Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni.

Pričenjam z 62. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Uvodoma vas želim obvestiti, da je zadržana oziroma je s pooblastilom namesto kolegice Jelke Godec prisotna kolegica Nada Brinovšek, namesto kolega Marijana Pojbiča je s pooblastilom prisoten kolega Bojan Podkrajšek in namesto kolegice dr. Jasne Murgel je s pooblastilom prisoten kolega Dušan Radič. Drugih obvestil o zadržanosti nisem prejel.

S sklicem seje dne 21. 11. letošnjega leta ste prejeli predlog dnevnega reda, in sicer: 1. točka – Predlog zakona o spremembi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela; in točka 2 – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Nisem prejel nobenih zahtev za spreminjanje oziroma dopolnitev dnevnega reda, zato ugotavljam, da je takšen, kot ste ga prejeli s sklicem in sem ga prečital.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU NA PODROČJU TRGA DELA.

Kot gradivo ste prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 11. ter mnenje Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 20. 11. 2017.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji seji 30. določil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

K tej točki smo vabili: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet Republike Slovenije, dr. Andrejo Črnak Meglič, državno sekretarko v kabinetu predsednika Vlade, Zvezo svobodnih sindikatov in Zvezo društev upokojencev.

Pričenjamo… Uvodoma bi, uvodoma bi prosil predstavnika ministrstva, državnega sekretarja, gospoda Pogačarja, za kratko obrazložitev predpisa oziroma predloga zakona.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je predlog zakona o interventnem, spremembi Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela. Predlog zakona, ki je pred vami, podaljšuje veljavnost veljavnega Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela še za 2 leti, to je do vključno leta 2019. Kaj ureja veljavni zakon, katerega podaljšanje v bistvu se s to spremembo predlaga? Gre za spodbude za poslovanje brezposelnih starejših delavcev, kar pomeni, da je namen spodbude po tem zakonu spodbujati zaposlovanje starejših brezposelnih oseb, s tem da se delodajalce oprosti plačevanja prispevkov. Cilj tega zakona je, podaljšanje tega zakona je odraz razmer in stanja na trgu dela, ki smo mu priča. Danes ni več problem tak v Sloveniji ohranjanje zaposlitve, ampak predvsem dolgotrajna brezposelnost starejših oseb. Tukaj, s tem zakonom, ki se je v preteklih 2 letih izkazal za zelo pozitivnega, podaljšujemo veljavnost tega ukrepa s ciljem, da zaposlimo čim več brezposelnih starejših oseb. Predlog zakona vsebine veljavnega zakona, ki se je v zadnjih 2 letih izkazala za pozitivno, ne spreminja. Ciljna skupina oseb tega zakona so osebe, brezposelne osebe, starejše od 55 let, ki so najmanj 6 mesecev pred zaposlitvijo prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Ne spreminjajo se tudi pogoji za uveljavitev spodbude in trajanje spodbude. Hkrati pa se, tako kot je bilo že v veljavnem zakonu, še za 2 leti podaljšuje obdobje začasne neuporabe določbe 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sicer prav tako določa spodbudo za zaposlovanje starejših delavcev, vendar je ta spodbuda namenjena ohranjanju zaposlovanja, kar pa danes ni tako zelo pomembno, kot je pomembno zaposlovanje brezposelnih starejših oseb. Predlog zakona je po naši oceni pomemben in nujno potreben za to, da bomo zmanjšali brezposelnost starejših. Zavedati se moramo, da je dolgotrajna brezposelnost v največjem deležu prisotna ravno med starejšimi brezposelnimi. Morda samo še to. Predlog zakona, ki je pred vami, je samo eden izmed ukrepov, ki jih Ministrstvo za delo izvaja na trgu dela za zaposlovanje starejših oseb. Poleg tega zakona so še ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na izboljšanje zaposlitvenih sposobnosti z namenom ohranitve in izboljšanja zaposljivosti. Predlagam, da predlog zakona podprete.

Hvala.

Hvala lepa.

Predem dam besedo gospe Kraljevi iz Zakonodajno-pravne službe, samo še obvestilo. S pooblastilom je namesto kolegice Suzane Lep Šimenko na odboru prisoten gospod kolega Ljubo Žnidar.

Gospa Kraljeva, izvolite.

Hvala, hvala za besedo, gospod predsednik.

K predlogu zakona z vidika naših pristojnosti nimamo pripomb. Opozorili pa smo v mnenju, da je treba to novelo sprejeti in uveljaviti najkasneje do 31. decembra tega leta. To je namreč datum, do katerega velja osnovni zakon in je torej sploh sposoben za noveliranje.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Predlog zakona je obravnavalo pristojno telo Državnega sveta. Prosim za kratko pojasnilo oziroma predstavitev stališča. Gospa Darija…

Hvala za besedo.

