Spoštovani, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ, 18. SEPTEMBER 2018.   Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 13. 9. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Preden dam besedo gospodu Božiču, državnemu sekretarju, mu čestitam za imenovanje in želim dobro sodelovanje med ministrstvom in našim odborom. Izvolite, gospod Božič, imate besedo za pojasnila.

Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani odbora! Hvala lepa za vašo dobrodošlico. Danes bi vas rad seznanil z izhodišči za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 18. septembra 2018 v Bruslju.  Prva točka bo večletni finančni okvir 2020-2027. To je za Slovenijo posebej pomembno, ker trenutna izhodišča so zelo ugodna in želimo, da se ta pogajanja čim prej zaključijo.  Svet za splošne zadeve bo opravil politično razpravo o večletnem finančnem okviru 2020-2027. Ministri in državni sekretarji se bodo v razpravi dotaknili predvsem vprašanj v zvezi s prioritetnimi področji novega finančnega okvira in obsegom sredstev, ki naj bi jih Evropska unija namenila za ta področja v naslednjem sedemletnem obdobju.  Trenutno se na tehnični ravni končuje prva uvodna faza pogajanj, ki je namenjena predvsem predstavitvi predlogov komisije in pojasnjevanju tehničnih vprašanj. Svet za splošne zadeve bo na podlagi poročila predsedstva pregledal napredek v zadnjih mesecih. Pričakujemo, da bo GAC obravnaval to temo na vsakem zasedanju do konca leta, s ciljem, da se decembra opravi prva politična razprava na ravni Evropskega sveta. Slovenija bo na zasedanju poudarila pomen hitrega dogovora o finančnem okviru, kar bi prispevalo k pravočasni pripravi vseh predpisov in dokumentov, potrebnih za čim hitrejši začetek izvajanja nove finančne perspektive in črpanje sredstev Evropske unije. Sicer ocenjujemo, da je komisija pripravila ambiciozen predlog večletnega finančnega okvira, ki ustrezno upošteva nove prioritete Evropske unije. Kot pozitivno ocenjujemo dejstvo, da je komisija kljub izstopu Združenega kraljestva predlagala obseg sredstev, ki je primerljiv s sedanjim finančnim okvirom. Naklonjeni smo povečanju sredstev za nove izzive, še posebej na področju migracij, varnosti, digitalizacije, pa tudi na področju raziskav in mobilnosti v okviru programa Erasmus Plus. Seveda pa ne moremo mimo tega, da bosta za Slovenijo tudi v prihodnje ključni področji kohezija in v okviru skupne kmetijske politike razvoj podeželja. Prav ti dve politiki sta doživeli v predlogu komisije, predvsem zaradi zmanjšanja prihodkov proračuna EU, povezanega z Brexitom, tudi največja znižanja. Na področju kohezije bo tako ključen izziv, kako v pogajanjih, ob siceršnjem zmanjšanju sredstev za kohezijo v proračunu Evropske unije, ohraniti za Slovenijo zelo ugoden predlog obsega kohezijskih sredstev. Pri skupni kmetijski politiki pa ugotavljamo, da so bili še posebej na področju razvoja podeželja rezi preveliki, zato bomo v pogajanjih vsekakor želeli omiliti predlagani padec sredstev.  Druga točka, predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva. Vem, da bo točka, ki se bo posebej obravnavala, pa mogoče samo nekaj poudarkov. Naslednja točka na dnevnem redu zasedanja bo predstavitev prednostnih nalog avstrijskega predsedstva. Pod geslom Evropa, ki varuje, se bo predsedstvo v drugi polovici leta 2018 osredotočilo na tri prednostne naloge: varnost in boj proti nezakonitim migracijam, ohranjanje konkurenčnosti s poudarkom na digitalizaciji in stabilnost v soseščini.  Tretja točka, ki se bo obravnavala, bo zakonodajno načrtovanje. Na zasedanju bo Evropska komisija predstavila načrt aktivnosti na področju priprave zakonodajnih predlogov do izteka svojega mandata spomladi prihodnje leto. Gre za nadaljevanje prakse, ki je bila vzpostavljena z medinstitucionalnim sporazumom o boljšem pravnem urejanju iz leta 2016, v skladu s katero se komisija o vsebini zakonodajnih pobud redno posvetuje s Svetom Evropske unije in skuša v čim večji meri upoštevati stališča držav članic. Komisija bo tako predstavila pismo o nameni glede konkretnih zakonodajnih pobud, ki jih je objavila to sredo, 12. 9. 2018. Za Slovenijo so še posebej pomembni napredek in rezultati zakonodajnih aktivnosti na področju migracij, večletnega finančnega okvira, enotnega digitalnega trga ter bančne unije. Želimo tudi, da komisija posebno pozornost posveti pripravi predlogov poenostavitve fiskalnih pravil, na kar opozarja tudi Evropska centralna banka. Zavedamo se, da rezultatov brez zahtevnih kompromisov ne bo   (nadaljevanje) in bomo tudi naredili vse, kar je v naši moči, da do njih pride.  Četrta točka, ki se bo obravnavala, je priprava na zasedanje Evropskega sveta 18. oktobra 2018. Svet za splošne zadeve bo obravnaval tudi obrazloženi osnutek delovnega reda za naslednje zasedanje Evropskega sveta, ki bo 18. oktobra 2018 v Bruslju. Predvidoma bo osrednja tema vprašanje notranje varnosti, o kateri bodo voditelji držav in vlad razpravljali že na neformalnem srečanju med 21. in 23. septembrom 2018 v Salzburgu. Pričakujemo, da bodo na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta v zvezi z notranjo varnostjo sprejeti še formalni sklepi. Evropski svet bo prav tako obravnaval problematiko migracij, ki je trenutno ena najzahtevnejših tematik Evropske unije. V Sloveniji že sedaj ocenjujemo, da je predvideni osnutek dnevnega reda Evropskega sveta ustrezen. Računamo, da bodo vsebinska vprašanja glede notranje varnosti obravnavana na že prej omenjenem neformalnem vrhu v Salzburgu, tako bi evropskim voditeljem ostalo več časa za razpravo o migracijah, ker je napredek resnično potreben. Slovenija ima interes in si prizadeva za dogovore na osnovi deljene odgovornosti in solidarnosti, ki bi prinesli trajne rešitve.  Peta točka, pravna država na Poljskem. Naslednja točka bo ponovna razprava o trenutnem stanju na področju pravne države na Poljskem, in sicer v povezavi s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot Evropske unije, med katerimi je tudi pravna država. Načelno stališče, ki ga zagovarja Slovenija, je, da moramo v sami Evropski uniji ohraniti sprejeta načela in skupne vrednote, med katerimi je pravna država. V tem smislu je Slovenija vseskozi podpirala aktivnosti Evropske komisije in poglobljeni dialog med Evropsko komisijo in Poljsko. Glede na to, da je Evropska komisija tudi po sprožitvi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji ocenila, da še vedno obstaja jasna možnost kršitve načel pravne države na Poljskem, je predlagala Svetu, da v skladu s prvim odstavkom že omenjenega 7. člena Pogodbe o Evropski uniji zasliši Poljsko. Na junijskem zasedanju Sveta za splošne zadeve je tako dejansko potekalo prvo zaslišanje Poljske. Države članice so imele priložnost postaviti Poljski podrobna vprašanja s področja reforme sodstva in pravne države, Poljski pa je bila dana možnost poglobljeno predstaviti svoje poglede. Predsedstvo je razpravo zaključilo z napovedjo, da bo Svet za splošne zadeve ponovno obravnaval vprašanja pravne države na Poljskem, in sicer z namenom, da oceni aktualne razmere in se dogovori o naslednjih korakih. Zaslišanje Poljske se bo nadaljevalo na septembrskem zasedanju Sveta za splošne zadeve, prav tako pa je možno, da bo Svet dodatno razpravljal tudi o nadaljnjih korakih glede vladavine prava na Poljskem. Slovenija je v dosedanjih razpravah vedno poudarjala, da moramo znotraj Evropske unije sprejete standarde ohranjati, tako zaradi nas samih kot zaradi držav, ki se pripravljajo na članstvo v Evropski uniji. Slovenija vseskozi podpira aktivnosti Evropske komisije za zagotavljanje spoštovanja pravne države na Poljskem in meni, da je skrb za zagotavljanje spoštovanja načel pravne države skupna odgovornost institucij EU in držav članic. Zaslišanje na Svetu, ki je predvideno s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe EU, ocenjujemo kot priložnost za države članice, da Poljski zastavijo podrobnejša vprašanja in za Poljsko, da nanje poglobljeno odgovori.  Gospod predsednik, s tem sem zaključil svojo predstavitev in teze za srečanje. Hvala.

Hvala lepa, gospod državni sekretar.  Odpiram razpravo. K razpravi se je javil dr. Franc Trček. Izvolite, dr. Trček.

Hvala še enkrat za besedo.  Kmetijski politiki se bomo posvetili pod 6. in 7. točko. Moram tudi opozoriti, da mi tega gradiva nismo dobili, če sem jaz pravilno obveščen, dobili smo gradivo za Salzburg, ampak pustimo stat.  Imel bi zgolj eno vprašanje, nanašajoč se na konec, ko ste govorili o Poljski. Imeli smo neko glasovanje o Madžarski v Evropskem parlamentu, kjer se slovenski EPP-jevci niso ravno izkazali. S podvprašanjem je zdaj očitno, žal, že bivši državni sekretar, kolega Mirošič, v nekem zelo dobrem članku Sobotne priloge, za katerega vem, da je imel tudi kakšne predhodne bralce med izkušenimi diplomati, omenjal idejo pravnega semestra - imamo evropski semester -, da bi imeli znotraj EU, ker je več kot očitno,   (nadaljevanje) Poljska, Madžarska, Malta pa še kdo, da imamo tudi neke resne osnovne težave s tem, glejte, vključno s sovražnim govorom. Tu prisoten nek gospod je na hearingu sedanjega zunanjega ministra govoril o fašistični Levici, nek trenutni gospod, ki je šel ven, je na MOS-u ubesedoval, »plemeniti« gospod, pod narekovaji, da so Levica idioti, ki jih je treba izgnati iz Slovenije. Skratka, kako boste v to razpravo vpenjali tudi problematiko sovražnega govora.  Skratka, kakšno je stališče Slovenije do ideje pravnega semestra in kdaj se bomo na ravni EU začeli ukvarjati s sovražnim govorom. Hvala.

Hvala lepa, dr. Trček. Naslednji želi zastaviti vprašanje mag. Branko Grims.

Naj najprej gospod sekretar…

Obveščam pa vas…

Naj najprej gospod sekretar odgovori, pa bom potem jaz. Hvala.

Skupaj zbiramo več vprašanj. Izvolite, mag. Grims.

