Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospe in gospodje! Začenjam 117. sejo Kolegija predsednika Državnega zbora. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da sem vas danes z dopisom obvestil, da bo na dnevni red uvrščena tudi A1, predlog za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku, ter vam hkrati posredoval novo gradivo k 2., 3. in 4. točki dnevnega reda.
Glede nadomeščanj moram povedati, da danes Poslansko skupino Desus predstavlja podpredsednik, gospod Primož Hainz, Poslansko skupino Socialnih demokratov podpredsednik, gospod Matjaž Nemec, in Poslansko skupino Nove Slovenije - krščanskih demokratov gospod Zvonko Lah.
Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO NUJNEM POSTOPKU.
Predlog ste prejeli s sklicem seje kolegija. Razpravljali in odločali bomo o treh predlogih Vlade za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku. Najprej o tem, da se po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Želi besedo predstavnica Vlade, namestnica generalne sekretarke Vlade, gospa Snežana… / oglašanje v ozadju/ A, pardon, generalna sekretarka Vlade mag. Lilijana Kozlovič, prej sem videl samo eno, potem pa je vmes prišla še druga. Prosim.
Hvala, predsednik, za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Predlog zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij je posledica odločitve arbitražnega sodišča, ki je ugotovilo, da ta območja, na katera se spremembe zakona nanašajo, niso več del Republike Slovenije. Torej gre za to, da usklajujemo predvsem območja, ki se tičejo občine Piran, kjer je bilo v 6.a členu navedeno, da se določena naselja ne štejejo k občini Piran do odločitve arbitražne razsodbe, in ker je to bilo tudi storjeno, spreminjamo in usklajujemo ta zakon. Prosimo pa in predlagamo, da se zaradi interesa Republike Slovenije obravnava po nujnem postopku.
Hvala lepa za besedo.
No, zdaj vsi trije predlogi zakonov, ki so bili naknadno uvrščeni na dnevni red po nujnem postopku, zadevajo področje arbitraže. Naše stališče do sprejemanja zakonov ali pa enostranskega sprejemanja zakonov pri uveljavljanju arbitražne odločbe vam je znano. Te tri točke, ne samo, da jim bomo nasprotovali, kar zadeva postopek, se v bistvu ne bi smele niti znajti na predlogu dnevnega reda kolegija. Jaz mislim, da ni prav nobene potrebe, da so te točke na dnevnem redu. Težko je zagovarjati tudi njihovo utemeljitev, kajti za Republiko Slovenijo, ali sprejmemo novelo zakona o določitvi občin in nove meje Občine Piran ali sprejmemo ukinitev ZERC ali Zakona o ohranjanju narave, nimajo nobenih nepopravljivih posledic za Republiko Slovenijo in tudi nobenih posledic najbrž za Hrvaško, ker če to ni nek vzajemen postopek, potem nima smisla enostransko obravnavati te zadeve. Predvsem bo pa problem potem, ko bo prihajalo res do teh dvostranskih dogovorov, bilateralnih dogovorov glede arbitražnega sporazuma, ko na slovenski strani pač ne bo stalo ničesar, ne kopenskega dela ne drugega dela, s katerim bi šli lahko v pogajanja. In jaz mislim, da je neprimerno, da Vlada prihaja na tak način v Državni zbor z zakoni, ki enostransko urejajo določene zadeve s področja razsodbe arbitražnega sodišča. Uveljavitev tiste določbe o možnih drugačnih dogovorih, ki je tudi del arbitražne sodbe, je pač v tem primeru nemogoče realizirati, ker ne bo na slovenski strani popolnoma ničesar. Kar zadeva sicer to področje urejanja meje s Hrvaško, je pa tako ali tako zavoženo že od začetka. Že takrat, ko je nekdanji predsednik Vlade, gospod Pahor, podpisal svečano v Stockholmu tisti pristop, se je začelo, nadaljevalo se je pa s popolnim suspenzom katerihkoli pridružitvenih omejitev Hrvaške v pristopnih pogajanjih k Evropski uniji. In sedaj gremo samo še s temi koraki naprej enostransko v popolno razgalitev na slovenski strani. Spoštovana Vlada, gospod predsednik, popolnoma nobenih argumentov ni za to, da bi v primeru, da se ti trije zakoni ne bi obravnavali po nujnem postopku, nastale kakršnekoli nepopravljive posledice za Republiko Slovenijo, niti enega argumenta v obrazložitvi Vlada ni napisala ne pri tem zakonu, ne pri naslednjih dveh. In ne vem, jaz mislim, da samo glasovalni potencial koalicije zato, da se povozi neko določbo Poslovnika najbrž ni dovolj, pa tudi ni zadosten ali primeren razlog za to, da se nekaj sprejme, kar ne pije vode. Poslovniško noben od teh treh zakonov ne pije vode, da gre za odločanje po nujnem postopku. Nobenih posledic ne bo, tudi če sprejmete te tri zakone čez pol leta, nobenih nepopravljivih posledic, kar zadeva realizacijo arbitražnega sporazuma. Bodo pa posledice hude zato, ker Slovenija ne bo imela pravzaprav nobenih pogajalskih orodij več, ko bo prišlo do dejansko pogovorov o implementaciji arbitražne pogodbe oziroma arbitražne sodbe.
Skratka, jaz bom vsem trem postopkom, predlogom za skrajšani postopek, nasprotoval.
