Spoštovani, spoštovane. Pričenjam 27. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne.

Zaenkrat nimamo nobenih opravičil in pooblastil, tako da bi v začetku najprej pozdravil našega novega člana gospoda Jana Škoberneta, ki mu želim uspešno delo na sejah našega odbora.

Tako, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 22. decembra lanskega leta ste prejeli naslednji dnevni red:

Točka 1 - Stališče Republike Slovenije do Osnutka skupnega stališča EU za odprtje poglavja 13 - Ribištvo za Srbijo, EPA 2461-VII, EU E 152;

Točka 2 - Seznanitev s Prvo oceno stanja v kmetijstvu v letu 2017 (jesensko poročilo);

Točka 3 - Seznanitev s stališčem Republike Slovenije v zvezi s Sporočilom Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter predlaganimi prilagoditvami in spremembami Skupne kmetijske politike;

Točka 4 - Pobude in vprašanja članov Odbora.

Ker do včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik kakšne od točk dnevnega reda je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Ker pa ima 1. točka dnevnega reda oznako stopnje tajnosti interno, bomo to točko obravnavali brez navzočnosti javnosti. Z obravnavo točke bomo pričeli čez 10 minut, to pa je ob 14. uri in 12 minut.

Tako, zaenkrat hvala.

Spoštovani, spoštovane, ura je 14.30.

Kot že prej rečeno, prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE SEZNANITEV S PRVO OCENO STANJA V KMETIJSTVU V LETU 2017 (JESENSKO POROČILO).

K obravnavi te točke smo vabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in pa Sindikat kmetov Slovenije.

Če ni nasprotovanja, predlagam, da damo najprej besedo predstavnici Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je pripravil poročilo, nato pa bi besedo dobili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dopolnitev poročila. Se s tem strinjate?

Če se strinjate, bi dal besedo gospe Pintar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani.

Torej, mi smo pripravljavci te prve ocene stanja v kmetijstvu. V tem trenutku v bistvu tudi nimamo nobenih drugih podatkov, tako da to poročilo, takšno kot je, še vedno velja, pričakujemo prve drugačne ocene konec mesece, in sicer realni faktorski dohodek. Statistični urad bo namreč konec meseca izdal drugo oceno. Sicer pa, če ste si prebrali poročilo, veste, da je bilo leto 2017 res težko leto za kmetijstvo, kar se tiče proizvodnih dejavnikov. Vemo, da je bila suša, vemo, da je bila pozeba, vemo, da so bila neurja s točo. Skratka, en kup vremenskih težav na eni strani, ki so vplivali na obseg kmetijske proizvodnje. In ker ste si v glavnem prebrali, obseg kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 2016 je manjši nekje za 10 %, pri čemer je obseg rastlinske proizvodnje predvsem na račun sadja, predvsem na račun vinogradništva, tudi koruze in podobnih pridelkov manjši nekje za 19 %, 20 %, medtem ko je obseg živinoreje na drugi strani večji kot v predhodnem letu. Obseg proizvodnje naj bi bil večji predvsem zaradi večjega obsega tako v okviru govedoreje, prašičereje, mleko, tukaj imamo malce deljena mnenja, kar se tiče Statističnega urada oziroma nas, glede na to, kakšno oceno smo naredili, ampak skupen obseg, skratka, skupen obseg celotnega kmetijstva nekako 10 % manjši. S površino kmetijske zemlje, nekako ostaja takšna, kot je bila. Potem, poleg, na eni strani, če pogledamo obseg, potem moramo zraven dodati še cene. V letu 2017 so cene kmetijskih proizvodov v večini porastle, predvsem so bile višje odkupne cene sadja, grozdja, pšenice, zelenjadnic, v povprečju nekje 9,5 %. Kar se pa tiče živalskih proizvodov oziroma živinoreje, pa so prav tako te cene porastle, predvsem nas veseli, da je začela ponovno rasti nazaj odkupna cena mleka, glede na to, da je bila ta višja nekje za 20 %, v primerjavi z letom 2016. V celotnem agregatu pa so cene živali in živalskih proizvodov višje za 7,5 %. Če pogledamo agregat… Se pravi, če dodamo rastlinske proizvode in če dodamo živalske proizvode, nekje skupaj 8,2 % višje cene kot v predhodnem letu. Ko pogledamo cene kmetijskih proizvodov, moramo seveda tudi pogledati cene »inputov« za kmetijstvo, tudi te cene so se nekoliko zvišale, nekje nominalno za 0,4 %. Na to povišanje cen so vplivale višje cene energentov v primerjavi z letom 2016 in zdaj, ponavadi ko gledamo te cene, potem pogledamo pariteto oziroma tako imenovano cenovno stroškovno razmerje. Ker so se cene kmetijskih pridelkov zvišale bolj, kot so se cene »inputov«, je seveda to razmerje porastlo oziroma lahko rečemo, se je občutno izboljšalo in je nekje nad ravnijo tega razmerja v letih vse od 2009 pa do 2016. Potem, če, se pravi, zložimo skupaj cene, če zložimo skupaj potem še obseg proizvodnje, dodamo neposredna plačila, tudi ta veste, da se je sicer ovojnica za neposredna plačila nekoliko znižala, vendar pa v letu, ki je, torej v letu 2017, so vseeno bile… Se pravi, te podpore, ki so zraven, so bile nekoliko višje in v osnovi računamo znotraj dohodka v kmetijstvu, da so porastli za nekje 4 %, da so porastla neposredna plačila. Potem lahko ugotavljamo, da je ta celoten ekonomski položaj oziroma dohodki v kmetijstvu so se zmanjšali, zmanjšali so se nekje med 10 in 17 %, seveda na račun nižje proizvodnje, kajti na drugi strani smo imeli višje cene. Ampak, cene, če so višje, nam to kaj dosti ne pomaga, glede na to, da nimamo pridelka. Tako da, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije glede na njihovo zadnjo oceno, naj bi bil faktorski dohodek v kmetijstvu nekje 17 % nižji v primerjavi z letom 2016, bomo pa počakali seveda na še nekoliko bolj zanesljive podatke, ki jih bomo dobili, to je konec meseca. Mogoče pa bodo ti podatki vseeno kazali, da ta faktorski dohodek ni bil tako majhen. Kar se pa tiče splošne situacije, veste, da imamo v bistvu na eni strani tako rast bruto domačega proizvoda, izboljšale so se razmere na trgu dela, zaposlenost na splošno se je povečala, po drugi strani pa nekoliko inflacije… Po dveh letih od tega, da nismo imeli inflacije.