Glejte, ta sistem dela je v parlamentu nemogoč, ker potem enostavno se vlečejo stvari in se izgubi nit pogovora. Bilo bi zelo zanimivo slišati odgovor na to vprašanje.  Tisto, kar sem hotel načeti, je tema, ki je v resnici mnogo bolj usodna od vsega, kar je bilo predstavljeno, in se jo je predstavnik Vlade dotaknil samo za hip na koncu. To je vprašanje obstoja Evropske unije. To, kar Evropa zdajle hoče na silo delat, seveda samo pospešuje procese, ki jo cepijo narazen. Vsako nasilje, tudi znotraj politike, se na koncu konča slabo. Znotraj Višegrajske skupine potekata zdajle dve akciji, ena proti Madžarski, ena proti Poljski. Glasovanje proti Madžarski je izredno negativno presenečenje, ker to praktično pomeni začetek konca Evropske unije, tudi na formalni ravni. Kdor tega ne razume, se mi zelo smili, ampak boste pa še videli, zakaj to govorim. Podobno je s Poljsko. Poljska je prijateljska država, ima demokratične standarde na izjemno visokem nivoju, je pa res, da ima izrazito desno politično sceno in verjamem, da je levičarjem v Evropi trn v peti. Poljska je reševala Evropsko unijo pa Evropo kar nekajkrat v zgodovini, zlasti Evropo kot civilizacijsko enoto. Reševala jo je pred Turki leta 1863 pri Dunaju, reševala jo je ob koncu prve svetovne vojne, ko je Rdeča armada udarila v Evropo, tega se skoraj ne ve, in so zaustavili deset divizij Rdeče armade na Visli in jih nagnali nazaj v Rusijo, zaradi tega je potem bila Evropa Evropa. Skratka, Poljakom dolguje Evropa ogromno. In ti postopki, ki se zdaj odvijajo, seveda izključno politično motivirani, ker se hoče na silo vzpostavljati vlade, ki bi odgovarjale eliti v Bruslju. Ampak vlade morajo najprej odgovarjati svojim narodom in svojim državam. In ti procesi, tako kot so zastavljeni, so po mojem globokem prepričanju sramota za Evropsko unijo in izrazito napačni. In kdorkoli glasuje zdajle za to - to govorim tudi zaradi nadaljnjih korakov Slovenije -, da se ti procesi nadaljujejo, nosi vso odgovornost za to, da bo prišlo prej ali slej do cepitve znotraj Evropske unije. Brexit se je že zgodil, zdaj je samo vprašanje, kdo bo sledil in na kateri strani bo Slovenija. In moje trdno prepričanje je, ki sem ga že nekajkrat izrazil v zadnjih letih, da je edini način za dolgoročno preživetje Slovenije, tako kot to določa preambula slovenske ustave, da je slovenski narod temeljni konstitutivni element, brez katerega Slovenija ne obstaja, da se čim bolj približa Višegrajski skupini. Tudi takrat, ko gre za dejanja Evrope in pa za odločanje v tej zvezi. Zaradi tega izrecno nasprotujem tako procesom proti Madžarski kot proti Poljski, ker je to, kar se dogaja, neodgovorno do Evropske unije, Evropska unija ni projekt sedanjih levičarjev tamle pa tistih, ki jim držijo štango, ampak je projekt cele generacije, začete od Adenauerja in vseh ostalih očetov moderne Evropske unije, je proces cele generacije in jo je treba ohraniti, zaradi tega, ker se ničesar, kar se bo vzpostavilo na tem območju, ne bo dalo primerjati s tem, kar je do sedaj bilo.   (nadaljevanje) Že Brexit je tragedija, če se ta proces nadaljuje, če se poskuša naprej nekaj disciplinirati tam iz Bruslja, je vnaprej mogoče napovedati, da bomo kmalu priče temu, da take Evropske unije, kot smo si jo želeli, ne bo več niti v obrisih nikjer videti.

Hvala lepa, mag. Grims. Naslednja se je prijavila k besedi gospa Nataša Sukič.

Najlepša hvala za besedo. Rada bi samo eno splošno pripombo dala, ki se bo nanašala pravzaprav na vse točke današnjega dnevnega reda, upam pa, da tudi ne na vse točke dnevnih redov nadaljnjih sej odbora. Pričakujem, da je novi mandat priložnost za malo drugačno delo odbora. Govorim o tem, da bi bilo treba gradiva, ki so blazno obsežna, dobiti prej, da jih lahko analiziramo, se jim posvetimo, da smo lahko ustrezno pripravljeni na razprave, da lahko tudi kaj vsebinskega navsezadnje prispevamo, da nismo samo neki formalisti, ki nekaj potrjujemo samo zato, da je potrjeno, da v Bruslju potem pač pokimamo, nič kaj ne pridodamo. Imajo pa te zadeve, te direktive pogosto daljnosežne posledice pravzaprav na razvoj Slovenije, na naš pravni red, navsezadnje jih vpeljujemo v naš pravni red in potem jih moramo tudi implementirati in šele takrat pogosto potem tudi vidimo, kaj pravzaprav pa pomenijo na ravni nekega vsakdanjega življenja. Na primer, samo za primer naj povem, da je bil, recimo, Odbor, če se ne motim, za gospodarstvo sklican en dan prej, danes bomo pa 3. in 4. točko tu obravnavali tudi mi zelo na hitro. In moram povedati, da se težko počutim kompetentna razpravljavka pri tako resnih vsebinah in pri tako obsežnih gradivih. Zato ne vem, kje se pravzaprav zatika, kje je razlog, ali iz Bruslja prihajajo te zadeve tako pozno, da jih pravzaprav mi potem lovimo dobesedno ta čas. Ali se da kaj narediti v naših službah, da bi dobivali ta gradiva hitreje, da bi se lahko poslanke in poslanci kvalitetneje pripravili.  Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje in komentar. Treba je vedeti, da ta gradiva imajo različen status in nekatera prihajajo povsem pravočasno. Tako stališča glede direktiv prihajajo že 10 do 14 dni prej, problem je edino pri takšnih stališčih in izhodiščih, kot je današnje, ko šele na podlagi seje Vlade pride to relativno v kratkem času; medtem ko glede direktiv pa dejansko 10 do 14 dni pred sejo. Tako mislim, da tudi ko se to naše delo bolj uteče, bomo pazili na to, da bo zadeva tudi časovno obvladljiva in da bo dovolj časa za pripravo na seje.  Izvolite, gospa Sukič.

Samo še to. Pa se vam zdi 10 ali 14 dni pred sejo, kadar gre za neko obsežno materijo, zelo kompleksno, zelo zahtevno materijo, dovolj, da se ustrezno pripravimo in da navsezadnje tudi vsebinski doprinos pripravimo kot država potem v Bruslju, da nismo… Mislim, ne vem, jaz nisem prepričana, da je to zares dovolj, da se mi zares zavedamo včasih daljnosežnosti teh odločitev oziroma teh, bom rekla, formalističnih prikimavanj; vemo pa, da se to nas dotika in vpliva potem na naš pravni red in posledično na naša življenja, naš družbeni razvoj.  Hvala.

Hvala lepa za to razmišljanje. Tudi jaz sem proti prikimavanju. Ali je dovolj ali ne, v tem trenutku težko rečem, ampak prej, ko sem v državni upravi delal, se v 10 do 14 dnevih da veliko narediti. Res je pa tudi, da na Ajpesu je to že prej objavljeno. Izvolite, dr. Trček.

Čisto kratko bi se navezal, kar je kolegica začela. Glejte, v 14 letih, kar smo mi v EU, se je samo enkrat zgodilo, da je odbor, jaz pa dva kolega iz SMC takrat, spremenil stališče Vlade Republike Slovenije. Ogromno delam parlamentarne diplomacije, nobeden ni tako neaktiven. In zdi se mi, da bi bil že skrajni čas, da Vlada dojame delitev pristojnosti in da tudi dojame, da »fine tuning«, izboljšanje stališča Slovenije, pomeni tudi pogajalsko pozicijo naših ljudi, ko grejo v Bruselj. Pa sem že večkrat razlagal, kako   (nadaljevanje) je nek bivši Avstrijski kmetijski minister deloval, ki je pogosto v Bruslju enostavno rekel počakajte do tukaj imam jaz pogajalsko pozicijo, moram iti v parlament, ne bomo se naprej pogovarjali. Pa ne bi rad bil predolg, zdaj, če bi bili malo bolj zreli, bi v bistvu kolegije Vlade premaknili na sredo, kar se bojim, da se ne bo zgodilo in bi v četrtek imeli čas, da se resno pripravimo za ta nadodbor, ta odbor je ob petkih, prejšnji mandat sem 70 % jaz govoril, sam sebi šel že malo na jetra, včasih se je potem NSi oglasil, ampak se mi zdi, da pod kolegom Krajičem bo malo drugače, navsezadnje znanstvenik kot jaz in tudi analitik in upam, da se bo to spremenilo. Hvala.

Hvala lepa. Izvolite gospod državni sekretar.

Torej hvala lepa za vprašanja. Kar se tiče pravnega semestra bom, jaz sem isto bral, se pravi članek v delu, bom pa prosil mogoče gospoda Brozina, če on kej več ve o tem. Jaz res nisem seznanjen kje smo, kje je stališče, kje je stališče naše stališče. Kar se tiče cepljenja Evropske unije, verjetno lahko dobivamo takšna mnenja, jaz verjamem, da na koncu dneva je Evropska unija stabilna in, da verjamem, da bo vse to lahko prebrodila in šla na tista stališča, ki jih kot osnova Evropska unija ima. Mi bi lahko tudi kakor vem arbitrarno odločitev, ampak mislim, da je bila beneška komisija, ker so bili največji strokovnjaki, pravni strokovnjaki in tako dalje vključeni v delo preverjanja in so dajali potem posebno dajali stališča. In mislim, da tudi Poljska bo znala zagovarjati v teh dialogih tudi svoja stališča oziroma bomo videli kaj je. Bi pa mogoče gospod Brozina tudi bolj podrobno kar se tiče pravnega semestra mogoče kaj povedal, gradivo bom pa preveril, torej povem za gradivo bomo preverili, če je kakšen zaplet, kar mogoče dvomim, da je pri nas, da ni to po ustaljenem poslovniku narejeno, mislim, da je, tako, da vem, tako, da mogoče to pojasni ja. Hvala.

Hvala. Gospod Brozina, izvolite.

