem zasledil, vendar v praksi pa je izjemno pogosto nestrinjanje in konflikti znotraj stroke, zato v sklopu tega cilja gre primarno obvestiti visoke, moralne, etične standarde, ki lahko predstavljajo izhodišče za dvig ugleda gozdarske stroke ali pa poklica. Na tem področju lahko Slovenski državni gozdovi prevzamejo pobudo za sprejem gozdarskega, etičnega kodeksa oziroma ureditve razmer znotraj stroke.

Toliko.

Hvala lepa.