Kuzmanič Korva.

Lep pozdrav vsem.

Predlog zakona o spremembi Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela je komisija obravnavala 25. oktobra in se strinja s predlogom, da se začasne spodbude za zaposlovanje starejših oseb nad 55 let podaljšajo še za 2 leti. Ob tem pa smo nekako v razpravi, predvsem obrtniki in delodajalci so ugotavljali, da je neka diskrepanca, diskriminacija glede enakopravne obravnave ciljnih skupin starejših nad 55 let. Predvsem menijo, da obrtniki nimajo do tega, do te možnosti in pa da pa je to slabši položaj za tiste delodajalce, ki so že zaposlovali do zdaj starejše nad 55 let in ne dobivajo potem spodbud. Zato so nekako predlagali, da bi bilo uravnoteženje vseh spodbud, različnih spodbud treba povezati v eno enotno prakso in ugotoviti, kaj s to skupino starejših zaposlenih lahko država vsem doda.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Kolegice in kolegi, odpiram razpravo in vam seveda predlagam, tako kot je praksa že pri delu tega odbora, da razpravo opravimo o obeh členih skupaj, združimo, skladno s prvim odstavkom 128. člena. Po razpravi, po koncu razprave pa seveda o obeh členih tudi glasujemo.

Želi kdo razpravljat? Kolega Kordiš, izvoli.

Hvala za besedo.

Mislim, da vsi prisotni na tem odboru veste, da v Levici načeloma nasprotujemo subvencioniranju kapitala kot nekega stimulusa zaposlovanja, ampak v slučaju tega konkretnega predloga so naši zadržki manjši, kakor bi običajno bili, ker gre ipak za subvencioniranje na primer ogroženih regij oziroma v tem konkretnem primeru ranljivih skupin. In starejši od 55 let, ki so brezposelni vsaj pol leta, zagotovo sodijo pod ranljive skupine. In že, ko se je ta zakon sprejemal, smo opozarjali na 2 problema, ki pa se jih v tokratni obravnavi ne da korigirat z amandmaji in zato pač tudi tukaj amandmajev ni. Ta 2 problema sta: prvič, zlorabe na strani delodajalcev, ko ti zaposlijo nekoga samo za 2 leti, ne pa za nedoločen čas; in drugič, izpad sredstev za zdravstveno blagajno. S prehodno določbo se suspendira 156. člen ZPIZ-2, ki dopušča 30-procentno oprostitev plačila prispevkov za tiste delodajalce, ki zaposlujejo osebo, starejšo od 60 let. In kar bi bilo tukaj smiselno narediti, je, da se ta člen suspendira samo za tiste osebe, ki so deležne ukrepa po tem zakonu, ne pa kar nasploh. Ta izpad iz drugega problema je sicer sprejemljiv, ker gre za težko zaposljive delavce, ampak bi bilo treba najti kompenzacijo zanj. Verjetno najboljša oblika in najbolj družbeno pravična oblika te kompenzacije bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in substitucija tega zdravstvenega zavarovanja s solidarno javno dajatvijo, ampak žal tega nimamo vzporedno na mizi. Večji problem pa je možnost zaposlovanja za določen čas, da po izteku te oprostitve delavcu pogodbe ne podaljšajo in je po 2 letih tak delavec spet na zavodu kot težko zaposljiva oseba in njegov problem ni dolgoročno rešene, s tem pa pač ta problem vztraja tudi kot družbeni problem, torej ne samo za tega konkretnega zaposlenega, ampak za celotno družbo. Je razumljivo, da so socialni partnerji pristali na take pogoje. Ipak je starejšega delavca težje odpustiti, kar je navsezadnje prav, ampak bi se v tem kontekstu lahko dogodilo, da ukrep subvencioniranja ne bi zaživel. Je pa razmišljanje, konceptualno vzeto, napačno. Mi torej, mi ljudje v politiki smo tisti, ki določamo minimalne pogoje zaposlovanja v tej državi in če nekomu država da subvencijo, lahko terja tudi določeno raven odgovornosti za nazaj. Pri plači tisoč evrov bruto ta oprostitev konkretno pomeni 3.864 evrov subvencije. To so sredstva, ki zmanjkajo v blagajni. In zaposlitev za določen čas je najmanj, kar ib lahko zahtevali v zameno. Tudi tukaj ne gre za luksuz, ampak za zakonsko normo, ki je prav, da je zakonska norma. In če se tukaj popušča, dela izjema, navrtava luknjo v delovnopravno zakonodajo in neke standarde zaposlovanja, pod črto pade standard vseh zaposlenih v državi in spet nimamo več samo individualnega problema, ampak celoten družbeni problem.

Hvala.