Najlepša hvala. Veleposlanik Mirošič se je navezoval na eno iniciativo, ki se je začela pred kakšnim letom, namreč v lizbonski pogodbi v 2. členu imamo navedene vrednote, ki jih vse države članice med seboj spoštujejo in tudi jih zavezujejo. Problem je pa v tem, da nimamo nobenega mehanizma, ki bi sproti pregledoval kako se te vrednote v posamezni državi izvajajo. Imamo samo 7. člen, ki se aktivira na predlog komisije parlamenta ali tretjine držav članic, v primeru, ko pride že do suma večjih kršitev teh vrednot. Idejo, ki jo je nekaj držav članic imelo je, da bi vzpostavili en mehanizem medsebojnega pregleda med državami, neke vrste kot jaz temu rečem Schengenska evalvacija, kjer bi skupina ekspertov recimo treh držav šla v četrto državo in bi se pogovarjali o tem na kakšen način pripravljajo, bodisi recimo sodno reformo ali pa medijske zakone ali pa tovrstne stvari, da bi nekako na ta mehek način izmenjave informacij in mnenj države nekako vzdrževale bolj ali manj podoben enotni standard glede izvajanja teh vrednot. Te iniciativi se je Slovenija pridružila, smo se nekako trudili priti zraven in zdaj in razmišljamo o tem kako to stvar vzpostaviti. Bo pa to medvladno sodelovanje, kjer komisija ne bo imela vloge, ne parlament, ampak samo države članice med seboj. No na to je veleposlanik Mirošič v tem primeru govoril. Kar se pa tiče mogoče gradiv, če dovolite tudi z naše strani, tako kot ste sami rekli, ko so zakonodajni akti pridejo iz Bruslja, mi počakamo, da dobimo slovensko verzijo, na podlagi slovenske verzije Vlada v petih tednih pripravi svoje stališče, ki ga posreduje v Državni zbor in Državni zbor ima mislim, da dovolj časa, da to pač na matičnih odborih in na ostalih odborih obravnava. Tukaj, vi se pa navezujete na izhodišča za svet, treba je pa vedeti, da svet sam na odboru stalnih predstavnikov potrdi agendo posameznega sveta 16 dni pred zasedanjem. In šele takrat, torej približno dve zasedanji odbora stalnih predstavnikov pred zasedanjem pravzaprav vemo kaj bo tema pogovorov. In takrat seveda ministrstva pripravijo izhodišča, Vlada potrdi in dejansko je manj časa za obravnavo izhodišč, niso pa izhodišča nekaj kar bi imelo neposredne zakonodajne posledice, gre za pač politične pogovore v svetu, tako, da v tem primeru je seveda manj časa, ampak smo tudi mi  (nadaljevanje) nekako pod temi roki in se trudimo kolikor se le da. Hvala.

Hvala lepa. Gospod državni sekretar, ste odgovorili na vsa vprašanja ali še želite odgovoriti?

Ja, jaz mislim, da smo v grobem odgovorili na vsa vprašanja. Hvala.

Hvala. K razpravi se je prijavil še enkrat mag. Branko Grims. Izvolite mag. Grims.

Ja, hvala. Zdaj kot odgovor ste ponudili nek mehanizem, ki naj bi se vzpostavil v bodoče, neko svetovanje in tako naprej, kar je čisto v redu. Toda problem je tisto o čemer sem govoril, v okviru tega kar ste predstavili na začetku so bila tudi stališča do dveh postopkov, ki v tem trenutku že tečejo. Oba ta postopka proti Madžarski in proti Poljski sta izrazito politično motivirana in kakršnakoli podpora tem postopkom je po mojem trdnem prepričanju proti slovenskim dolgoročnim nacionalnim interesom. Za kar se tiče Poljsko, ki je manj znana kot tale, ki se je odvijal tudi včeraj v Bruslju proti Madžarski, tisti proces je oprostite izrazu, čisto navadna politično motivirana svinjarija, jaz sem se zelo dobro pozanimal za kaj gre. Prejšnje vlade so zlorabile položaj zato, da so vzpostavile neko stanje, ko se poskuša popolnoma po legalni poti spremembo zakonodaje z ukrepi, ki so normalni narediti pač neko normalno stanje, da lahko država polno funkcionira, se jo pa obsoja za ne vem kaj. Če bi Evropa proti kateri državi mogla uvesti zaradi stanja v pravosodju kakšen proces, je to k večjemu Slovenija. V Sloveniji vemo, da padajo te dneve po tekočem traku procesi, imeli smo politične zapornike, v parlamentu se je protiustavno, očitno protiustavno jemalo mandate in tako dalje in tako dalje, skratka katastrofa od katastrofe, ampak to nikogar ne moti, moti pa jih, če ena normalna demokratična država želi svojim državljankam in državljanom omogočiti mirno in varno življenje, kajti to je v ozadju teh dveh procesov proti Madžarski in Poljski. In spet se oživlja recimo govor Macrona, par dni nazaj, tisto, da kdo ne bo hotel na silo sprejemati migrantov bo pa Evropa uvedla sankcije proti njemu in podobne oslarije. Jaz proti vsemu temu najbolj odločno protestiram in kakršenkoli tovrstni zagovor ali podporo s strani države Slovenije na evropski ravni odločno zavračam. Drugače tega ne morem izraziti kot, da bom zdajle glasoval proti in tudi kolege pozivam naj glasujejo proti. Vas pa prosim, da v bodoče oblikujete stališča vlade tako, da bodo upoštevali, da je temeljna prioriteta za Slovenijo, da ohrani Evropo celo, to se pravi, da ne more nihče iz Bruslja nikomur nič vsiljevati, da jo ohrani varno, kar pomeni, da je treba enkrat že z migracijami narediti red in, da je samo načelo nič migrantov pomeni varna Evropa in, da je treba radikalni islam nagnati ven iz Evrope, ker sicer nikoli ne bo več Evropa, Evropa, ampak bo postala sčasoma čisto nekaj drugega. To so principi, ki bi jih morali uveljavljati na evropski ravni, tako, ko gre za vladna stališča kot, ko gre za stališča tistih, ki pač v posameznih institucijah Slovenijo tam predstavljajo.

Hvala lepa mag. Grims. K besedi se je prijavila tudi gospa Nataša Sukič. Izvolite.

Ja, jaz bi replicirala na tole, se pravi članice, prvič ne vem sicer zakaj se na tak način to pogovarjam, ampak članice Evropske unije morajo biti toliko odgovorne pri svojih politikah, da seveda ne bodo tiste, ki bodo to Evropo razkrajale oziroma rahljale ali kako naj rečem. In kar se tiče Madžarske, sem zelo vesela tega zgodovinskega trenutka, da je dobila oster opomin za nedopustno erozijo demokracije in za teptanje človekovih pravic. In mislim, da je to edino pravilno in govoriti, da je varnostna politika ničta stopnja migracij, mislim to je absurd, navsezadnje tukaj imamo problem humanitarne narave, na kar v Levici ves čas opozarjamo. To niso, mislim tako množična, množični pojav beguncev pomeni, da obstajajo neki konkretni razlogi, da gre za golo preživetje in za življenje ljudi, ki bežijo iz območij, kjer je vojna. In mislim treba je to enostavno vedeti   (nadaljevanje) in treba je biti solidaren, navsezadnje smo, mislim vsi skupaj ljudje in tudi mi bomo mogoče kdaj v situaciji, ko bomo morali bežati in bomo mi begunci tako, da jaz res ne razumem te sovražne retorike. In tukaj je Evropa končno ravnala pravilno, da je takšna ravnanje Madžarske ostro obsodila. In kar se tiče Poljske, prav tako kot smo danes slišali in države članice čisto vse po vrsti smo odgovorne, da spoštujemo vladavino prava, da spoštujemo temeljne človekove pravice, če ne pač veljajo neka pravila v tej Evropski uniji in pravilno je, da se tako postopa. Hvala lepa.

Hvala lepa. Mag. Grims ima repliko.

Ja, glejte prvo bi želel, če se kaj resno pogovarjamo, da se pogovarjamo o dejstvih. Zdaj ta silna humanitarna katastrofa o kateri gospa govori postaja vse bolj humanitarna katastrofa za Evropejce, za državljanke in državljane evropskih držav, ker se ne počutijo več varne v lastnih državah, Švedska je postala prestolnica posilstev celega sveta. In po drugi strani zmanjkuje denarja za socialo tistih, ki so te države ustvarjali, ki so gradili moderno Evropo zato, ker se namenja denar za pač tiste, ki prihajajo in so v resnici bodisi ekonomski, bodisi politični motivirani migranti. Koliko je tam kakšne vojne, oprostite, ne me spravljati v smeh, če ne bom rekel naj predstavijo številke od kje prihajajo v zadnjih mesecih migranti v Slovenijo. Pa boste videli, da prihajajo iz Maroka, pa iz Alžirije pa iz Albanije pa ne vem še od kje, skratka iz držav, pa iz Pakistana recimo in tako dalje, skratka iz držav kjer seveda bodisi že dolgo ni vojne ali pa je v zadnjih obdobjih sploh nikoli ni bilo. Tiste pravljice o tem kako so to ljudje, ki bežijo, veste ljudje bežijo v prvo varno državo in tam so v resnici pač imajo tudi pravico do azila, to kar se dogaja z Evropo je pa invazija. In nekaterim to paše, ker pač vidijo v teh nove volivce, jih pa ne zanima, da s tem uničujejo lasten narod pa varnost v Evropi in, da zmanjšujejo tudi njeno konkurenčnost, kajti Evropo tale »kozlarija« strahovito veliko stane, res pa, da je to samo še »biznis« in nič drugega kot en svinjski »biznis«, s katerim nekateri neverjetno dobro služijo. Kar se pa tiče ravnanja evropskih institucij, pa gospe in gospodje vloga Slovenije pri prevratu, ker je to edini pravi izraz, v Makedoniji je bila nacionalna sramota in tam sta se gospod Vajgl in Fajonova izkazala kot, da ne rečem nekaj skrajno negativnega in to je bil zelo diplomatski izraz, ker, če uporabim tisto kar imam na jeziku bo zelo grdo.

Mag. Grims, replika je tri minute.

In zdaj se podobna zgodba ponavlja pri Poljski in pri Madžarski. Gospe in gospodje, pojdite tja pa vprašajte ljudi kako doživljajo svoje Vlade. Tam imate po Evropi, tamle greste v Bruselj so ljudje s strelskimi puškami, s strojnicami po ulici v uniformah, na Madžarskem in Poljskem pa rajajo po ulicah, pa ni nobenega problema, pa nobene sile ne.

Mag. Grims, to ni več replika, je razprava, prosim, če…

No, saj sem se javil k razpravi, saj to ste vi razglasili za repliko…

Ne, ne replika ste rekli…

Jaz nisem nobene replike rekel, to ste vi razglasil tako.

Postopkovno!

Izvolite dr. Trček, postopkovno.

Ja, hvala za besedo. Glejte predsedujoči, oba dva nova predsedujoča. V 1. členu kako se vodi sejo je v drugem stavku druge alineje piše, da se pri točki dnevnega reda razpravlja o točki dnevnega reda, prosim, da se tega držite. To je moj postopkovni predlog, ne glede na to ali razpravlja mag. Grims ali dr. Trček. Hvala za besedo, potem se bom pa še k razpravi prijavil.

Hvala lepa. Je še kdo za razpravo? Dr. Trček prosim, mag. Grims, vljudno prosim, če se držimo točke dnevnega reda.

Hvala. Zelo na kratko, seveda, seveda glejte imam nek problem glede tega izvajanja osebe moškega spola pred mano, ker neka politika je zelo tam se drla kako imamo neko krivosodje, sočasno, ko pa na Poljskem hoče ne glede na to katera Vlada je na oblasti si še bolj podrediti Ustavno sodišče in tretjo vejo oblasti nasploh, kot se to pri nas dogaja preko »proxya« predsednika države, je nekdo proti temu, mislim, da je tukaj potrebno seveda aktivirati 7. člen izhajajoč iz 2. člena, kot je povedal kolega iz Mladike in da je v tej luči še kako potreben pravni semester. Hvala.

