Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, mediji, vsi vabljeni na sejo, vsi prisotni na seji, prav lep pozdrav vam želim in ob tej priliki vsem še enkrat srečno, zdravo in uspešno novo leto!

Začenjam 46. sejo Odbora za finance in monetarno politiko.

Obveščam vas, da je zadržan in se je opravičil poslanec Roberto Battelli, s pooblastilom pa na današnji seji namesto poslanke Suzane Lep Šimenko sodeluje poslanka Jelka Godec.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Obveščam vas, da ste 8. 1. 2018 prejeli tudi obvestilo o širitvi današnjega dnevnega reda, in sicer z 8. točko, Predlog stališča Republike Slovenije do spremenjenega predloga Uredbe Sveta o spremembi Uredbe številka 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost; razširitev je določena na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora, ki ureja zadeve EU.

Obveščam vas, da ste prejeli tudi predlog, ki sem ga posredovala, za umik 2. točke dnevnega reda z dne 9. 1. 2018, in sicer se ta umik nanaša na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju; tu sem, kot sem povedala, sama podala ta predlog zaradi svoje ocene, da zakon še ni pripravljen do te mere, da bi lahko odbor o njem relevantno odločal, ker so odprta še določena vsebinska vprašanja, ki jih bo treba pri pripravi amandmajev nasloviti. Tako bomo to točko obravnavali na eni izmed prihodnjih sej našega delovnega telesa. O tej točki moramo odločati, in sicer, ali smo za to, da točko umaknemo z dnevnega reda.

Predlog za umik 2. točke z dnevnega reda seje dajem na glasovanje. Še prej pa bo stališče o tem podal v imenu Nove Slovenije gospod Jožef Horvat. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Prav lep pozdrav vsem v imenu Nove Slovenije!

Podpiram vašo odločitev, vaš predlog, gospa predsednica Urška Ban, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju umakne z današnjega dnevnega reda. V Novi Sloveniji smo preštudirali ta zakon. Naše priporočilo je zelo dobronamerno - z nami je gospod državni sekretar -, da Vlada kot predlagateljica ta zakon umakne za vse čase in da pride z novim zakonom. Glejte, to je naše res dobronamerno priporočilo. Tisti, ki ste ta zakon preštudirali, ta predlog zakona preštudirali, mi boste pritrdili, ker drugega odgovora oziroma izgovora preprosto ni. Tako visoko cenim vašo odločitev, vidim, da vi ste preštudirali, kolikor pa vem, imate tudi revizijsko licenco in razumete, za kaj gre, zato je seveda moj »za« za ta predlog.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi za vašo podporo.

Prehajamo na odločanje o predlogu za umik 2. točke z dnevnega reda. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za umik točke sprejet in da je za današnjo sejo določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje, s širitvijo, ki sem jo podala, in z umikom oziroma brez 2. točke.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda… / oglašanje v ozadju/ Aha, postopkovno, izvolite, gospod Han.

Ne, ne, samo en zaplet bom rešil. Gospod je glasoval, pa morate ugotoviti, da je verjetno 11 glasov proti nič.

Ja, potem pa ugotavljam, da je za umik točke glasovalo 11 poslank in poslancev, članic in članov Odbora za finance, se pravi, 11 glasov »za«, nihče proti.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH, STORITVAH IZDAJANJA ELEKTRONSKEGA DENARJA IN PLAČILNIH SISTEMIH.

Predlagateljica zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Dodatno pa sem na sejo povabila tudi predstavnike Banke Slovenije.

Kot gradivo k tej točki smo prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. 12. 2017 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 9. 1. 2018.

Rok za vložitev amandmajev k tej točki je potekel 5. 1. 2018. V tem poslovniškem roku so amandmaje k posameznim členom vložile poslanske skupine koalicije 5. 1. 2018 in potem 10. 1. 2018 k trem členom tudi spremembe amandmajev, ravno tako s strani koalicijskih poslanskih skupin.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za finance, gospodu Tilnu Božiču. Izvolite.

Hvala za besedo.

Naj vam ob prvem ponovoletnem srečanju zaželim srečno in uspešno 2018!

Spoštovane poslanke in poslanci!

S Predlogom zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih bo v slovensko zakonodajo prenesena Direktiva 2015/2366/EU o plačilnih storitvah na notranjem trgu. Za to direktivo velja načelo popolne harmonizacije, kar pomeni, da države članice ne smejo predpisati dodatnih ali drugačnih zahtev v zvezi z vsebinami, ki jih direktiva ureja. Predlog zakona bo nadomestil dosedanji Zakon o plačilnih storitvah in sistemih. Osnovna struktura in vsebina Zakona o plačilnih storitvah in sistemih se je ohranila tudi v predlogu novega zakona, poleg tega predlog zakona ureja nekatera nova področja. Nadalje predlog dopolnjuje oziroma spreminja določbe veljavnega zakona, tako z vidika prenosa določb prej omenjene direktive kot tudi, če se je pri izvajanju zakona to pokazalo za potrebno.

