Vse članice in člane skupnega odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 3. nujno sejo skupnega odbora.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Peter Česnik namesto Vojka Starovića, Anja Bah Žibert namesto mag. Dejana Kaloha, Jani Prednik namesto Predraga Bakovića, Primož Sitar namesto Mihe Kordiša, Monika Gregorčič namesto Zdravka Počivalška, Nataša Sukič namesto Violete Tomić in Darij Krajčič namesto Marjana Šarca.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Naknadno ste bili 17. julija 2018 obveščeni o širitvi dnevnega reda na podlagi 154.d člena Poslovnika z naslednjo točko - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa »Fiscalis« za sodelovanje na področju obdavčitve, EPA 0035-VIII, EU U 840. Nadalje pa ste bili z dopisom 17. julija 2018 obveščeni, da sem po sklicu seje odbora predlagal razširitev dnevnega reda tudi za obravnavo naslednje točke dnevnega reda, tudi z obravnavo naslednje točke dnevnega reda, in sicer: Predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana, nujni postopek.

Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu za razširitev. Ali želi pred odločanje svoje stališče o predlogu za razširitev predstaviti Vlada, kot predlagatelj? Ne želi. Želi svoje stališče o predlogu za razširitev predstaviti kdo izmed predstavnikov poslanskih skupin? Ugotavljam, da…

Ja, izvolite, gospa Nataša Sukič.

Ja, najlepša hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani.

Jaz sem že včeraj, ko sem nadomeščala tudi na Kolegiju predsednika Državnega zbora jasno povedala, da v času, ko še nimamo nove Vlade, v času ko je stara Vlada v odhajanju se tako ključne zadeve pač ne bi smele sprejemati na hitro, brez pravega premisleka in tako naprej, sploh če recimo vemo, da je pravna stroka že takrat ko je SDS vlagal predlo za spremembo Ustave, kar je sicer bilo pač takrat brezpredmetno, ampak vsebine so pa pač takšne, da je pravna stroka predlagala, da se Novo Ljubljansko banko mora zaščititi preko sodnih instanc, tudi mednarodnih, če je potrebno. Treba se je pač izpogajati za to, da se določene stvari v zvezi z Novo Ljubljansko banko ne dogajajo na način, kot smo mu zdaj priča. Tudi to hitenje v prodajo Nove Ljubljanske banke je popolnoma zgrešeno, na kar v Levici ves čas konsistentno opozarjamo.

S tem, kar počnemo, si dejansko dolgoročno delamo izjemno slabo uslugo in si dobesedno kopljemo lastno jamo. Mislim, te zadeve bi na sodnih instancah vzdržale, ne pa da pri arbitraži smo šli na mednarodna sodišča, kjer ni nujno, da je izplen najboljši in da zadeve res vzdržijo, popolnoma. Tukaj pa se tako igračkamo z usodo naše sistemske banke in izvajamo predpripravo za to, da jo odprodamo.

Zakaj, globlje razloge zakaj v Levici nasprotujemo, seveda prodaji Nove Ljubljanske banke smo že ničkolikokrat navedli, lahko jih, če je potreba, tudi tukaj ponovim, verjetno pa to ni zdaj osnovna točka dnevnega reda.

Skratka, ta zakon,ki naj bi ga sprejemali ni nič drugega, kot nekaj, kar dodatno nas pelje oziroma potiska v čim hitrejšo odprodajo Nove Ljubljanske banke in temu v Levici odločno nasprotujemo.

Hvala lepa.

Hvala.

Preden preidemo na odločanje o razširitvi dnevnega reda sem vas dolžan še obvestiti, da Jelko Godec na seji nadomešča Andrej Šircelj.

Če ni drugih želja po obrazložitvi, potem prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)

Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda seje sprejet in da je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, skupaj z dvema novima točkama, torej A1 točko in 7. točko dnevnega reda.