Mogoče samo še kar se tiče strukture kmetijskih gospodarstev … S kmetijsko dejavnostjo se ukvarja nekaj manj kot 70 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 480 tisoč hektarjev zemljišč. Ker se je število kmetijskih gospodarstev nekoliko zmanjšalo, površina pa se je malenkost povečala, se je seveda povečala povprečna velikost kmetijskega gospodarstva, ki je znašala 6,9 hektarjev oziroma v predhodnem letu 6,6 hektarjev. In pa mogoče še živinoreja na drugi strani … Z živinorejo se ukvarja nekje slabih 56 tisoč kmetijskih gospodarstev, ta redijo 419 tisoč glav velike živine, 5 % več kot v predhodnem popisu, leta 2013. Tudi tukaj se je seveda povprečno število glav velike živine povišalo, in sicer na nekaj 7,5 glav velike živine. To je številka… Torej, 7,5 glav velike živine redi povprečno gospodarstvo.

Zdaj, to je zelo na kratko. Prva ocena stanja res temelji na ocenah in pa začasnih podatkih. Tisti končni podatki bodo začeli prihajati od januarja pa nekje do maja in potem junija mi izdelamo to naše končno poročilo, ki je seveda za obravnavo že mogoče nekoliko zastarelo, ker je res toliko kasneje, ampak podatki so pa zagotovo tisti, ki so zanesljivi. Ugotavljamo pa tako mi kot verjetno tudi vi, ki berete ta poročila in zdaj zadnje čase tudi to prvo oceno že kar velikokrat spremljamo tukaj v Državnem zboru, da ta prva ocena daje že zelo dobre rezultate. Mogoče ne v jakosti sprememb, ampak zagotovo smeri, ki pa jih napovedujemo, so pa v pravi smeri.

Tako da… Več verjetno, če bo kakšno vprašanje, sicer pa potem naše junijsko poročilu, ki je potem v jeseni obravnavano.

Hvala.

Najlepša hvala za uvod.

Želi besedo minister? Izvolite.

Spoštovani predsednik, še enkrat lep pozdrav, poslanke, poslanci, ostali prisotni. Hvala za besedo.

Dovolite še nekaj pojasnil, ker se mi zdi pomembno, da bomo razumeli. Splošna ocena je seveda jasna. V prejšnjem letu skoraj ni naravne katastrofe, ki bi se Slovenije izognila. Začeli smo že s pretoplim marcem, kar je potem povzročilo katastrofo v aprilu, hudo zmrzal, kasneje smo imeli sušo, imeli smo nevihte, imeli smo toče, imeli smo pretoplo morje, konec leta pa smo imeli največji vetrolom v zgodovini Slovenije. Da bomo razumeli, kaj pomeni … Do sedaj največji vetrolom je bil leta 2008, ko je bilo poškodovanih 420 tisoč kubikov dreves, vetrolom decembra pa pomeni petkrat več, dva milijona kubikov. Nobena tolažba ni, da je bilo v nekaterih državah še slabše. Recimo, na Češkem po prvih podatkih 15 milijonov in razsejano po celi Sloveniji. Torej, res hudo leto za kmetijstvo.