Hvala lepa. Mag. Grims, izvolite.

Najprej kar se tiče pravnih standardov, z vem dolžnim spoštovanjem, ampak pravni standardi Poljske so tako enih deset nivojev nad slovenskimi, pa trdim z vso odgovornostjo, da tudi enih par nivojev nad bruseljskimi, pa še kakšnimi drugimi. Kdor tega ne verjame naj gre tja, pa naj se prepriča, pa naj se pogovori s kom tudi, ki iz Poljske je, da mu pokaže drugo plat medalje, ne tisto, kar se v Evropi širi kot propaganda in to levičarska propaganda, da ne bo pomote.  Vsa moja razprava je šla samo v eno smer. Da svarim pred procesi, ki Evropsko unijo cepijo. Interes Slovenije, ki je velika izvoznica je, da se Evropska unija ohrani. Ampak Evropsko unijo bo mogoče v procesih, ki so, ohraniti samo kot skupnost suverenih držav, kjer bo spoštovana vsaka država posebej in odločitev njenega naroda. To, kar se dogaja sedajle je absurd. Na Madžarskem je polovica ljudi volila, na proporcionalnem volilnem sistemu, za Viktorja Orbana, dvotretjinsko večino ima sedaj v parlamentu, ker imajo pač tak volilni sistem in Evropa uvaja sankcije. Proti komu? Proti madžarskemu narodu? Samo krepila bo antievropski sentiment med Madžari, nič drugega ne bo učinka. Podobno je na Poljskem. Podobno se je zgodilo v Makedoniji. Makedonci so jezni na Evropo tako, da se to povedati ne da, kar pojdite jih vprašati. Osebno jih nekaj poznam. Taki procesi, taka početja so mogoče komu politično všeč. Prej vas je nekaj izražalo ta, iz Levice, da vam je to všeč, pa da je fino, da se to dogaja, ampak to je dejansko uničevanje Evropske unije, ki je bila narejena kot demokratična skupnost in ki bi morala biti demokratična in varna skupnost in …/nerazumljivo/ blaginje za vse svoje državljanke in državljane. Sedaj se pa to zaradi politične računice, pa tudi zaradi neumnosti nekaterih ali pa naivnosti se to uničuje. In čas bi bil, skrajen čas, da se to prekine, da se vsaj še nekaj reši kar se še rešiti da, zelo veliko pa ne. Kajti, tisto kar se v Evropski uniji skriva so procesi kam to pripelje. Na francoskem imate v nekaterih mestih »no go zone«, ki so dobesedno bojišče. Podobno se pojavlja že v nekaterih drugih državah. Ta proces, se bojim, da je vsaj v Franciji že praktično nepovraten…

…mag. Grims prosim, da se držimo teme. Tema je…

Ja, saj je tema. Tema je ohranitev Evropske unije in zasedanje vrha, ki bi moral iti v tej smeri, da se Evropa strezni dokler je še čas. In da tudi Slovenija, kajti o tem danes razpravljamo, v nobenem primeru ne izrazi pri ničemer več podpore tem procesom. Kakršnokoli vsiljevanje iz Bruslja sedajle cepi Evropsko unijo. Dva procesa, proti državam članicam Višegrada, sta več kot očitno politično motivirana…

…mag. Grims, to vedarle…

…nič drugega…

…to vendarle niso teme sveta…

…kot pritisk levičarjev pa tistih idiotov…

…vendarle niso to teme sveta…

…ki jim držijo štango v Bruslju, ne glede na to, da se imajo nekateri za desne, da …

…mag. Grims…

…da pač pripeljejo v položaj, ki bo na koncu razcepil Evropsko unijo. In potem kaj bo Slovenija? Na kateri strani bo? In kam bo Slovenija izvažala? In kakšne težave bomo imeli Slovenke in Slovenci, ki smo prvič zaživeli v skupnosti brez meja? To se vprašajte.

Hvala lepa. Državni sekretar želite besedo?

Gospod predsednik, po mojem so bile to bolj izhodišča oziroma mnenja in ni bilo nekih specifičnih vprašanj.

Hvala lepa. Se še kdo javlja k razpravi? Gospod Doblekar, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Počasi se bomo spoznali, pa bo potem lažje. Državni sekretar je že kar odgovoril na nekaj vprašanj oziroma bil tudi sicer dokaj kratek v tem povzetku. Ta naša razprava je šla, hitro je zašla iz tistega o čemer   bi se pogovarjali, ki bi bilo zelo pomembno in potrebno se pogovarjati kar je moje mnenje, da je to bolj pomembno slovensko kmetijsko po moje kot pa neki napad na države višegrajske skupine Madžarske, migrante in ne vem kaj vse, pa bi mogoče tukaj pri kmetijstvu, ste omenili, manj sredstev oziroma padec sredstev za kmetijstvo v naprej ste omenili, da boste to omilili. Pa me zanima kako boste to omilili oziroma malo bolj podrobno kakšno stališče, kako boste, na kakšen način boste zavzeli ta stališča, da vam bo to uspelo omiliti, malo več na to temo kmetijstva, ker se mi zdi bolj pomembno kot pa vse ostalo kar sem do zdaj poslušal. Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje. Še kakšno vprašanje? Ni več. Izvolite državni sekretar.

Vem, da je že kar nekaj potekalo pogajanj in usklajevanja med resornimi ministrstvi, vem, da Slovenija ima neka izhodišča kot vem, mogoče res, ker gre za specifično zadevo in še danes nisem niti /nerazumljivo/ dolžnosti, tako da mogoče generalni direktor.

Mislim, da imamo o kmetijstvu tudi posebno točno še in danes predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, pa verjetno več vedo kolegi iz kmetijstva o tem kot pa o tem. Še mogoče gospod Brozina, želite besedo?

V bistvu gre za večletni finančni okvir. Kot je povedal državni sekretar na začetku v obdobju, ki se bo končalo leta 2020, torej sedanjo finančno obdobje, v obdobju 2021-2027 vemo, da ima Evropska unija nove prioritete, da želimo več sredstev dati na politike kot so migracije varnost in tako naprej hkrati pa si vsi želijo zadržati količino sredstev, ki je bila za kmetijsko in kohezijsko politiko že do danes, kar pomeni, da bi denarja potrebovali več. Ob enem imamo izstop Združenega kraljestva, ki je prispevalo 10 % celotnega evropskega proračuna. Torej definitivno bo treba nekje vzeti in nekje dodati ob tem, da bo količina celotnega sredstev nekoliko nižja. Evropska komisija je predlagala, da se proračun zniža samo za 5 %, to pomeni, da bi države članice morale plačati več kot do danes, da bi to luknjo zaradi britanskega izstopa vsaj do polovice zapolnile. Tako, da predlogi, ki jih je komisija dala za naslednji finančni okvir so zmanjšanje, delno zmanjšanje sredstev na kmetijstvu kot smo imeli tudi na koheziji. To kar je državni sekretar rekel, da je naše stališče, da tega zmanjšanja ne sme biti preveliko, da tako rečem, ne moremo pričakovati, da bomo stali na enakem, sredstev bo manj, ampak naše stališče je, da bi predvsem na razvoju podeželja izboljšali tisto ovojnico, ki je v predlogu komisije namenjena komisiji. Seveda je pa to stvar pogajanj, ki bo tekal še leto in pol in naši pogajalci se bodo trudili, da to dosežejo.

Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. septembra letos in jih podprl. Želi kdo obrazložitev glasu? Nihče se ni prijavil, zato začenjam z glasovanjem.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) S tem ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in se zahvaljujem gospodom iz ministrstva; gospodu državnemu sekretarju in generalnemu direktorju. Hvala lepa. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE EU 2017 11/32 GLEDE UPORABE DIGITALNIH ORODIJ IN POSTOPKOV NA PODROČJU PRAVA DRUŽB. Gradivo k tej točki in k naslednji točki smo prejeli od Vlade 9.8 letos na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na tretji nujni seji, 12. 9., in sprejel mnenji, ki smo ju prejeli. Prosim generalnega direktorja, gospoda Franca Stanonika, ki po pooblastilu nadomešča ministra, da predstavi predlog in mnenje. In hkrati bi želel poudariti, da izjemoma tokrat dovolimo nastop generalnemu direktorju, sicer bomo pa zahtevali, da je na seji odbora skladno s 154.e členom Poslovnika minister oziroma državni sekretar.  Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora, lepo pozdravljam tudi v mojem imenu in v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Hvala za možnost predstavitve vladnega stališča do omenjenega predpisa, hvala tudi za možnost, da danes na današnjem zasedanju to stališče predstavim jaz kot generalni direktor, ker imamo zaradi stanja pri oblikovanju nove Vlade pač trenutno situacijo, da so tako minister kot državni sekretar zadržana.  Torej danes se pred odborom med drugim obravnavata predloga stališč Republike Slovenije do dveh direktiv s področja prava družb, ki jo je Evropska komisija sprejela aprila letos in od takrat potekajo intenzivna pogajanja v okviru delovne skupine za pravo družb na Svetu EU. Prvi predlog direktive se nanaša na uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb. Predlog direktive izhaja iz spoznanja, da družbe vedno bolj uporabljajo digitalna orodja. Pri poslovanju sodelujejo tudi z javnimi organi, kar pa ni vedno možno preko spleta. Države članice namreč različno uporabljajo storitve e-uprave. Nekatere so zelo napredne in zagotavljajo enostavno za uporabo ter v celoti spletne rešitve, mednje se uvršča tudi naša država Slovenija, med tem ko ostale države ne ponujajo spletnih rešitev v ključnih korakih življenjskega cikla družbe. Predlog direktive določa posebna materialna pravila postopkov ustanovitve in registracije družb za omejeno odgovornostjo in podružnic. Predlog zagotavlja tudi potrebne pravne pogoje za uporabo digitalnih orodij in procesov, ki bodo družbam omogočile, da izkoristijo prednosti uporabe elektronske identifikacije in storitev zaupanja iz uredbe eIDAS. S predlogom bo na področje prava družb vneseno tudi načelo samo enkrat. Predlog bo ne nazadnje povečal učinkovitost in pravno varnost postopkov čezmejnega poslovanja povezanih s čezmejnimi združitvami, delitvami in preoblikovanjem. Ministrstvo je pred pričetkom obravnave direktive le to posredovalo mnenje številnim deležnikom, na primer IPES, agencijam, Vrhovnemu sodišču, gospodarskim zbornicam in univerzam in po večini prejelo pozitivne odzive predvsem z vidika odprave administrativnih in drugih ovir. Nekatere vsebinske pripombe predvsem drugih ministrstev in Notarske zbornice Slovenije pa so bile upoštevane pri oblikovanju predloga stališča, ki ga danes obravnavate. Predlog stališča Republike Slovenije predlog direktive podpira, ker gre v smeri nadaljnje harmonizacije prava družb v okviru Evropske unije, čemur je Republika Slovenija naklonjena. Predlog direktive bo z zmanjševanjem administrativnih ovir in povezovanje pripomogel k olajševanju poslovanja družbam, zato je primerna osnova za nadaljnjo razpravo in pogajanja. Bo pa v času pogajanj tudi v sodelovanju s pristojnimi akterji posebna pozornost namenjena vlogi notarjev, ki so pomemben del našega sistema in pa stroškovno-tehničnim posledicam, ki bodo prinesla nova pravila.  Torej, da strnem, gre za predpis, ki naslavlja vprašanje nadaljnje harmonizacije prava družb v Evropski uniji, kar Republika Slovenija podpira. Poudarjam, da gre za izhodišče oziroma za stališče Republike Slovenije, predpis pa bo tekom nadaljnjih postopkov v okviru delovnih skupin in pogajanj v okviru delovne skupine seveda še dopolnjen, spremenjen in popravljen v skladu s sodelovanjem v delovni skupini vseh držav članic. Seveda bo naša vloga v pogajanjih zelo aktivna. Tukaj z menoj je tudi kolega Aleš Gorišek, ki zastopa Republiko Slovenijo oziroma naše ministrstvo v tej delovni skupini, pa bi v nadaljevanju vam lahko po potrebi predstavila še dodatne odgovore oziroma pojasnila.   (nadaljevanje) Za enkrat je pa to iz moje strani vse in v skladu z navedenim predlagam, da odbor stališče sprejme.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim predsednika odbora gospoda Gregorja Periča.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Lep pozdrav, kolegice in kolegi, gostje, predstavniki ministrstev! Podal bom kratko poročilo z Odbora za gospodarstvo, ki je na tretji nujni seji 12. 9. 2018 kot matično delovno telo obravnaval zadevni predlog stališča. Če na kratko povzamem je na uvodni dopolnilni obrazložitvi državna sekretarka na MGRT gospa Štravs Podlogar predstavila predlog direktive in predlog stališča v razpravi, ki je sledilo v nadaljevanju so pa članice in člani odbora želeli dodatna pojasnila glede nadaljnjega postopka sprejemanja predloga direktive. Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je podal pojasnilo, v katerem je izpostavil, da usklajevanje glede predloga direktive še poteka in je ravno tako poudaril, da bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za jasnejšo opredelitev vloge notarjev. Odbor sam ni sprejel amandmajev in je predlog stališča podprl.  Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Perič.  Predlog stališča k tej in 4. točki je na 11. seji 11. septembra 2018 obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih sprejeli. Za predstavitev mnenja Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim člana komisije Bogomirja Vnučca.