Prehajamo A1 TOČKO DNEVNEGA REDA, to je PREDLOG ZAKONA ZA ZAŠČITO VREDNOSTI KAPITALSKE NALOŽBE REPUBLIKE SLOVENIJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKI D.D. LJUBLJANA, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj predloga zakona je Vlada.

Kolegij predsednika je na 3. seji 17. julija sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

K obravnavi te točke so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Poleg predloga zakona ste prejeli naslednja gradiva: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. julija, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 18. julija. Pravkar pa prejemate tudi predloge za amandmaje odbora, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe. Rok za vložitev amandmajev sicer teče do zaključka razprave o členih predloga zakona na današnji seji odbora.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnica Vlade podati dopolnilno obrazložitev k členu predloga zakona? Mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

V preteklih dneh smo opravili že kar obsežno razpravo o problematiki Nove Ljubljanske banke in upravljanju s to državno naložbo, zaradi tega mi dovolite, da se v tem uvodu osredotočim predvsem na temeljna pojasnila v zvezi z vsebino zakona, seveda pa smo skupaj s sodelavci v nadaljevanju pripravljeni odgovoriti tudi na morebitna podrobnejša vprašanja.

Temeljni cilj, ki ga zasledujemo s predlogom zakona, ki smo ga posredovali, ki ga je Vlada posredovala v Državni zbor je, da zagotovimo, da lahko banka posluje čim bolj neomejeno oziroma neomejeno po tržnih pogojih in da lahko država kot lastnik delnic uživa vsa svoja lastninska oziroma korporativna upravičenja v zvezi s to kapitalsko naložbo. Danes v povezavi s tem zakonom ni vprašanje ali se pretežni del banke privatizira ali se ne. Ta odločitev je bila v tem državnem zboru že parkrat obravnavana in tudi potrjena. Prvič junija 2012 s sprejemom posebnega odloka o upravljanju s kapitalsko naložbo NLB. Drugič v letu 2015, ko je Državni zbor potrdil splošno strategijo upravljanja s kapitalskimi naložbami države. S tem povezana je seveda tudi tako imenovana prodajna zaveza v povezavi z državno pomočjo, ki je bila banki dodeljena v letu 2013, konec leta 2013. In moja ocena je, da danes ni več čas, da se pogovarjamo ali banko moramo privatizirati ali je ne moremo, nam je ni treba privatizirati. Mislim, da je privatizacija neizogibna. Naša odgovornost pa je ali bomo mi tisti, ki bomo vodili postopek privatizacije in ga izpeljali v največje dobro slovenskih davkoplačevalcev ali bomo dovolili z različnimi postopki in neutemeljenim ravnanjem, da se bo cena še naprej zniževala in da bo privatizacijski postopek potekal z močnim vplivom na nižanje cene, bodisi z našimi razpravami bodisi s tem, da ne bomo sposobni sprejeti odločitev, ki nam lahko omogočijo maksimalen izplen v privatizacijskem postopku.

Ne bom ponavljala zgodovine področja prenesenih deviznih vlog. Rada bi opozorila samo na to, da Hrvaška v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki smo jih sklenili med seboj, mislim tukaj predvsem na sporazum o nasledstvu in memorandum o soglasju, obravnava Novo Ljubljansko banko kot univerzalnega pravnega naslednika stare Ljubljanske banke. In zaradi tega na Hrvaškem tečejo proti Novi Ljubljanski banki in stari Ljubljanski banki številni sodni postopki. Slovenija teh sodnih postopkov ne priznava in je že večkrat jasno izrazila svoje mnenje, da se ne Slovenija, ne Ljubljanska banka, ne Nova Ljubljanska banka ne čutimo dolžen poravnavati kakršnekoli zneske v zvezi s temi primeru. Žal urejanje tega vprašanja na bilateralni ravni onemogoča oziroma otežuje dejstvo, da se ena pogodbena stran ni pripravljena pogovarjati o teh vprašanjih. Zaradi tega ne misliti, da je ta predlog zakona edini ukrep, ki ga predlagamo v zvezi z zaščito kapitalske naložbe države v NLB. Ni edini. Tečejo tudi drugi postopki, tudi pravni. Vendar zaradi varovanja interesov Slovenije o teh ne morem govoriti na današnji seji.