Generalno, podatki so pa naslednji … Struktura kmetijskih gospodarstev se ni bistveno spremenila. Je sicer v primerjavi z letom 2013 3 % manj kmetijskih gospodarstev, ker je pa v primerjavi s takrat, pa tudi s predlanskim oziroma lanskim letom nekaj hektarjev več kmetijskih zemljišč. V tem trenutku jih je približno 480 tisoč hektarjev. Počasi se je pričela večati povprečna velikost slovenskega kmetijskega gospodarstva. Če je bila leta 2013 6,6 hektarja, je sedaj 6,9 hektarja, kar je pa skoraj trikrat manj, kot je povprečje Evropske unije, in mnogokrat manj kot tam, kjer so tiste države, s katerimi se primerjamo. Z živinorejo se je ukvarjalo tudi 3 % manj kmetijskih gospodarstev kot leta 2013, imajo pa za 5 % več glav velike živine kot leta 2013, to je 419 tisoč. Najbolj pa se je v Sloveniji povečalo število perutnine in zrastla je tudi povprečna velikost kmetijskega gospodarstva, kjer je živina, in sicer za 9 % v primerjavi z letom 2013. Sama kmetijska proizvodnja se je zmanjšala. Kakor je bilo povedano, zmanjšanje je posledica hudega zmanjšanja rastlinske proizvodnje, za približno 20 %, za okrog 3 % pa se je po trenutnih dogajanjih povečala živinorejska proizvodnja. Najhuje je bilo pri pridelku sadja, in sicer je sadja za 57 % (?) manj kot leta 2016, skupni pridelek, ker tudi leto pred tem ni bilo čisto enostavno, je pa za 68 % manj, kot je povprečje zadnjih petih let. Prav tako se je zmanjšala proizvodnja grozdja. Po prvih ocenah ga je bilo 91 tisoč, kar je 5 % manj kot leta 2016 in dobrih 9 % manj kot v petletnem povprečju. Tudi kar se njivskih posevkov tiče, je letina slabša kot leta 2017, zlasti kar se tiče hektarskega donosa, in sicer najbolj pri koruzi, in sicer po tej oceni za 30 %. Tudi pri soji in bučah imamo zelo velik odstotek, to je minus 22 oziroma pri bučah minus 35 %. Kakor sem že povedal, se je površina kmetijske zemlje blago povečala v letošnjem letu v primerjavi z lanskim letom. Živinorejska proizvodnja nekoliko raste. Zanimivo je, da smo ena redkih držav, kjer ponovno blago narašča tudi proizvodnja surovega mleka, trenutna ocena je 2 %. Zakaj pa je to pomembno? Zato, ker je bilo leto 2016 rekordno. Zakaj je bilo rekordno? Ker so kmetije nizko ceno mleka reševale s povečano proizvodnjo, torej so želele stroške porazdeliti na več litrov mleka. Pri živalih je bila povprečna odkupna cena oziroma pri živinorejski proizvodnji za 7,5 % višja kot leto pred tem, gre pa to zlasti na račun mleka, ker je cena povprečno odkupna višja za slabih 20 %. Kar se tiče na agregatni ravni, imamo cene kmetijskih pridelkov povprečno na 8,2 % višjem nivoju kot leto poprej, ker so stroški minimalno narastli, to vpliva na to, da je ekonomika manj slaba, kakor bi bila, če bi bili stroški in prodajne cene na podobni ravni kot leta 2016. Tudi zaradi tega je ta prva ocena faktorskega dohodka 15 %. Kaj je faktorski dohodek? Da spomnim … Faktorski dohodek v kmetijstvu je neka oblika, čeprav ni neposredna, preko katere ugotavljamo uspešnost. Torej, tu ne ugotavljamo preko dobička v kmetijstvu, to ugotavljamo preko faktorskega dohodka.

Mogoče še v bistvu, kako je z drugimi intervencijami v kmetijstvu. Sama shema neposrednih plačil se ni bistveno spremenila. Tudi količina denarja, ki je prišla je približno enaka. To je 136 milijonov. Mogoče edino neka zanimivost, kar pa ta statistika še ni mogla upoštevati - konec lanskega leta smo izplačali rekordno velikost OMD. Vi veste, da OMD v Sloveniji imajo velikost okoli 42 milijonov. Nam je uspelo, da smo do konca lanskega leta za lansko leto izplačali 36 milijonov, kar je uspeh, ostalo pa se zdaj izplačuje v januarju. Tudi to bo vplivalo na ekonomiko.