Lep pozdrav vsem navzočim! Za obe točki skupaj tudi naša komisija sledi in podpira mnenje Vlade. Zdi se nam, da digitalizacija sigurno prinaša pozitivne učinke, zmanjšuje stroške. Kar se tiče pa naslednje točke je pa ta zadeva v različnih državah različno urejena in seveda pravica delavcev, upnikov in malih delničarjev niso enake, niso enako obravnavane tako, da menimo, da bo poenotenje pravil na tem področju tudi prineslo bistveno izboljšanje do teh deležnikov, ki sem jih omenil in tudi podpiramo obe zadeve.  Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Vnučec.  Odpiram razpravo k tej točki.  Do sedaj se je javil dr. Trček. Se še kdo prijavlja k točki? Gospod Doblekar. Še kdo? (Ne.)  Dr. Trček, izvolite.

Hvala za besedo.  Moram reči, da me zelo veseli, da je poročevalec Državnega sveta začel s pravicami delavcem, da se bomo tudi premikali v tej smeri. Bom relativno kratek kot senčni MGRT minister Levice.  Seveda vsi, ki se nam gre za neki pošteni »biznis«, da se tako izrazim to pozdravljamo. Sočasno se seveda kot je tudi zelo povedal poročevalec Državnega sveta velike razlike med državami kako se bo to usklajevalo, že naravne veste kako se bo zapiral E razkorak kot so povedali na resornem ministru. Kolega Koražija je na matičnem delovnem telesu za gospodarstvo pa spraševal še o neki problematiki kako se v to vpenja davčna optimalizacija izogibanje davkov ob tem nekem procesu ali če hočete poizkusu pogroma nad Levico, ki se ga je prijelo ime »boskaroljenje« je prišlo na plano tudi kdo plačuje davke in kdo ne plačuje banke. Jaz prihajam iz Maribora, eno leto Henkel plačuje milijonske davke, naredijo neki knjigovodski premik v kmečkem jeziku povedano, nekaj začnejo knjižiti na Nizozemskem, največ v Sloveniji in se priliv iz njihovega naslova zmanjša dejansko pod eno desetino. Glede na to, da smo nepremišljeno privatizirali, da bi eni še to naprej počeli, da pa smo navsezadnje    (nadaljevanje) Državni zbor skrbniki proračunov - 4 in pol kot jih jaz imenujem, tisti 5 je kohezijski - ali se tega dovolj zavedamo, ker nekako iz stališča Republike Slovenije nimam pa sem ga pozorno bral ravno tovrstnega analitičnega občutka. Tudi iz magnetograma oziroma iz odgovorov kolega Koražiji temu tudi ni tako. Odgovor je nekako šel v smeri, saj bo to že FURS poskrbel. Mi vemo, da imamo težave v Sloveniji že na ravni tega, da neki delodajalci zaposlenim ne plačujejo niti tisto osnovno, kar bi jim po reguli morali pa nekako FURS miži prej na obe očesi kot zgolj na eno in pol. V tej luči bi nekako rad odgovore. Razpravljal sem glede obeh točk, ker se smiselno povezujeta.  Hvala.

Hvala lepa, dr. Trček.  Gospod Doblekar, izvolite.

Hvala lepa za besedo.  Jaz bi pa mogoče se tukaj samo ustavil in malo dodatno povprašal gospoda direktorja generalnega in pa tudi člana komisije o tej vlogi notarjev pri tej uredbi oziroma digitalizaciji. Kako bo torej ta direktive vplivala na njihovo poslovanje? Malo bolj natančno, če lahko.  Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje gospod Doblekar.  Gospod direktor, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.  Sedaj uvodoma bi rad povedal, da sta obe direktive, ki se jih danes obravnava dejansko zelo povezani med seboj, prepleteni, kar je razvidno tudi iz vprašanj, ki smo jih dobili. Namreč, to področje davčne politike ni… Moram pa reči, da področje davčne politike ni neposredno povezano ne s prvo in ne z direktivo, ki jo bomo v nadaljevanju obravnavali sploh pa ne s to, ki je sedaj trenutno. Ampak kljub vsemu, če mi je dovoljeno bi povedal, me bo lahko kolega v nadaljevanju popravil oziroma dopolnil… Če izhajam sedaj iz direktive, ki bo obravnavana pri naslednji točki je treba zelo jasno povedati, da direktiva rešuje tudi vprašanje - gre za vprašanje preoblikovanja združitev in delitev -, da do tovrstnih postopkov se pravi pri združevanju, razdruževanju, delitvah ne bi prihajalo do namernih zlorab oziroma, da ne bi prihajalo do efektivnih postopkov, ki bi imele za ciljno poslovanje gospodarske družbe takšne in drugačne, ampak za zlorabo tako na davčnem kot na drugih področjih tudi na področjih odnosa do družbenikov, do delavcev itd… Me bo tukaj, potem kolega še dopolnil, ampak pri naslednji direktivi bomo to povedali. Postopki so za enkrat zastavljeni tako, da se že v predhodni fazi, ko pride do pobude za združitev, delitev, razdružitev in preoblikovanje ugotavlja ali so ti postopki namenjeni dejanskemu poslovanju ali sedaj nekim slabim praksam in se to poskuša uvodoma zadeve preprečiti in so tudi členi direktive napisani v tej smeri, da se temu poskušamo čim bolj izogniti. To je odgovor na prvo vprašanje.  Kar se tiče vprašanja poslanca Doblekarja glede na vloge notarjev, bo tudi kolega, potem dopolnil. Gre za to, namreč v našem pravnem redu je vloga notarjev in gre za pravni red pač bom rekel celinski je vloga notarjev pri poslovanju družb zelo pomembna. V Evropski uniji med vsemi državami članicami je seveda notariat ima drugačno vlogo ali pa je ponekod niti nima sploh pa ne pri ustanavljanju in poslovanju družb tako, da je potrebno v okviru direktive vsaj iz našega vzornega kota je to zelo pomembno, da se naslovi to vprašanje, se pravi, vloge notarjev in tudi pri predhodnem posvetovanju z Notarsko zbornico so bile izpostavljene   ravno te dileme. V bistvu gre pa za to, da direktiva v ničemer, vsaj v obliki takšni kot je zdaj, in verjamem, da tudi v tem smislu ne bo sprememb, direktiva v ničemer ne spreminja vloge notariata kakršnega imamo sedaj v smislu pristojnosti, je pa seveda glede nas to, da govorimo o digitalnem poslovanju se bo tudi slovenski notariata moral v tem smislu tehnično in tehnološko in informacijsko izpopolniti in delovati v smislu nove uredbe. Drugače je pa za enkrat, pa naj me potem kolega dopolni, če narobe povem, za enkrat v direktivi ni nobenih intenc, ki bi zmanjševale pristojnost notariata. Je pa to eden od poudarkov, ki jih imamo mi v procesu pogajanj in nad tem bdimo, tako da verjamem, da do teh sprememb, ki bi šle v negativno smer za slovenski notariat, ne bo prišlo. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod generalni direktor. S tem zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: Republika Slovenija podpira nadaljnjo harmonizacijo prava družb Evropske unije, saj meni, da je zaradi uporabe digitalnih tehnologij in rešitev nujno potrebna za zagotovitev pogojev za enotno delovanje notranje trga. Republika Slovenija ocenjuje, da je predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive EU 2017 11/32 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb primerna osnovna za nadaljnjo razpravo. Predlog direktive obravnava vprašanja, ki imajo lahko velik vpliv na različna gospodarska in negospodarska področja in jih bo Republika Slovenija v nadaljevanju podrobno preučila. Pri tem bo Republika Slovenija posebno pozornost namenila vlogi notarjev in stroškovno tehničnim posledicam novih pravil. Notarji v Republiki Sloveniji so močno vpeti v registrski postopek in postopke v zvezi s spremembami podatkov in dokumentov v registru. Prehod iz obstoječe ureditve v spletno registracijo po predlogu direktive bo po mnenju Republike Slovenije vplival na njihovo poslovanje. Poleg tega bo zahteval tudi nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov za registracijo družb in podružnic tujih podjetij, ki jo s finančnega in tehničnega vidika še ni mogoče oceniti. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem končujem 3. točko dnevnega reda. Prehajam na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE EU 2017 11/32 GLEDE ČEZMEJNIH PREOBLIKOVANJ, ZDRUŽITEV IN DELITEV. Prosim generalnega direktorja direktorata za notranji trg gospoda Stanonik, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Hvala lepa. Torej, kot že omenjeno pri prejšnji točki obravnavamo predlog stališča Republike Slovenije do dveh direktiv s področja prava družb. Predlog druge direktive se nanaša na čezmejno preoblikovanje združitve in delitve družb. Cilja predloga te direktiva sta dva. Določiti posebne in celostne postopke za čezmejno preoblikovanje delitve in združitve, ki bodo okrepile čezmejno mobilnost ter drugič zagotoviti ustrezno varstvo najpomembnejšim deležnikom družb. Pred sprejemom predloga direktive so bile na evropski ravni v okviru različnih forumov opravljena številna posvetovanja z različnimi zainteresiranimi skupinami. Ugotovljeno je bilo, da obstoječa pravila na področju prava družb niso dovolj prilagojena čezmejni mobilnosti v EU. Pravila čezmejnega preoblikovanja in čezmejnih delitev družb v Evropski uniji še niso harmonizirana, medtem ko so v primeru čezmejnih združitev harmonizirani le določeni vidiki. Zaradi tega družbe v EU praksi še vedno težko uresničujejo pravico do ustanavljanja, ki ima ključno vlogo pri razvoju enotnega trga, saj poslovnim subjektom omogoča stalno opravljanje dejavnosti v drugih državah članicah. Na odločitev za sprejem predloga direktive so vplivale tudi odločitve sodišča Evropske unije v zvezi s svobodo ustanavljanja po 49. členu pogodbe o delovanju Evropske unije, pravica do ustanavljanja zajema ne samo ustanovitev in vodenje družbe pod pogoji države članice, v kateri se je družba ustanovi, ampak tudi pravico do preoblikovanja družbe po pravu druge države članice. Tudi ta predlog direktive je ministrstvo pred pričetkom obravnave posredovalo mnenje številnim deležnikom in prejelo podobne odzive kot sem jih omenjal prej. Ti so bili po večini pozitivni z vidika odprave administrativnih in drugih ovir. Nekatere vsebinske pripombe predvsem znova notarske zbornice in drugih ministrstev smo vključili v stališče, ki ga danes obravnavamo. Predlog stališča Republike Slovenije je, predlog direktive torej podpira, ker gre v smeri nadaljnje harmonizacije prava družba v EU, čemur je Republika Slovenija Naklonjena. V času intenzivne globalizacije je čezmejno poslovanje družb nekaj povsem vsakdanjega in je tako nujno zagotoviti jasen, predvidljiv in primeren pravni okvir, ki bo prispeval k ustvarjanju globljega, spodbudnega in pravičnejšega enotnega trga. Na področju čezmejnih združitev je slovenska nacionalna zakonodaja že v precejšnji meri usklajena s predlogi vsebovanimi v direktivi o kateri stališče danes sprejemate. Tekom pogajanja bodo posamezna obravnavana vprašanja še natančno preučena in usklajena s pristojnimi deležniki, prav tako pa bo posebna pozornost posvečena vlogi notarjev, kar je bilo že omenjeno, ki so pomemben del našega sistema in tudi finančnimi tehničnimi posledicam, ki jih sprejeta pravila prinašajo, zagotavljam vam, da bo vloga Republike Slovenije pri tem zelo aktivna in odgovorna. V skladu s tem cenjeni odbor predlagam, da sprejmete stališče Republike Slovenije. hvala lepa.