Torej, kot rečeno, predlog zakona je zgolj en del ukrepov, ki jih izvajamo zato, da bi lahko banka nemoteno poslovala na celotnem svojem področju delovanja. Vemo, da je to banka, ki je mednarodna regionalna finančna inštitucija, pomembna za delovanje slovenskih podjetij na območju celotnega zahodnega Balkana, ne samo v Sloveniji. In ta status želimo v banki ohraniti.

Nadalje je zadeva pomembna tudi, kot rečeno že v povezavi z nemotenim uživanjem upravičenj, ki jih ima država kot lastnica oziroma kot imetnica delnic v Novi Ljubljanski banki. In posledično v bistvu tudi vodi to k temu, da se lahko privatizacijski postopek izpelje po tržnih načelih in ne z zbijanjem cene zaradi različnih zgodovinskih dogajanj, ki nas žal še vedno pestijo.

Glede na to, da Republika Slovenija ni odgovorna za poplačilo enostranskih ravnanj Hrvaške in tudi s tem zakonom te odgovornosti, niti odgovornosti za prevzem jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge na prevzema, je v bistvu ta zakon ključen za ureditev notranje pravnih vprašanj. Če bi NLB ostala v 100 procentni državni lasti še naprej, potem je seveda dokaj nerelevantno vprašanje na katerem elementu slovenskega premoženja bomo to breme nosili. Če pa vemo, da je privatizacija neizogibna, potem je naša odgovornost, da zagotovimo, da bo premoženje, ki bo dano v privatizacijo v bistvu očiščeno teh bremen preteklosti. Zaradi tega predlagamo, da v primeru, če Hrvaška kljub našemu jasnemu sporočilu, da ne priznavamo teh sodb, izvrši prisilno izvršbo, da v bistvu to breme prisilne izvršbe seveda najprej pade na Novo Ljubljansko banko, ki ima edina premoženje na katerega lahko Hrvaška poseže. Da pa potem država odškoduje Novo Ljubljansko banko, torej ji povrne negativne finančne posledice te prisilne izvršitve. Pod pojmom prisilne izvršitve imenujemo zgolj rubež oziroma pobot ali drugi način prisilne izterjave teh zneskov, nikakor ne moremo zaradi našega stališča, da nismo odgovorni za to plačilo, ne moremo nikakor pristati na to, da bi banka prostovoljno poravnavala v izvršilnem postopku te zneske. In ocenjujemo, da je tukaj javni interes tako močan, da prevlada nad načelom iz 74. člena Ustave, na kar je v svojem mnenju opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Skratka, če pride do prisilne izterjave država finančno škodo banki sicer povrne, ampak banka obdrži aktivno legitimacijo za vodenje vseh postopov v zvezi z morebitnim povračilom tega zneska s strani Hrvaške. To ne odvezuje države, da vodi svoje pravne postopke. In kot sem rekla uvodoma jih tudi pripravljamo oziroma vodimo. Ampak mora banka še naprej v bistvu aktivno vlagati pravna sredstva zoper te konkretne sodbe hrvaških sodišč, nujno pa je, da ta svoja ravnanja usklajuje tudi z državo.

Obliko sodelovanja smo tukaj določili na način, da minimalno posegamo v svobodno voljo banke, z namenom, da ne ogrozimo že vloženih pravnih sredstev, v katerih moramo izkazati, da NLB dejansko deluje kot samostojen subjekt in ne kot del države.

