Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi.

Začenjam 151. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da sta se opravičila gospod Matjaž Nemec in mag. Branko Grims. Mag. Bojana Krajnca pa na tej seji nadomešča gospa Erika Dekleva.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse državne sekretarje in njihove sodelavce prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste ga tudi prejeli in v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠT. 1141/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 22. OKTOBRA 2014 O STATUTU IN FINANCIRANJU EVROPSKIH POLITIČNIH STRANK IN EVROPSKIH POLITIČNIH FUNDACIJ.

Gradivo smo prejeli od Vlade 16. 11. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo je bilo v skladu z določili poslovnika dodeljeno v obravnavo našemu odboru kot pristojnemu odboru ter Odboru za finance in Odboru za notranje zadeve kot matičnima delovnima telesoma. Ta dva sta ga obravnavala. Eden na svoji 44. seji 29. 11. in drugi na 42. seji 24. 11. Sprejela sta mnenji, ki smo ju prejeli.

Kot prvo dajem besedo državnemu sekretarju z Ministrstva za finance za uvodne besede, potem pa še preostalim predstavnikom ostalih dveh ministrstev.

Izvolite, gospod Tilen Božič.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Moj uvodni nagovor bo zelo kratek, takoj zatem bi pa potem predlagal, da se preda beseda kolegom iz Ministrstva za zunanje zadeve.

Z vidika Ministrstva za finance bi dal morda le ta poudarek, da te spremembe, ki so predlagane, ne vplivajo na proračun EU, prav tako tudi ne vplivajo na proračun Republike Slovenije. Tako da sredstva Evropske unije, ki so namenjena evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam, se bodo še naprej zagotavljala iz proračuna Evropskega parlamenta.

Zdaj pa predlagam za morda nekatere vsebinske poudarke, če lahko tudi kolegi iz Ministrstva za zunanje zadeve.

Hvala lepa.

Generalni direktor Direktorata za EU zadeve na MZZ, gospod David Brozina, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsedujoči.

Gre v bistvu za spremembe uredbe, ki ureja financiranje evropskih političnih strank. Ta uredba je bila sprejeta leta 2014. Od takrat je to financiranje urejeno na način, ki ga bom predstavil, je pa komisija ugotovila, da je prihajalo do določenih zlorab, dajmo temu reči, pri sistemu in zato seveda predlagala nekatere spremembe, ki jih bom tudi zdaj predstavil.

Najprej, recimo na kratko samo, da povem, kakšne so ključne rešitve te uredbe, ki je veljala do sedaj. Namreč, ideja v samem začetku je bila, da se pokaže malo večja reprezentančnost dela strank na evropski ravni, predvsem tistih, ki so tudi vključene potem v evropske volitve. Temu smo včasih rekli evropske politične grupacije, s to uredbo se temu reče evropske politične stranke. Način deluje tako, da obstaja register evropskih političnih strank, v katerega se najmanj sedem strank ali posameznikov iz sedmih različnih držav poveže skupaj in ustanovi evropsko politično stranko. Do zdaj je to veljalo tako, da je bilo treba iz vsake države od teh sedmih različnih imeti vsaj po enega poslanca in ste lahko ustanovili evropsko politično stranko in ste se registrirali v Bruslju kot taka. Če je bil eden od teh sedmih poslancev ali strank izvoljen tudi v Evropski parlament, ste s tem dobili tudi možnost financiranja iz proračuna Evropskega parlamenta. Zdaj, prvi problem, ki se je tu pojavil, je, da je dostikrat posamezen poslanec v Evropskem parlamentu, četudi je njegova stranka pripadala neki grupaciji, dal svoje ime v eno od teh drugih evropskih političnih strank, ki so avtomatično dobile možnost financiranja. To je komisija predstavila kot neko zlorabo, ki jo hoče zdaj rešiti na način, da od zdaj naprej ne bo mogoče več imeti samo po enega poslanca iz sedmih držav oziroma Evropskega parlamenta, ampak mora biti celotna stranka. Na ta način je onemogočeno, da bi po en poslanec več tem grupacijam oziroma strankam dajal glas in možnost financiranja. To je prva sprememba, ki jo komisija predlaga in jo mi tudi podpiramo.