Še kakšna razprava? Ne. Potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslednji sklep: »Predlog zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij za obravnavo se obravnava po nujnem postopku.«
Kdo je za? (Desus, SD, SMC.) Je kdo proti? SDS.
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajam na obravnavo predloga, da se po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu Republike Slovenije.«
Želi besedo predstavnica Vlade? Generalna sekretarka Vlade mag. Lilijana Kozlovič.
Hvala. Bom tudi v duhu tega, kar je bilo v razpravi povedano. Republika Slovenija je v skladu z arbitražnim sporazumom bila zavezana k temu, da stori vse potrebno, vključno s sprejetjem zakonodaje glede implementacije arbitražne razsodbe in to je dejansko tudi storila. Torej, v nobenem primeru sprejemanje zakonodaje ne more biti enostransko, ker ga lahko sprejme samo slovenski parlament, nikakor ga ne moreta sprejemati dve državi.
Nepopravljive posledice, ki pa nastajajo lahko Republiki Sloveniji je to, da če tega ne spoštuje postane kršiteljica mednarodnega prava. V duhu tega, torej z uskladitvijo z odločitvijo Arbitražnega sodišča je tudi predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu, kajti Arbitražno sodišče je ugotovilo, da je zahteva Republike Slovenije, da bi imela tudi epikontinentalni pas neustrezna, se je določilo mejo na morju od točke A do točke B, in sicer od točke A ustje zaliva, točka B pa osimske meje in ugotovilo, da zahodno od tega ne more imeti morskih pasov, kar posledično pomeni, da ne more imeti tudi epikontinentalnega pasu.
Sočasno tudi predlagamo razveljavitev 13. člena Pomorskega zakonika, ki je opisno določal mejo teritorialnega morja Republike Slovenije, kar je pa sedaj s koordinatami jasno določen v razsodbi Arbitražnega sodišča, je potrebno to določbo razveljaviti. Hvala.
Hvala lepa še enkrat. Poglejte, tu lahko ponovim, da ni nobenih posebnih razlogov za to, da se na tak način urejajo te zadeve, na tak enostranski način. Nič zaradi tega ne bo ostalo problem in v tistem smislu kot razlaga Vlada ne bodo nastale nobene nepopravljive posledice. Popolnoma nobenih nepopravljivih posledic za državo ne bo v smislu, kot je bilo prej povedano. Bodo pa nastale nepopravljive posledice za to, ker se neke stvari sprejema prehitro in mimo volje druge stranke v postopku.
Tudi v tem primeru bom glasoval proti.
Hvala.
Mene nekaj zanima, če gledam svojo osebno izkaznico, piše Upravna enota Novo mesto, izdaja, zdaj mi bomo določene črtali ven, tako bomo meje spremenili, ne bodo več občani tiste občine. Tisti, ki bodo ostali na Hrvaškem. In jeseni na volitvah, verjetno lokalnih, ne bodo dobili več, ne bodo več dobili listka da gredo na volitve. In kaj bo posledica te, pravica vsakega občana je da voli, bo volil na Hrvaškem, bo dobil od njih. Nek status bo, ki po drugi strani pa so še druge stvari, kar se tiče vzdrževanje cest, vse ostalo v pristojnosti občin. Ti ljudje ne bodo več naši občani, naših občin. Ali bodo še naši državljani? Verjetno zdaj bodo še dobili državnozborske volitve, da bodo šli voliti. Mi enostransko s tem prestavljamo meje, če občine, verjetno, zdaj občinske meje niso več enake z državnimi ali so. To je enostranski ukrep z naše strani, ki bo imel za občane posledice. In po moje bi bilo prav, da se dvostransko z dogovorom stvari dogovorijo, do tega dne si v občini tej in tej, slovenski, od tega dne naprej si na Hrvaškem. Mene prav zanima tam okrog Metlike, ko moraš iti po najbližji cesti do ene vasi 4-krat čez schengensko mejo, ali pa okrog. Tista meja verjetno tako ne bo ostala, ker je schengenska meja nedorečena, je treba dogovoriti in eno mejo potegniti, ker tam so meje tako narisane, da niti ni zaključena, je kar zmanjka. Zato jaz ne vidim, ne vidim logike, da mi enostransko meje občin popravljamo, preden smo se zmenili kje bo državna meja, dogovorili. Določene posledice sigurno bodo. Zato sem jaz tudi razpravljal na plenarki, da je treba iti tam med ljudi, pa sem tam zmeniti med sabo, kako bo. Ali bodo plužili še, če bo sneg ali ne, cesto, če ne bo več meje občine. Občina bo imela več pristojnosti na določenih delih cest. Zdaj, verjetno bodo. Ampak, formalno to ni več. In občine morajo tudi svoje evidence potem popraviti v katastru infrastrukture, če je izven meje občine. Mislimo, če mi kar tako enostavno mejo občin prestavimo, da je pa vse urejeno, ni, potem se z enim migrantom ukvarjamo ne vem koliko časa, zdaj se bomo pa lahko z našimi do sprejetja tega zakona, našimi občani, ki zdaj ne bodo več. Zdaj, če mislite, da je tako enostavno, boste videli, ko bo nekdo to napihnil, vam bo postavil zelo neprijetno vprašanja s terena. Kdo bo potem to zagovarjal? Jaz kot poslanec opozicijske stranke sigurno ne, in se bom vzdržal pri glasovanju.
Hvala.