Hvala lepa, gospod generalni direktor. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim predsednika odbora gospoda Gregorja Periča.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane, spoštovani!  Torej, na 3. nujni seji 12.9.2018 je Odbor za gospodarstvo obravnaval zadevo in v pojasnilo je predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo državna sekretarka gospa Štravs Podlogar predstavila predlog direktive in predlog stališča. V razpravi, ki je sledila, je člane odbora predvsem zanimal morebiten vpliv predloga direktive na možnost izmikanja davčnih obveznostim. Pojasnilo, ki smo ga prejeli s strani ministrstva je šlo v smeri, da že sedaj v okviru veljavne pravne ureditve obstaja možnost za preprečevanje pridobivanja neupravičenih davčnih ugodnosti. Seveda pa predlog direktive predvideva tudi dodatne mehanizme s katerimi bi davčni organi države članice lahko preprečili morebitne zlorabe. Odbor k predlogu stališča ni sprejel amandmajem in ravno tako Odbor za gospodarstvo predlog stališča podpira. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Perič. Če sem prav razumel pri prejšnji točki ste tudi povedali, gospod Vnučec, mnenje vaše komisije. Hvala lepa. Odpiram razpravo. Se kdo javi k razpravi? Gospod Doblekar izvolite.

Hvala lepa za besedo. Eno vprašanje imam oziroma bi prosil dodatno pojasnilo. Že pri prejšnji točki sem želel to vprašati, ampak ste zdaj na koncu ponovno omenili notarje, pa bi vprašal, ker iz gradiva kolikor sem ga uspel na hitro pregledati nisem dobil podatka, omenili ste finančne in tehnične posledice. Kdo bo kril te stroške, torej za posodobitev digitalizacijo in tehnične posodobitve, torej kdo bo te stroške kril? Ali bo tukaj prispevala država ali bodo notarji potem podražili svoje storitve in bodo to plačali uporabniki? Skratka, na to vprašanje bi želel malo bolj konkreten jasen odgovor, ki se mi zdi zelo pomemben. Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje. Gospod generalni direktor izvolite.

Hvala lepa.  Zdaj, glede splošnih stroškov, ki bodo nastali s sprejemom direktive, po prenosu direktive v slovenski pravni red je vedno tako, da je to obveznost Republike Slovenije oziroma proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna Republike Slovenije, kar se tiče registrskih in drugih zadev.  Za notariat me bo pa kolega, mogoče, ker to pa tudi ne bi znal odgovoriti.

Hvala lepa.  Se opravičujem, sem pozabil ime kolega, pa ga bom naslovil kar, kolega izvolite. Prosim, če se predstavite.

Najlepša hvala gospod predsednik. Sem Aleš Gorišek, prihajam iz ministrstva. Pokrivam področje prava družb in registrskega prava na ministrstvu.  To vprašanje, ki ga je zastavil gospod poslanec, v bistvu se mi zdi zelo relevantno in to vprašanje smo v bistvu na sestankih za notarje že naslovili v mesecu avgustu, pa tudi v pisnih odzivih je bilo to vprašanje poudarjeno. Moram vam priznati, da to vaše vprašanje odmeva tudi na delovni skupini za pravo družb, kjer se v bistvu pogajamo o končnem besedilu te direktive. Direktor je že pojasnil, da je v tem trenutku in tudi stališče govori o tem, da je v bistvu v tem trenutku še nemogoče oceniti finančne posledice tega predloga. Mi si prizadevamo oziroma si bomo prizadevali tudi v prihodnosti, da bi bila vloga notarjev, pristojnost notarjev pri teh postopkih taka kot je sedaj. Namreč, mi smo prepoznali vlogo notarjev v teh postopkih kot nekaj izmeno pomembnega, predvsem njihova pojasnilna vloga, pa potem njihov, v bistvu funkcijo, ki jo izvajajo recimo pri predhodnem nadzoru zakonitosti v teh postopkih, tako da, je pa res da, veste, z digitalizacijo v bistvu odgovornost digitalizacije je dejstvo v današnjem svetu in pač vsi se prilagajamo na svoj način tako fizične osebe kot javna uprava, kot pristojni organi, ki sodelujemo in dejstvo je, da bodo tudi notarji morali nositi del tega bremena. Zdaj, kakšno bo to breme, bomo lahko ocenili šele potem, ko bomo okvirno videli končno besedilo tega predloga oziroma, ko bomo videli v kakšno globino bodo šle rešitve na tem področju. Upam, da to pojasnjuje vaše vprašanje.  Hvala.

Hvala lepa gospod Gorišek.  Je še kakšna razpr… Izvolite, gospod Doblekar.

Hvala lepa za odgovor.  Bodo prispevali notarji. Ali bo tudi država prispevala? To me zanima, ali bo to tudi strošek za, se pravi, bo proračun pokril te zadeve oziroma davkoplačevalci ali bo to zadevo, ne vem, pokrivala tudi kaj Evropa, pač se spomnili tako direktivo. Samo še to, malo za na koncu.  Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje.  Izvolite, generalni direktor.

Hvala lepa.  Načeloma je tako, da vsak prenos EU zakonodaje v slovenski pravni red prinese za seboj, v kolikor je temu tako, tudi obveznosti državnega proračuna, tako da tukaj je treba jasno povedati, da državni proračun mora oziroma pristojno ministrstvu mora v okviru svojega proračuna upoštevati vse vsebinske in takšne rezultate sprejemanja uredbe.  Kar se pa tiče, če govorimo zdaj izključno o notariatu oziroma o njihovi prilagoditvi, bo pa to strošek verjetno, ampak kot je bilo, kot je kolega povedal, se še ne ve točno, ampak to bo verjetno strošek notarjev posameznega notariata, ampak to je, veste, tukaj gre za nakup aplikacij za informacijsko podporo, gre za denar, mislim gre za sredstva, ki nekaj stanejo, ampak gre za neko splošno prilagoditev poslovanju, ki bo volj ali manj po uredbi oziroma po direktivi enoten za celotno Evropsko unijo.  Hvala lepa.