Nadalje samo financiranje … Ko pa imate eno od strank v Evropskem parlamentu, se financira na način, da se približno 30 milijonov evrov iz budgeta Evropskega parlamenta razdeli med evropske politične stranke, torej tiste, ki delujejo tudi v Evropskem parlamentu, in približno 18 milijonov se razdeli v evropske politične fundacije, ki so ustanovljene s strani teh strank. In sicer, financiranje gre na način, da se je do sedaj 15 % od teh 30 milijonov enakovredno razdelilo vsaki od teh političnih strank, ki delujejo med drugim tudi v Evropskem parlamentu. Torej, ideja je bila, da ne glede na to, kako ste veliki, imate pač enake administrativne stroške in torej enak denar za vse. Seveda, za majhne stranke, ki imajo mogoče po dva, tri poslance v Evropskem parlamentu je to pomenilo veliko denarja, za velike stranke, kot so EPP, pa, ne vem, socialisti, je pa to komaj pokrilo. Tako da, nov predlog komisije je, da bi se samo 5 % teh sredstev razdelilo po enakovrednih razmerah med stranke, 95 % bi se pa razdelilo glede na število poslancev, ki jo posamezna evropska stranka ima. Na ta način seveda nekako spodbujamo… Oziroma ne spodbujamo več ustanavljanja malih strank po nekaj poslancev zgolj zato, da dobijo to financiranje.

No, in tretji problem je bil do zdaj ta, da kljub temu, da od tega, koliko ste vi dobili iz Evropskega parlamenta sredstev, ste morali 15 % vrednosti zagotoviti sami. Tukaj se je seveda pokazalo, da so posamezne politične stranke jemale kredite oziroma včasih so poskušali narediti tudi krožno – najprej ta denar dobiti, pa potem ta denar predstaviti delno tudi kot lastna sredstva. Tako da, zdaj želimo na ta način rešiti to, da se teh 15 % zniža. Predlog komisije je, da gre na 5. Tudi v tem primeru bi bilo lažje tistim strankam, ki pa vendarle so v Evropskem parlamentu, da lažje dosežejo tistih 5 % lastnih sredstev, da ne nastajajo tu krediti in potem seveda blokirani računi, in tako naprej.

Zdaj, četrta možnost, ki pa je še uvedena, je, da seveda te evropske politične stranke morajo izvajati nek program, ki mora biti transparenten, ga morajo predstaviti. Seveda, če ne sledijo več temu, kar so načela Evropske unije, namreč tukaj so tudi nekatere stranke, saj veste, dajmo temu reči, populistične ali drugačne. Če ne sledijo več vrednotam Evropske unije, se jih lahko v bistvu po novem tudi izpiše iz registra.

Tako da, evo, to so štiri korekcije uredbe iz leta 2014, ki smo jih preučili in jih podpiramo in se strinjam z argumenti, ki jih je komisija predstavila.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Želi še kdo od Vlade? Predstavnik MNZ? Ne. Dobro. Potem vas samo obveščam, da na matičnih delovnih telesih ni bilo razprave poslank in poslancev, zato smatram, da predstavitve niso potrebne.

Na svoji 89. seji 29. 11. pa je omenjeno uredbo oziroma gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in sprejela mnenje, ki smo ga prejeli pisno. Ker ne vidim predstavnika Državnega sveta, mu tudi ne morem dati besede, zato odpiram razpravo poslank in poslancev. In kot prvi… Preden mu dam besedo vas obveščam, da dr. Mitjo Horvata nadomešča gospod Marko Ferluga.