Glavna sprememba, ki jo prinaša, je, kot že omenjeno, povezana s prenosom direktive 2015/2366/EU o plačilnih storitvah na notranjem trgu, in sicer se razširjajo dejavnosti, ki se štejejo za plačilne storitve. Tako sta med plačilne storitve dodatno vključeni dve novi obliki, ki se izvajata preko interneta, to sta storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. Storitve odreditve plačil omogočajo plačevanje v okviru e-trgovine z vzpostavitvijo programske povezave med spletnim mestom trgovca in spletno bančno platformo plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, ki vodi plačnikov plačilni račun. S tehnološkim razvojem se je v zadnjih letih pojavila tudi vrsta dopolnjenih storitev, kot so, na primer, storitve zagotavljanja informacij o računih. S temi storitvami se uporabniku plačilnih storitev zagotavljajo spletne informacije v zbirni obliki o enem ali več plačilnih računih, ki jih ima pri enem ali več drugih ponudnikih plačilnih storitev, dostopnih prek spletnih vmesnikov ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račune. Z vidika odnosa med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev predlog zakona določa nekatere dodatne informacije, ki jih mora zajemati okvirna pogodba o opravljanju plačilnih storitev. Z uporabnikovo odpovedjo okvirne pogodbe pa določa, da ponudnik plačilnih storitev ne sme zaračunati uporabniku posebnih nadomestil, se pravi, da ponudnik plačilnih storitev ne sme zaračunati uporabniku posebnih nadomestil zaradi odpovedi pogodbe, če uporabnik odpove okvirno pogodbo po izteku 6 mesecev od sklenitve pogodbe in ne več tako, kot je veljalo doslej, v 12 mesecih.

Predlog zakona tudi predvideva, da v primeru uporabnikove odgovornosti za neodobrene plačilne transakcije uporabnik krije izgubo zneskov do največ 50 evrov, če je bila plačilna transakcija izvedena kot posledica uporabe ukradenega ali izgubljenega plačilnega instrumenta ali zlorabe plačilnega instrumenta. V skladu s sedanjo ureditvijo je veljalo, da se krije znesek do 150 evrov.

Novost je tudi, da morajo ponudniki plačilnih storitev vzpostaviti in uporabljati ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb uporabnikov plačilnih storitev, ki med drugim vključuje zahtevo, da morajo na pritožbo odgovoriti v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe. Predlog zakona uporabnikom plačilnih storitev in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, tudi omogoča, da pri Banki Slovenije vložijo pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami tega zakona s strani ponudnikov plačilnih storitev.

Zakonodajno-pravna služba je na predlog zakona podala mnenje, ki je z vloženimi amandmaji v pretežni upoštevano. Neupoštevane so ostale predvsem pripombe, kjer bi bile spremembe v nasprotju z direktivami, ki so predmet prenosa. Odboru so bila s tem v zvezi poslana tudi podrobnejša pisna pojasnila, ki odgovarjajo na tiste pomisleke, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba v svojih pripombah.

Spoštovani člani odbora, Vlada Republike Slovenije predlaga, da odbor podpre predlagano besedilo Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Za dodatna pojasnila pa sem kot običajno na razpolago s sodelavci. Hvala.

Hvala lepa za uvodno obrazložitev.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju uvodoma podala splošne pripombe, ki so se nanašale predvsem na kratko vsebinsko obrazložitev. Poudarili smo, da rešitve togo sledijo direktivi, ki se prenaša, čeprav terja prenos normativno konkretizacijo. Podali smo tudi pripombe z vidika neenotnega izrazoslovja, ki se uporablja, poleg tega je to tudi pomensko odprto in v določenem delu neustrezno z nomotehničnega vidika. Podali pa smo tudi konkretne pripombe k posameznim členom.

S predlogi za amandmaje treh poslanskih skupin se podane pripombe le v določenem delu upoštevajo. Tudi ti amandmaji so le kratko obrazloženi, velik del obrazložitve pa poudarja, da gre za amandmaje redakcijske narave. Zato Zakonodajno-pravna služba v zvezi s tem poudarja, da kadar gre za vsebinske spremembe, ne gre za redakcijske amandmaje, tudi zato ne, ker končno redakcijo opravlja Zakonodajno-pravna služba pred objavo besedila zakona v Uradnem listu in za revidiranje besedila niso potrebni amandmaji. Kljub temu bo revidiranje besedila potrebno in kot smo napovedali, bo to Zakonodajno-pravna služba opravila v sodelovanju s predlagateljem. Podani so amandmaji k približno petini členov zakona, tako bo besedilo zakona končno razvidno šele po obravnavi teh amandmajev, kljub temu pa dodajamo, da niso izkoriščene možnosti, ki jih nudi obravnava na matičnem delovnem telesu, se pravi, je še manevrski prostor za izboljšave zakonskega besedila z vidika povečanja njegove jasnosti, določnosti, poenotenja izrazoslovja, hkrati pa dodajam, da dodatnih pojasnil Zakonodajno-pravna služba ni prejela.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam za predstavitev in še dodatna opozorila. Besedo sedaj predajam predstavniku Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Mitja Gorenšček. Vas tudi prav lepo pozdravljam na našem odboru.

Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo.

Naj vas najprej lepo pozdravim, poslanke in poslance! Sem Mitja Gorenšček, določen za poročevalca Komisije Državnega sveta. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, je na prvi seji, 4. januarja letos, to pomeni 2018, obravnavala Predlog zakona o plačilnih storitvah izdajanje elektronskega denarja in plačilnih sistemih in sprejela naslednje mnenje. Komisija ni oblikovala pripomb k predlogu zakona in je predlog zakona podprla. Predlog zakona upošteva določbe direktive 2015/2366 EU, in zagotavlja sodelovanje med nacionalnimi trgi ter enake konkurenčne pogoje za ponudnike plačilnih storitev, kar naj bi prispevalo k uspešnemu delovanju enotnega trga plačilnih storitev na notranjem trgu Evropske unije. Urejajo se pogoji za opravljanje plačilnih storitev in določajo pogoji za vstop na trg plačilnih storitev za ponudnike plačilnih sredstev vključno z novimi oblikami ponudnikov plačilnih storitev. V zvezi z opravljanjem plačilnih storitev se določajo pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev, izboljšuje se zaščita potrošnikov pred goljufijami, predpisuje pa se tudi pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje klirinških družb. To je uradno stališče naše komisije.

Hvala.