Odškodovanje predlagamo, da teče preko sklada za nasledstvo, gre za poseben sklad, ki je ustanovljen z namenom, da se preko njega financirajo vse obveznosti, ki bi potekale iz naslova reševanja nasledstvenih vprašanj. To vprašanje, o katerem danes govorimo, sicer ni nasledstveno vprašanje, je pa z nasledstvom povezano. Zaradi tega je po naši oceni primerno, da se to odškodovanje izvede preko sklada. V kolikor pa premoženja na skladu ne bi bilo dovolj, moja ocena je, da temu ne bo tako, ampak vendarle treba je predvideti tudi to situacijo, v tem primeru ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna.

Če bi poskušali to odškodovanje izpeljati na kakršenkoli drug način, bi ga morali peljati preko A bilance državnega proračuna, kar bi pomenilo, da je treba za ta znesek, kolikor bi ocenili možnost izterjav oziroma možnost povračila, da bi morali za to skrčiti drugo javno porabo, kar se mi ne zdi primerno.

Omenila sem že, da lahko do tovrstnih izvršb po našem mnenju pride zgolj na območju oziroma na ozemlju Republike Hrvaške, v tretjih državah po našem mnenju ne, predvsem zaradi tega, ker obstaja že pravna praksa oziroma judikat nemškega okrožnega sodišča iz Münchna, ki je pripoznalo veljavnost slovenskega ustavnega zakona in ocenilo, da NLB ni univerzalni pravni naslednik Ljubljanske banke, prav tako imamo na razpolago pravne poti, da se tako banka kot tudi država upremo morebitnim izvršbam v tretjih državah. Za to dejstvo bo seveda tudi omejilo finančne posledice, celoten znesek odprtih tožb oziroma odprtih zadev pred hrvaškimi sodišči je sicer za približno 172 milijonov glavnice plus pripadajoče obresti.

Predlagamo, da predlog zakona podprete.

O posameznih členih, verjamem, da bo razprava še v nadaljevanju, tudi o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe smo, kot je omenila uvodoma že predsednik, na ministrstvu pripravili delovno gradivo, ki naj bo v pomoč današnji razpravi. V tem delovnem gradivu je nekaj amandmajev, posamezni amandmaji so medsebojno tudi povezani in so pa vsi amandmaji bolj kot ne pojasnjevalne oziroma bolj določno sledimo mnenju, ki ga je Zakonodajno-pravna služba oblikovala. Mogoče izpostavim samo amandma k 10. členu, kjer imamo v originalnem besedilu predlog, da mora banka pri vodenju postopkov in v zvezi s temi sodbami sodelovati s pooblaščencem Republike Slovenije, ZPS je tukaj korektno opozorila, da zadeve niso dorečene, in da Republika Slovenija ne more imeti niti statusa stranke v teh postopkih, niti stranskega intervenienta, niti to ni v našem interesu, da bi se to zgodilo. Zaradi tega smo to določbo drugega odstavka 10. člena tudi vsebinsko preoblikovali na način, da nimamo več posebnega pooblaščenca, ampak da se mora banka posvetovati v zvezi s temi pravnimi sredstvi z visokim predstavnikom za nasledstvo, kar se mi zdi v bistvu izboljšana rešitev. Kot rečeno za vsa podrobna vprašanja smo skupaj z obema kolegoma na razpolago v razpravi.

Hvala, gospa ministrica.

Preden nadaljujemo bi dal na kratko besedo Luki Mesecu, ki bi rad podal pojasnilo v zvezi z glasovanjem o širitvi dnevnega reda.

Na kratko, gospod Mesec. / medsebojno pogovarjanje/ Gospod Luka Mesec se je zmotil pri glasovanju seveda, ker ni imel pravice glasovanje se rezultat, zaradi tega spremeni in ni več 16 proti 3, ampak 16 proti 2. Mislim, da je prav, da s sporočimo, ker pač ni imel pravice glasovati pa je vseeno glasoval. / medsebojno pogovarjanje/ Hvala. Želi predstavnica Zakonodajno-pravna službe podati obrazložitev pisnega mnenja, gospa Valentina Marolt?