V samem letu 2017 je bilo izvedenih nekaj začasnih izrednih ukrepov kot enkratna pomoč. Tudi to se bo kasneje poznalo in končni rezultat je ta, da je vrednost kmetijske proizvodnje, ob tem, da je seveda padec fizične proizvodnje nižji, da je za 7 % nižja kot leta 2018, zlasti na račun rastlinske predelave, ki je vrednostno po trenutni oceni 18 % nižja, med tem, ko je vrednost živinorejske proizvodnje v odstotkih višja za 7 %. Imamo sektorje kjer je stanje po trenutnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta kar se tiče ekonomike proizvodnje boljše. Primer tega recimo je sektor mleko, ki je pač najpomembnejši slovenski sektor. Imamo pa stanje zlasti v zeleni proizvodnji, kjer se generalno pozna hudi padec proizvodnje zaradi vremenskih okoliščin, med tem, ko stroški so pa večinoma ostali na enaki ravni. Kljub manjšemu recimo pri grozdju, kljub manjši pridelavi je bilo potrebno celo več vlagati, da je vsaj to grozdje, ki je ostalo, v resnici ostalo uporabno za proizvodnjo vina.

Predsednik najlepša hvala.

Hvala tudi vam.

Želi še kdo od vabljenih besedo? Ja, gospod Ravnik izvolite.

Hvala za besedo spoštovani gospod predsednik.

Poslanke in poslanci, minister, državna sekretarka, ostali!

Najprej bi se zahvalil Kmetijskemu inštitutu za poročilo in pa podatke. Tako strukturirani podatki v poročilu in pa v časovni liniji so seveda zelo pomembni tudi za kreiranje kakšnih sistemskih ukrepov za prihodnje. Zdaj, če grem na to poročilo, bom tudi sam omenil, da če ne po drugem si bomo leto 2017 zapomnili po tem, da so kmetijstvo prizadele prav vse naravne nesreče, ki jih imamo na seznamu. Zdaj se seveda tu poraja vprašanje ali se bodo relativno ugodni trendi v strukturi kmetijskih gospodarstev kot je v poročilu navedeno, da so ti dokaj ugodni, nadaljevali tudi v prihodnje, saj si težko predstavljamo, da se taki dogodki ne bi pogosteje pojavljali tudi v prihodnje.

Jaz bi rad opozoril, da pravzaprav so najbolj ranljive skupine ali pa kmetije v tem delu specializirane, profesionalne kmetije. Se pravi kmetje, ki od tega živijo so na eni strani najbolj konkurenčni, po drugi strani pa najbolj izpostavljeni nad tovrstnimi dogodki in nad vsemi temi tveganji in seveda poslabšanje dohodkovnega položaja na teh kmetijah ne bo imelo vpliva samo na socialni položaj teh kmetij ampak bom rekel na položaj kmetijstva širše. Če nam v nekem okolju velika kmetija, bom rekel, preneha s poslovanjem, se nam zgodi v tistem območju seveda velik vakuum. Zato je seveda hitro ukrepanje ob takih primerih in pa bom rekel sistemski mehanizmi, ki učinkoviteje naslavljajo te take dogodke seveda pomembno in da se te mehanizme, ki jih imamo, še naprej nadgrajuje. Problem je pa seveda tudi za majhne kmetije. Tam sicer kmetijstvo ne predstavlja glavnega vira prihodka, je pa dejstvo, da morajo v takih primerih poseči po drugih virih se pravi v kmetijo vlagati prihodke ali pa dohodka z naslova drugih dejavnosti in seveda ostaja nevarnost, da zaradi stalnega ponavljajočega dogajanja tovrstnega gredo v trendu zmanjševanja oziroma opuščanja kmetijske dejavnosti in če je to v kombinaciji še z nizkimi cenami pridelkov, s katerimi se soočamo ne glede na to, da imamo letno malce trende gor, dol za tistih par odstotkov. Generalno so cene odkupne cene nizke in seveda to je lahko velik strukturni problem. Zato je seveda ključno, da se za taka leta kot so, nadaljujejo z iskanjem sistemskih rešitev, ker tako leto se nam bo prav gotovo v prihodnje, taka leta, dogajala še naprej. Upam pa, da ne v taki intenziteti kot v letu 2017.

V zbornici delamo vse kar je v naši moči, da pomagamo odpravljati posledice oziroma, da ali svetujemo ali pa pomagamo pri pripravi predpisov, da se stvari na nek način sanirajo, si bomo pa tudi še naprej prizadevali za uvedbo sistemskih rešitev, ki bodo še bolj odzivni prav zaradi tega kar sem omenil ravnokar.

Hvala lepa.

Hvala.

Ja gospod Medved, izvolite.

/ ni vključil mikrofona/

Najlepša hvala tudi vam!

Tako, zaključili smo z uvodnim delom.

Prehajamo na razpravo članov odbora. Za enkrat sta prijavljena kolegica Vojka Šergan in pa kolega Primož Hainz.

Kolegica Vojka, izvoli.