Besedo za razpravo pa ima dr. Franc Trček. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Preden začnem s to točko, moram skoraj malo protestirati. Danes, kot sem že pred začetkom seje rekel, imamo tako obilen seznam točk, tako obilen seznam vsebin, da če bi to hoteli resno delati, brez da bi poslanci kradli preveč časa, bi to morali početi nekaj dni.

Spet med nami ni nobenega iz ministrske ekipe, evroposlanci pa v slovenski Državni zbor pridejo verjetno delati samo malo reklame pred volitvami. Kaj počnejo v Evropskem parlamentu, smo pa lepo videli ta teden.

Zdaj, če grem konkretno na to točko … Delegacija tega odbora je bila v ponedeljek in torek na COSAC-u, srečanju odborov za zadeve EU v Talinu v Estoniji in seveda smo del tematike namenili tudi, kot se temu reče v evropskem ali, če hočete, birokratskem, pogosto »anti«-jeziku, približevanje EU državljanom. Zdaj, če nekdo to gleda, bo rekel: »Glejte, saj ti politiki že itak nič ne delajo, pa toliko »penez« poberejo, pa še več bi radi, pa še drugače bi radi.« Ponavadi Jani Möderndorfer reče: »Politika tudi nekaj stane.« Zdaj se seveda moramo vprašati, kaj je namen te politike in seveda transparentnost le-te. Zdaj, državljani, apatični kot so, ne le pri nas, rečejo: »Vsi ste isti.« To seveda ni res in vsi nismo isti tudi glede teh »penez«, ki jih dobimo. Zdaj, državni sekretar je tukaj zelo lepo povedal malo ozadja zgodbe, zlasti pri tisti drugi točki. Manjši in novi dobijo manj in bodo s tem dobili še manj. Ta zgodba, če jo odluščimo, je dejansko zgodba enega ohranjanja dualnosti EPP, evropskih ljudskih strank, kjer je ogromno populizma, vse do radikalne desnice, če odkrito rečem, in SD-ja, če hočete socialnih demokratov, ki »gliha skup štriha« na neki tretji poti, kot se je temu včasih reklo, ki to podpirajo. Tukaj je to skrito v tisto zmanjšanje iz 15 na 5, ki seveda zadene tudi novo levico v evropskih parlamentih. Seveda bodo pripadniki teh trenutno največjih političnih grupacij, ki so tudi zakuhali to, kjer je Evropa v zadnjih 20 letih, govorili, da to v bistvu delajo zaradi tega, da neke nove nestrpne, B, satelit-stranke, zlasti evropske desnice, ne bi prihajale v Evropski parlament. Ampak, a veste, zato obstaja nekaj drugega. Že v Sloveniji imamo Ustavo, po kateri bi lahko glede na izjavljanja eno stranko, ki sedi v Državnem zboru, skoraj že prepovedali. Zelo preprosto. Ali smo parlamentarna ustavna demokracija ali ne? To je, bom rekel, nekako na kratko bistveni poudarek te zgodbe.

Seveda se mi pa zdi ob tem v bistvu bolj problematično vprašanje, kaj sploh počne tistih naših osem ljudi v Bruslju, ki jih imamo v Evropskem parlamentu. Zelo pogosto so na listi popularnosti visoko, pa ne vem, če državljanke in državljani, vključno z nami, ki smo tukaj v Državnem zboru, sploh spremljamo, kaj oni počnejo. Ne spadajo med bolj aktivne poslanke in poslance, določeni si najdejo kakšen na pol hobi, poročevalski, težko pa rečem, da za dobrobit Slovenije kaj bistveno prispevajo. Zdaj, nekako na tej točki bi se ustavil. Seveda, to podpiranje Slovenije tega pa dejansko kaže, da podpira neko zatečeno stanje, v katerem bi zoževali prostor za neke nove in drugačne politike, ki jih seveda nujno potrebujemo. Pri tem seveda ne mislim na neke politike nestrpnosti, kakršne izraža tudi najbolj razvpiti slovenski zet. Recimo, kaj vse je »tvitnil« od ponedeljka do srede, nad katerim se zgraža cel svet, ampak slovenski mediji tega kaj bistveno ne zaznavajo.