Hvala lepa gospod generalni sekretar. S tem zapiram razpravo, končujem razpravo     (nadaljevanje) in na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira nadaljnjo harmonizacijo prava družb Evropske unije, saj meni, da je zaradi čezmejnega poslovanja družb nujno potrebna za zagotovitev jasnega, predvidljivega in primernega pravnega okvira, ki bo prispeval k ustvarjanju globljega, spodbudnega in pravičnejšega enotnega trga. Republika Slovenija ocenjuje, da je predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev primerna osnova za nadaljnjo razpravo. Republika Slovenija uvodoma ugotavlja, da je zlasti na področju urejanja čezmejnih združitev v precejšnji primeri usklajena s predlogom direktive. Nadalje, predlog direktive po mnenju Republike Slovenije obravnava vprašanja, ki imajo lahko velik vpliv na različna gospodarska in negospodarska področja in jih bo Republika Slovenija v nadaljevanju podrobno preučila. Pri tem bo Republika Slovenija posebno pozornost namenila vlogi notarjev pa tudi stroškovno tehničnim posledicam novih pravil. Notarji v Republiki Sloveniji so namreč močno vpeti v registrski postopek in postopke v zvezi z združitvami, delitvami in preoblikovanji družb in drugih poslovnih subjektov.« Prosim, da glasujemo. (Za je glasovalo 10 poslancev.) (Proti je bil eden.) S tem je stališče sprejeto. S tem končujem 4. točko dnevnega reda in se zahvaljujem gospodu direktorju in gospodu Gorišku z ministrstva in želim dobro delo tudi v novi sestavi na ministrstvu. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE SVETA ŠT. 1224/2009, UREDB SVETA ŠT. 768/2005, ŠT. 1967/2006, ŠT. 1005/2008 TER UREDBE 2016/1139 DO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA GLEDE NADZORA RIBIŠTVA. Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade 26. julija, k 6. in 7. točki pa 5. septembra na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo k omenjenim točkam je bilo v skladu z določili poslovnika Državnega sveta dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji jih je obravnaval na drugi nujni seji 13. 9. in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli.  Prosim državno sekretarko, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Pri tem vas tudi lepo pozdravljam in čestitam k imenovanju še za en mandat. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo in za čestitko. Dovolite mi torej, spoštovane poslanke in poslanci, da predstavim na kratko stališče do seta uredb, ki bodo na novo uredile nadzor ribištva oziroma nadzor izvajanja skupne ribiške politike. Evropske komisija je te predloge uredb objavila 30. maja. Gre za obsežne spremembe in tudi precej novosti, ki se tičejo tako ribičev kot ribiških inšpekcij in državne uprave. Cilj teh sprememb je, da se okrepi nadzor nad izvajanjem skupne ribiške politike in s tem zagotovi bolj učinkovito ohranjanje in trajnostno upravljanje z ogroženimi živimi morskimi viri. V ta namen se uvaja nove elektronske sisteme, na primer kar zadeva poročanje ulova in elektronsko spremljanje ribiških plovil, predlaga se elektronsko sledljivost pošiljk ribiških proizvodov in uvedba enotnega seznama resnih kršitev pravil skupne ribiške politike. Hkrati za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ulova enotni evropski  (nadaljevanje) elektronski sistem potrdil o ulovu za uvoze in izvoze ribiških proizvodov v oziroma iz Evropske unije. Slovenija seveda podpira cilje teh sprememb, hkrati pa želi opozoriti, da morajo vse rešitve, ki zadevajo nadzorni sistem skupne ribiške politike, upoštevati značilnosti ribištva v posameznih morskih regijah in državah članicah in hkrati, kakršen je primer v Sloveniji, ko gre za mali, upoštevati posebnosti malega priobalnega ribolova in manjših ribiških sektorjev kakršen je seveda slovenski. Tukaj spomnim, da je slovenski ribiški sektor majhen v smislu absolutnega ulova, namreč delež plovil, ki so manjša od 12 metrov dolžine in so namenjena malemu priobalnemu ribolovu presega 90 % vse naše flote. Ulovimo pa manj kot 0,1 % skupnih staležev rib v severnem Jadranu. Ulov slovenskih gospodarskih ribičev pa je v prejšnjem letu znašal okrog 128 ton, kar je 16 % ulova iz leta 2004.  Slovenija je naredila že ogromen napor, zato, da bi zmanjšala pritisk na ribolovne vire. Zaradi tega se bomo zavzemali za to, da se določene novosti in zaostrene ureditve tega nadzora ne bodo uporabljale kadar gre za majhne sektorje ali pa za mali priobalni ribolov. Naj povem, da imamo že zdaj določene te sisteme uvedene in na določenih področjih tudi strožje od veljavnih evropskih predpisov – recimo, ko gre za elektronski (?), satelitski sistem spremljanja plovil, ta velja v Evropi za vsa plovila, ki so daljša od 12 metrov. Mi imamo strožjo ureditev in velja tudi za manjša plovila, če imajo aktivno orodje, ampak nov sistem, nova uredba pa predvideva uvedbo tega sistema za vsa plovila brez izjem. Pri tem še povem, da je pričakovano bil ta predlog uredbe komisije tak, ko je komisija predlagala pravzaprav maksimalne rešitve, kar se tiče nadzora v toku pogajanj, ki potekajo, se pa pričakuje, da se bodo sprejele te izjeme za mali priobalni ribolov in majhne sektorje. Tako je bilo tudi pri preteklih reformah. Naš argument je seveda to, da mora biti sistem sorazmeren in stroškovno učinkovit.  Če sklenem, Slovenija bo lahko podprla to uredbo samo, če bodo te izjeme – če bo končen dogovor v uredbi dejansko tak, da bodo rešitve sorazmerne in stroškovno učinkovite tudi za takšne majhne sektorje. Hvala lepa, predsednik.

Hvala lepa državna sekretarka. Mnenje matičnega delovnega telesa k tej točki bom predstavil sam, kot član tega odbora.  Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 2. nujni seji 13. septembra letos, kot matično delovno telo obravnaval predlog tega stališča. Dopolnilno obrazložitev predloga stališča bo dala tudi mag. Tanja Strniša, državna sekretarka. Odbor je brez razprave sprejel naslednje mnenje: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe Sveta, št. 1224/2009, 768/2005, 1967/2006, 105/2008 ter uredbe 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva EPA 57-VIII, EU U 846«. Na 11. seji, 11. septembra letos, je gradivo od 5. Do 7. točke obravnavala tudi komisija Državnega Sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli. Za predstavitev mnenja komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve, k tej točki prosim člana komisije Bogomirja Vnučca, izvolite.

Še enkrat lep pozdrav. Tudi mi se absolutno strinjamo z predstavnico vlade, da je potrebno predlog tega stališča pogojevati in pa potrditi samo v primeru, da upoštevajo naše pripombe, kajti, vemo, da je ribištvo   (nadaljevanje) mala dejavnost v našem gospodarstvu, je pa po drugi strani zelo pomembna iz vidika ohranjanja identitete ribištva – kot Slovenije kot ribiške in pa pomorske države in pa tudi za razvoj turizma kot takega. Hvala.

Hvala lepa, gospod Vnučeč.  Odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda, se kdo javi k razpravi? Gospa Nataša Sukič kot edina razpravljavka, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Zdaj jaz bi prosila za eno dodatno razjasnitev, oziroma pojasnitev, namreč v predlogu stališča piše, citiram: »Glede določil v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in ne reguliranim IUU ribolovom, Republika Slovenija podpira uvedbo elektronskega sistema spremljanja potrdil o ulovu na ravni EU, za izmenjavo informacij med Evropsko komisijo in državami članicami na način, ki ne bo prinesel dodatnih obremenitev za uvoznike ribiških proizvodov«, pa me zdaj tukaj zanima, kaj točno ta formulacija pomeni, ki ne bo prinesel dodatnih obremenitev za uvoznike ribiških proizvodov, namreč pri uvoznikih ribjih proizvodov, gre za podjetja, ki uvažajo te proizvode iz tretjih držav na območju Evropske unije in me zanima, ali to pomeni, da bodo evropski ribiči morali izpolnjevati dodatne zahteve za preprečevanje nelegalnega, neprijavljenega in neregistriranega ribolova, medtem ko dodatnih zahtev za uvoznike ne bo, namreč, če je to tako, potem bi se s tem začela ustvarjati nelojalna konkurenca, domači ribiči bi morali te neke dodatne zahteve izpolnjevati, uvozniki pa ne in vemo, da so glavne posledice IUU ribolova zdesetkanje ribjih staležev, izkrivljanje svetovnih trgov z nižanjem cen ujetih rib, nižanje delovnih standardov, vzpostavljanje črnih trgov in ogrožanje prehranske varnosti.  Pa me zanima zakaj Vlada potemtakem zavzema stališče, ki ščiti uvoznike, ribičem pa nalaga ta neka dodatna bremena oziroma obveznosti, s tem, da bi seveda pripomnila, da seveda ne bi bilo nič narobe, da se dodatne obveznosti nalaga ribičem z namenom preprečevanja nelegalnega, neprijavljenega in neregistriranega ribolova, ne bi bilo pa prav, da se teh dodatnih obveznosti ne nalaga tistim, ki ribiške proizvode uvažajo s tretjih držav. Tukaj bi prosila za neko dodatno pojasnilo, če si jaz prav interpretiram to stališče. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa Sukič za vprašanje.  K razpravi se je javil še gospod Franci Kepa, izvolite.

Mene zanima, v preteklosti smo težili k temu, da smo zmanjševali floto v Sloveniji. Če se spominjam neko obdobje nazaj, smo celo uničevali neke dve, tri ladjice, malo večje, če je bilo / nerazumljivo/. Kaj bi naredila država, da se ta tok obrne, ker to ribiško floto, ki imam zdaj v Sloveniji je zelo majhna, oziroma je skoraj ni. Če je to sploh interes ali samo gremo na turistični vidik, kot je bilo rečeno, ali je tudi želja za neko gospodarsko dejavnost v bodočnosti? Pa še tukaj imam, kakor ste državna sekretarka rekla, da imamo teh plovil nad 12 metrov mogoče 10 %, vse drugo je pod 10 metrov, pa me zanima, koliko so naše majhne ladjice, katere imamo v Sloveniji, usposobljene za to elektronsko izvajanje teh dnevnikov in nekih vseh dejavnosti? Ali se to že zdaj izvaja, ali / nerazumljivo/ ?  Hvala.

Hvala lepa za vprašanje. Še kakšen razpravljavec? Gospod Doblekar, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Jaz bi pa tudi pri tem vprašanju državno sekretarko vprašal, verjetno ste kaj preračunali kakšni bodo stroški za te ribiče naše, ljube, uboge, ki jih je vedno manj, oziroma celo životarijo. Bolj kot ne te ribe lovijo še kot tradicija, oziroma, da jim ni dolgčas. Pa me zanima kakšni bodo konkretni stroški s tem ukrepom in pa, če sem prav razumel, ste omenili, da ulovimo 1 % rib. …/ oglašanje iz klopi/ celo 0,1. To je pa tudi tak zanimiv podatek. No, pri tej zadevi tukaj bi si pa želel, da bi bilo čim več migracij, da bi jih čim več prišlo gor, da bi jih lahko čim več ulovili. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Doblekar za vprašanja. Ugotavljam, da ni več zastavljenih vprašanj. Besedo dajem gospe državni sekretarki mag. Strniša, da odgovori na vprašanja poslancev.