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona dala pisno mnenje, s katerega bi izpostavila nekaj poudarkov. Zaradi večje jasnosti in določnosti predloga zakona bi bilo treba po našem mnenju dopolniti opredelitve nekaterih temeljnih pojmov, ker so te opredelitve ključne za razlago zakona. V zvezi z opredelitvijo prenesenih deviznih vlog smo opozorili, da bi bilo treba razjasniti vprašanje koliko postopkov bo zajetih s tem predlogom zakona, ker iz zakonodajnega gradiva tega ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti. Prav tako je ključna opredelitev prisilne izpolnitve. V zvezi s tem se nam je postavilo vprašanje ali je predlagana rešitev skladna s sistemskimi zakoni in s prvim odstavkom 74. člena Ustave, ki vsem gospodarskim subjektom pri njihovem poslovanju zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo. Po našem mnenju je treba posebej utemeljiti ali je zagotovljeno splošno načelo sorazmernosti torej ali s predlagano ureditvijo zakonodajalec, kar najmanj poseže v ustavno pravico iz 74. člena Ustave. Zakaj to poudarjamo? Kot smo že v pisnem mnenju navedli v izvršbi pri prisilna izpolnitev na premoženju banke, ki bi ga izbral upnik lahko banki povzročila dodatne negativne finančne posledice kot bi nastale v primeru, če bi banka prostovoljno izpolnila obveznost v izvršbi, ker bi ta po njeni oceni lahko bila izterjana in bi banka sama izbrala sredstev izvršbe. V pisnem mnenju smo opozorili tudi, da iz pogodbe, ki jo na podlagi predloga zakona skleneta sklad za nasledstvo in banka izhajajo tudi določene zaveze za banko, nalagajo se ji določena ravnanja, ki niso neposredno povezana s prejetjem posamezne nadomestitve negativnih finančnih posledic. V tem primeru se ponovno zastavlja vprašanje ali so te zakonske zaveze pravno sistemsko skladne in ali ne pomenijo nesorazmerne omejitve ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude.

V zvezi s končno odločbo, v kateri je uveljavitev zakona vezana na objavo ministrica za finance, da je Evropska komisija izdala odločitev, s katero je spremenila prodajne zaveze se postavlja vprašanje ali navedena odločitev Evropske komisije ustrezno vključuje nov predlog za spremembo zavez ter ali ta odločitev Evropske komisije vsebuje tudi presojo glede morebitne državne pomoči. Navedeno je pomembno zlasti, zaradi morebitnega vpliva vsebine odločitve na veljavnost na izvajanje zakona. V zvezi s temi pripombami je gospa ministrica dala že nekatero pojasnilo v svoji predstavitvi. Nekaterim pripombam se sledi v predlogu za amandmaje odbora. Če bo pa treba bomo pri posameznih členih se še posebej oglasili.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Oskar Komac?

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi v imenu Državnega sveta!

Bom kratek.

Na včerajšnji seji komisije Državnega sveta za gospodarstvo smo ta predlog zakona sicer podprli. Debata se je pa zvila v smer nekatera pojasnila so bila dana pa bi glede na besedo gospe ministrice. Danes eno od vprašanje je bilo tudi finančna zmožnost sklada za financiranje nastalih obveznosti. Včeraj je bilo rečeno, da težav na tem področju ni, da je sredstev dovolj. Iz današnjega pojasnila pa tega nisem zaznal oziroma sem zaznal, da so tukaj določene težave, ki bodo tako ali drugače, bom rekel, zopet v naslednji fazi bremenile ali A ali B bilanco, ampak vsekakor bom rekel slovenske davkoplačevalce.

Kot pa sem rekel, komisija je z veliko večino predlog zakona podprla.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128 . člena Poslovnika. po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje o amandmajih in nato še glasovali še o vseh členih skupaj. Je za člane in članice odbora ta predlog sprejemljiv? Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo.