Izhajajoč iz tega razloga bom v imenu Levice glasoval proti temu stališču Republike Slovenije.

Hvala.

Še kakšna želja po razpravi? Generalni direktor, želite pojasniti? Državni sekretar, še kakšne stvari? V kolikor… / oglašanje iz dvorane/ Kot želite. Dobro, ni potrebe. Še kdo?

Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog stališča k tej točki dnevnega reda: »Republika Slovenija pozdravlja pravočasnost in ciljno usmerjenost sprememb in dopolnitev Uredbe številka 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ki so namenjene temu, da se že pred evropskimi volitvami leta 2019 rešijo izzivi, ki jih je komisija ugotovila pri evropskih volitvah leta 2014. Namen sprememb je odpraviti vrzeli, izboljšati preglednost ter zagotoviti ustrezno dodeljevanje in porabo omenjenih sredstev iz proračuna EU, da bi evropske politične stranke bolj pristno zastopale evropske državljane. Treba je dejansko zagotoviti, da bodo javna sredstva prejemale tiste evropske politične stranke, ki delujejo v skladu z vrednotami in iz 2. člena Pogodbe o EU. Poleg tega so predlagane spremembe ciljno usmerjene v to, da se veljavni predpisi ne bodo zaobhajali in da se njihove določbe ne bodo zlorabljale. Ukrep, ki rešuje problem večkratnega članstva v različnih evropskih političnih strankah, se nam zdi smiseln, prav tako ukrepi za večjo transparentnost, povezave med evropskimi in nacionalnimi političnimi strankami ter možnost izbrisa iz registra v primeru nepravilnosti, večja odgovornost fizičnih oseb in izterjava neupravičeno izplačanih zneskov. Podpiramo predlog, da se manjšim evropskim političnim strankam olajšata registracija in dostop do sredstev EU z nižanjem praga lastnih sredstev iz 15 % na 10 %. Po drugi strani pa podpiramo tudi novi razdelitveni ključ za financiranje iz sredstev EU, in sicer da se dele sredstev, ki se v enakih delih porazdeli med vse stranke z vsaj enim poslancem, zniža iz 15 % na 5 %.« Predpostavljam, da imate vsi glasovalne naprave, zato glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem tudi končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 1999/62/ES O CESTNIH PRISTOJBINAH ZA UPORABO DOLOČENE INFRASTRUKTURE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA.

Gradivo smo prejeli od Vlade 16. 11. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. To gradivo je bilo v skladu z določili poslovnika dodeljeno v obravnavo našemu odboru kot pristojnemu odboru ter Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Ta ga je tudi obravnaval na svoji 35. seji, 29. novembra in sprejel mnenje, ki smo ga tudi prejeli.

Besedo pa dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo, gospodu Juretu Lebnu, da nam predstavi ta predlog direktive in zlasti predlog stališča do te direktive.

Izvolite.

Hvala, predsednik.

Evropska komisija predlaga revizijo Direktive o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, s čimer želi spodbujati finančno in okoljsko trajnostno naravnan prometni sistem ter zmanjšati možnost diskriminacije občasnih uporabnikov cestnega omrežja. Evropska komisija želi postopoma omogočiti zaračunavanje pristojbin na podlagi emisij CO2 ter razširiti posamezna načela tudi na avtobuse, kombinirana vozila in osebne avtomobile. Po mnenju komisije bo potrebno pristojbine zaračunavati na podlagi prevožene razdalje. Obstoječe razlikovanje infrastrukturnih pristojbin glede na emisijski razred EURO bi bilo po mnenju komisije smiselno do konca leta 2020 postopoma odpraviti ter nadomestiti z razlikovanjem infrastrukturnih pristojbin glede na emisije CO2.