Kot prvi se je k razpravi prijavil Andrej Šircelj.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovana ministrica, državni sekretar, kolegi in kolegice.

Jaz mislim, da tukaj ni dvoma in v Slovenski demokratski stranki nikoli ni bilo dvoma o tem, da je treba slovensko premoženje v tujini zaščititi. In Slovenska demokratska stranka je na to opozarjala že v preteklosti, ne samo da je opozarjala, naredila je tudi določena dejanja, in sicer, tisto najpomembnejše je predvsem to, da je predlagala spremembo ustavnega zakona, zato, da se zaščiti premoženje Nove Ljubljanske banke, ki je državno premoženje v tujini oziroma na Hrvaškem. Takrat, se je ta koalicija oziroma se prejšnja koalicija, da tako rečem, tista koalicija, ki še vedno danes vodi to državo, ki ima Vlado, s tem ni strinjala. To je prvo.

In drugo. Prejšnja koalicija ni od leta 2015 naredila nič zato, da bi zaščitila to premoženje. Namreč, prva sodba, ki jo je Nova Ljubljanska banka plača znesek iz te sodbe je nastal leta 2015 in takrat je bila tudi koalicija seznanjena. In takrat je bil seveda veliko ugodnejši čas za zaščito slovenskega državnega premoženja, to je premoženja davkoplačevalcev v parlamentu in v tej vladi. Jaz tukaj ne vem ali gre za neko prestižno vprašanje kdo bo prvi in kdo bo tisti, ki bo dejansko to naredil. Ali gre tukaj za, bom rekel, politično kolebanje, ki se je kazalo v prejšnjih letih glede zaščite slovenskega premoženja.

In zdaj, ko pod vplivom, močnim vplivom zaveze, ki smo jo dali Evropski komisiji, da moramo prodati del državnega premoženja, seveda hitimo na vrat na nos. Hitimo na vrat na nos pač zaradi tega, ker če tega ne naredimo in če ne pošljemo tega signala v Bruselj, bo Evropska komisija sama prodala Novo Ljubljansko banko, kakorkoli jo že bo prodala. Ne zaradi tega, ker bi bil to temeljni koncept ali pa načrt Evropske komisije, ampak zato, ker smo se mi zavezali, ko smo prejeli državno pomoč, da bomo to dejansko naredili.

Zdaj seveda, kaj pomeni ta državna pomoč. Ta državna pomoč pomeni, da v okviru evropskega pravnega reda država ne sme, bom rekel, nenadzorovano posegati na trg. Z drugimi besedami, država s svojo finančno močjo ne sme, bom rekel, teh tržnih elementov, ki veljajo v Evropski uniji, enostavno pokvariti. To bi bilo isto, kot da bi na primer Francija rekla, da je njen strateški interes to, da ima država večinski delež v eni panogi, katerikoli že, in bi država na ta način dejansko potem posegala. To se pač v okviru pravnega reda Evropske unije ne more delati in to vemo vnaprej, vsi vemo to vnaprej, od takrat naprej, ko smo dejansko vstopili v to asociacijo. Danes rešujemo Novo Ljubljansko banko in rešujemo na nek način predvsem to, da Evropska komisija ne bo sprejela odločbe in sama prodala Nove Ljubljanske banke. Kaj je Vlada delala do sedaj, če vemo, da že pol leta, eno leto dobivamo informacije o tem, da je treba tisto, kar smo se zavezali postoriti. Smo v Evropski uniji in ta pravila moramo spoštovati.