Republika Slovenija podpira prizadevanje komisije, da se na nivoju EU vzpostavi pogoje za čim bolj učinkovit cestninski sistem, ki bo omogočal trajnostni razvoj prometnega sistema, a meni, da je potrebno upoštevati tudi določene nacionalne specifike, predvsem vidik prometne varnosti in mobilnosti prebivalstva, zato bomo v nadaljnjem postopku usklajevanja predloga direktive od komisije zahtevali dodatne obrazložitve in predloge rešitev. S tem razlogom so predstavljena stališča tudi pripravljena relativno zadržano oziroma zaenkrat v postopku usklajevanj omogoča malo večjo fleksibilnost.

Predlagani ukrepi komisije na področju cestninjenja imajo tako za nekatere uporabnike kot tudi upravljavce cestninskih cest potencialno precejšnje finančne in širše družbene posledice. V okviru Ministrstva za infrastrukturo se izvaja strokovna študija, ki bo dodatno ovrednotila predlagane ukrepe in podala priporočila glede naših nadaljnjih aktivnosti v zvezi s predlogom Evropske komisije. Generalna sprememba vinjetnega sistema cestninjenja na ravni Evropske unije lahko posameznim državam članicam oziroma upravljavcem cestninskih cest povzroči precejšen upad prihodkov, obenem pa se lahko brez dodatnih ukrepov upravičeno pričakuje preusmeritev večjega deleža uporabnikov na necestninsko cestno omrežje, zato si bomo v postopku sprejemanja zakonodajnega akta prizadevali, da bi se v največji možni meri upoštevalo načelo subsidiarnosti in zaradi posledic sprememb tudi karakteristike obstoječih vinjetnih sistemov za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov v posameznih državah članicah. Republika Slovenija obenem ocenjuje, da ni nujno, da se osebna vozila vključijo v okvir rešitev, ki jih ureja predlog predmetne direktive. Če pa že, predlaga, da bi se na nadnacionalni ravni uredilo zgolj vprašanja, pri katerih se pojavljajo večja odstopanja pri ureditvah v posameznih državah članicah. V primeru sprejetja določenega konsenza glede predlaganih rešitev, si bo Republika Slovenija prizadevala, da se zagotovi ustrezno dolgo prehodno obdobje, ki bodo državi in upravljavcu cestninskih cest omogočila, da na stroškovno učinkovito način prilagodijo svoj cestninski sistem, ki bo moral v enaki meri zagotavljati finančno vzdržnost. Ocenjujemo, da se lahko datum predvidene ukinitve vinjetnih sistemov cestninjenja za vozila realno določi šele takrat, ko bodo jasno predpisane tehnične lastnosti elektronskih naprav, ki bodo omogočale cestninjenje po prevoženi razdalji v prostem prometnem toku.

Načeloma sicer podpiramo predlagani koncept komisije za opustitev obstoječega sistema diferenciranja glede na EURO emisijski razred tovornih vozil do leta 2021 in uvedbo diferenciacije glede na izpuste CO2, vendar bo potrebno ustrezno prehodno obdobje, opredeliti pa bo potrebno tudi finančne posledice ukrepa.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Mnenje matičnega delovnega telesa bo predstavil gospod Ljubo Žnidar. Prosim.

Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je obravnaval predlog stališča Republike Slovenije o spremembi Direktive o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila.

Predlog stališča je na odboru predstavil sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, in sicer da ta direktiva želi doseči zaračunavanje cestnih pristojbin, ki bo ključno pri spodbujanju čistejših in učinkovitejših prevozov ter zagotoviti pravično obravnavo vseh uporabnikov cest in trajnostno financiranje cestne infrastrukture.

Razprave na odboru ni bilo, tako da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlog stališča podpira in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.