Druga zadeva je, da s tem zakonom ne delamo nič drugega, kot da prenašamo te potencialne obveznosti oziroma obveznosti, za katere Hrvaška meni, da so to obveznosti do Hrvaške, prenašamo na davkoplačevalce, tako ali drugače. Sklad za nasledstvo je državni. Tam je državni denar. To ni neka privatna organizacija in s tem bo ta sklad za nasledstvo poplačeval Novo Ljubljansko banko. In, kot je rekla ministrica, če pa denarja ne bo dovolj bo pa to naredil proračun, sicer iz bilance B, ampak poglejte, tudi ta bilanca B dejansko gre v končni posledici na račun davkoplačevalcev. Tudi tukaj bodo zaradi tega pač davkoplačevalci prejeli manj denarja kot bi ga sicer iz, ne vem, naložb, ki jih ima recimo država. Tukaj to seveda nič ne reši. Kdaj bo pa Republika Slovenija poravnala ta denar v okviru nasledstva in nasledstvenih pogajanj in tako naprej je pa seveda drugo vprašanje, ker vemo, in tukaj me seveda zanima kdaj se sklad za nasledstvo nazadnje sestal oziroma kdaj so se sestali v okviru nasledstva vse bivše države? In, kdaj je bila na tem sestanku, na tem srečanju prisotna Hrvaška zadnjič, če se o tem pogovarjamo. Ker tukaj naj bi dejansko seveda to dobili. Seveda danes smo tukaj postavljeni pred vprašaj ali to podpreti ali ne. In seveda lahko naredimo tisto minimalno, da bomo podprli. In mi bomo podprli. Drugega dejansko ni. Se je pa zgodila velika škoda, ker Vlada tega ni prej naredila in naredila se je velika škoda zaradi tega, ker se niso upoštevali predlogi, ki so bili predlagani, da se v okviru spremembe ustavnega zakona, da se, bom rekel, navsezadnje povračilni ukrepi naredijo tudi na drugačen način, čeprav je takrat celotna pravna stroka ne vem kaj govorila in tako naprej, ampak to bi se lahko naredilo tudi na drugačen način. Veliko bolj neposredno, ker sedaj se sploh ne naredi, ker države naslednice se ne sestajajo in to bo ostalo.

Tukaj bi prosil ministrico za neko podrobno obrazložitev v zvezi z njenimi navedbami, ko je rekla, da se cena Nove Ljubljanske banke ne bi še naprej zniževala. Ona je danes omenila, da se cena Nove Ljubljanske banke ne bi še naprej zniževala in tukaj me zanima, pač, citiram to, »cena se še naprej zniževala«, naj bi se. Ali se res znižuje? Na podlagi katerih podatkov se danes cena Nove Ljubljanske banke znižuje? In drugo, da se cena znižuje z novimi razpravami, tudi to je njena dikcija, tu v Državnem zboru. Tukaj me zanima, če ona misli, da razprave v Državnem zboru znižujejo ceno ali znižujejo ceno to, da je Bloomberg objavil leta 2015 to, da je Nova Ljubljanska banka plačala takrat tiso obvezo, ki jo je naložilo hrvaško sodišče, Vlada pa ni reagirala. Cel svet je vedel. Vsi finančni trgi so vedeli za to in vsi finančni trgi vedo tudi za potencialne obveznosti. Ne misliti, ne misliti, da tega ne vedo, ne misliti, da ne vedo, da je treba 430 milijonov plačati in ne misliti, da potencialni investitorji v Novo Ljubljansko banko tega ne vedo. Bolj vedo kot mi tukaj danes in zdaj. In oni kalkulirajo.

Ampak, če ima ministrica kakšne nove podatke glede tega, bi me seveda zelo zanimalo.

Tako, da glejte, seveda, to moramo narediti, to moramo narediti zaradi zavez, ki jih bomo dali Evropski komisiji, to moramo narediti zaradi tega, da bomo rešili kar se rešiti da, ob tem, da seveda ne vemo kakšna bo ta cena Nove Ljubljanske banke, ampak glede na to, da ministrica pravi, da se cena znižuje, je seveda smotrno tudi o tem kakšno reči na tej seji.

Hvala lepa.