Hvala lepa za vprašanja. Bom odgovorila na ta vprašanja. Če bo potrebno še kakšno bolj tehnično pojasnilo bom tudi prosila, z menoj sta danes generalni direktor pristojen za ribištvo Jošt Jakša in vodja sektorja za ribištvo Matej Zagorc.  Najprej je bilo prvo vprašanje poslanke glede zahtev, ki so povezane s preprečevanje neregulirane, neprijavljenega ribolova. Gre za, v bistvu bolj carinski princip in zadeva odnos do EU s tretjimi državami, tako da mi, naši ribiči, naši subjekti ne izvažajo v tretje države, tako da jih ti predpisi ne zadevajo. Seveda za tiste, ki pa uvažajo, za uvoz iz tretjih držav v EU pa ti predpisi veljajo. Bi pa v kolikor je treba kaj bolj podrobneje pojasniti, tega področja toliko ne poznam in bi prosila strokovne službe.  Kar se tiče zmanjševanja flote in možnosti za njeno obnovo je dejansko res, že sama sem omenila, da se je ribiški sektor zelo skrčil kar se tiče ulova in kar se tiče plovil, pa naj to ponazorim s podatki. Najprej glede plovil, bilo je vprašanje koliko plovil imamo. Mi nimamo več plovil nad 18 metri. Se pravi, naš ribolov je popolnoma neprimerljiv z ribolovnimi flotami, ribiškimi flotami atlantskih ali pa severnoevropskih držav. Potem imamo 9 plovil, ki so daljša od 12 metrov in pod 18 metrov in potem od 6 do 12 metrov 41, in do 6 metrov 29. Mi imamo aktivnih samo v letu 2017 aktivnih samo 79 plovil. Vseh skupaj je registriranih plovil je sicer 171 in tudi eno je to večje od 18 metrov, ampak niso aktivna. Tako da se je število plovil bistveno zmanjšalo. Drži. V preteklosti je bil koriščen celo ukrep, celo podpore iz evropskega ribiškega sklada za uničenje flote, za zmanjšanje flote. Treba je razumeti, da je skupna ribiška politika pravzaprav da je njeno jedro je pomoč ribiškemu sektorju, da se prilagodi vsesplošnemu problemu usihanja ali pa, bi rekla, degradacij ribolovnih virov in je pomoč v večji meri kot samemu spodbujanju razvoja ribiškega sektorja pravzaprav namenjena ugašanju ali pa zmanjševanju morskega ribolova. Je pa na drugi strani seveda potencial, ki ga ima tudi Slovenija, da se razvija aqua kultura. To je seveda povezano potem z možnostjo rabe vode, ampak za aqua kulturo so spodbuda za nove investicije. Na ribiški strani so bile spodbude seveda za obnovo ribiških pristanišč. Gre za številne mehke ukrepe. Gre pa tudi za spodbude za zmanjševanje in za deverzifikacijo, se pravi da se ribič pravzaprav usmerjajo v druge dejavnosti. Tudi dejansko, če se pogleda, ribolovni viri se zmanjšujejo in nekega potenciala za povečevanje ribičev ni. Ladje imajo pa tudi take, da težko hodijo loviti v odprte vode s temi plovili. Tako da to ni… Mi imamo sicer, danes ni to predmet razprave, enkrat bomo tu razpravljali tudi o uredbi, novi evropski uredbi o ribiškem skladu za prihodnjo finančno obdobje. Danes to ni tema. Bomo takrat kaj o teh ukrepih.  Ampak logika sama je, da se ribolov omejuje, ker sicer se bodo morski viri enostavno uničili.  Ko ste govorili ali so ta plovila primerna in kakšni so stroški za tako opremo. Že zdaj imajo štiri plovila nad petnajst metrov elektronski dnevnik, vse druge ladje vodijo pisne papirnate dnevnike in mi se zavzemamo, da bi tudi v naprej lahko vodile, ne elektronsko, sicer pa je ta sistem elektronskega ali pa satelitskega spremljanja plovil, imam tukaj podatke, ki smo ga pa že uvedli, stal 250 tisoč in sistem elektronskih ladijskih dnevnikov, teh ki so, okrog 40 tisoč in to se financira iz tega evropskega ribiškega sklada. 90 % je evropskega deleža, 10 % je participacije iz slovenskega proračuna v ta sklad za te investicije, tako da ni bil to strošek ribičev, ker oprema vsakega plovila za ta VMS, za ta sistem je 5 tisoč evrov. To se plača iz sklada, ampak še zmeraj pa mora država, naše ministrstvo iz proračuna, integralnega, kriti vzdrževanje teh sistemov in prenos podatkov in te stari, tako da gre za izjemno drage sisteme, glede na to koliko imamo majhen ulov. Izredno drage sisteme. In to kar, za kar se mi moramo izboriti na Evropski ravni je, da ne more biti sistem dražji kot je na sploh vrednost dejavnosti. Tako, da morsko ribištvo ohranjamo, ker smo morska država in želimo ta značaj morske ribiške države kot je lepo rekel gospod Vnučec, ohraniti, ampak treba je pa sistem nadzora narediti tak, da je enostavno sorazmeren temu kar naredimo. Sicer pa toliko o tem. Mislim, da sem v glavnem odgovorila na vprašanja. Če bo potrebno še kaj tehnično pojasniti, pa bi dala besedo kolegu.

Hvala lepa.  K razpravi sta se še prijavila gospod Gregor Perič in dr. Franc Trček. Še kdo se prijavlja k razpravi? Gospod Kepa. Še kdo? Nič več. Po teh treh bi potem razpravo zaključil.  Izvolite, gospod Gregor Perič.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav tudi predstavnikom ministrstva.  Čutil sem se dolžnega oglasiti tudi kot nekdo, ki prihaja iz Izole, kjer imamo to perečo problematiko in bom rekel, že kar nekaj let. Težava je in to bi morali, ta podatek tudi izpostaviti, da se je zgodba o uspehu, torej uspešnost oziroma neka ekonomska učinkovitost našega ribištva končala v trenutku, ko se je Slovenija osamosvojila in izgubila dostop do hrvaških ozemeljskih morij. V tistem trenutku se je tudi pričel padec slovenskega ribištva, ker enostavno nismo morali oziroma smeli več loviti na tistem območju, danes je pa po pogovoru z ribiči situacija taka, da glede na to kakšno floto imamo in naša flota je majhna in je namenjena bolj nekemu lokalnemu ribolovu, ne morejo iti neke velike skupine na neko odprto morje in izvajati nek tehnično zahtevnejši ribolov, ampak so vezani bolj na neko relativno bližino samega kopnega. Hkrati je pa naš akvatorij tudi obremenjen z različnimi koridori, kjer poteka promet, torej pomorski promet do našega pristanišča in tam veljajo posebni režimi, tudi z vidika varnosti in tam ribolov ni priporočen, ker so tudi ribiči sami v bistvu izpostavljeni določenim nevarnostim, ne morejo pustiti mreže, itn. V tem smislu imamo konkurenco na hrvaški strani in na italijanski strani in so naše flote oziroma je naša flota v primerjavi z njihovimi povsem neprimerljiva.  Moje vprašanje je predvsem sledeče. Torej obstaja neka ribiška pisarna, torej neka pomoč na terenu, ki ribičem, tem kolikor jih je ostalo, ker ribičev, ki se ukvarjajo samo z ribolovom, torej ki nimajo neke dopolnilne dejavnosti na področju ribištva, je izredno malo in kot smo prej tudi predhodno omenili, so del naše tradicije, ki jo velja ohraniti in gojiti v kolikor dolgo lahko, ker dejansko tudi pomenijo to našo kulturno identiteto zlasti na obalnih mestih  (nadaljevanje) oziroma krajih. Moje vprašanje pa je ali bo predvsem ribiška pisarna tisti sogovornik, ki bo najbolj blizu ribičem na terenu in jim bo pojasnila in pomagala pri implementaciji teh novih ukrepov. Hvala lepa.

Hvala lepa gospod Perič. Dr. Trček, izvolite.

Ja, hvala za besedo. Saj je že kolega Perič nakazal bistvo problematike, dejstvo je pa tudi to, da pozabljamo, da, ko smo vstopali v EU smo nekako pristali na zdesetkanje ribolovne kvote, na to se pozablja, ampak to je tak lep šolski primer, skupna kmetijska politika in ribištvo in ribolov je, bom rekel, ena bolj zahtevnih evropskih politik, kjer je ogromno napenjanja mišic in podobnega. Zdaj, v luči tega povedanega, jaz sicer nisem iz Izole, vem pa, da družina, ki ima najdaljšo tradicijo profesionalnega ribolova razmišlja, da preneha s tem, skratka bomo naslednje leto imeli dve manj od teh devetih, mogoče še kakšno manj, ker enostavno kot mi je gospod povedal, ki pač to družinsko tradicijo že kar tam katerega, 18, 19. stoletja naprej goji, se enostavno finančno ne zveže več, imeti ljudi, imeti posadko, ki jo finančno mogoče lahko pokriješ dva meseca pa pol na leto, to je nekako konec citata. Skratka, to so tisti, če parafraziram neke govorce iz SDS pred mano, da jim ni dolgčas, ljudje so pač od tega živeli, so hoteli od tega preživeti. Zdaj gospa državna sekretarka tudi čestitam, da se bova ponovno srečevala, saj imava že skoraj nek tak petkovo ljubezensko razmerje, če se malo pohecam / smeh v dvorani/… Je omenila akva kulturo, zdaj razvoj akva kulture, ja, ampak jaz se spomnim, a veste tudi mediji so pisali o tem, ko je družina Fonda potrebovala reprogramiranje dolgov, neke dobre kvalitetne dejavnosti, je to na koncu moral reševati neki italijanski sovlagatelj, tako, dajmo si tukaj nekdo bi »znucano« frazo uporabil, naliti čistega vina. Ampak, da ne bom predlog, kot je rekel poročevalec Državnega sveta, mi imamo neko tradicijo, smo tudi pomorska država, pa ko sem jaz spraševal vlado, če bo kupila prvih 100 »seascapov«, »štirinajstk«, je bil spet Trček nori Trček, toliko o pomorski državi. Mi potrebujemo neko resno razpravo koliko in kako to tradicijo, tukaj se verjetno strinjava s kolegom Peričem, ne je ubiti kot je tudi povedala sama državna sekretarka, ne more nam biti skozi »cost-benefit« analizo strošek višji od kolikor sploh sama dejavnost nekaj minimalno proizvaja in verjetno bo treba v blizu 10 milijard proračuna, če bomo nehali »boskaroliti« pa se resno ukvarjati z gospodarstvom, najti neke »peneze« in se dogovoriti koliko in na kakšen način bomo to dejavnost ohranjali, bolj v smeri turistične dodatne dejavnosti. Zdaj pa ni bilo pa odgovora na to kar je Nataša spraševala, ker iz tiste dikcije a veste bi nekako lahko izhajali, da nekdo, ki uvaža patagonske lignje, ima primerjalno prednost z nekom, ki hoče loviti jadranske lignje. Toliko. Hvala.

Hvala lepa za razmišljanje. Še gospod Franci Kepa, prosim.

Jaz sem prav mislil še to dopolniti kar sta že sama rekla, za vzgojo ribiškega žulja in školjk. Zakaj tukaj bi bilo fino, če se država malo več pozornosti da na te zadeve? Hrvati so pri tem zelo uspešni, tudi v Piranskem zalivu, ne vem ali je najboljša voda v Piranskem zalivu, da najbolj gojijo školjke zraven meje oziroma čez mejo. Da bi država dala več posluha tudi za to dejavnost, razmišljanje samo, nič.

Hvala lepa. Prosim državno sekretarko za odgovore, imate besedo.

Hvala lepa. Najprej seveda pritrjujem vašim ugotovitvam, moško ribištvo se je od osamosvojitve   (nadaljevanje) naprej zelo zmanjševalo, mi smo imeli v času osamosvojitve je bil naš ulov na ravni med 5 in 6 tisoč ton, bil je tudi še kdaj večji v kakšnem letu, ko smo bili še del Jugoslavije. No zdaj, dejstvo je, da ribiška pisarna, ki je prav zdaj vzpostavljena s tem časom, to je javna služba, je tudi s spremembo Zakona o morskem ribištvu dobila pravno podlago. Že prej smo imeli svetovalno službo sam ni bila čisto pravno urejena, zdaj je ustanovljena prav s tem namenom, da bi ribičem pomagala tako pri teh možnih evropskih ukrepih, tudi kot pri eventualni diverzifikaciji. Ribiči bodo nekakšni čuvarji morja najbrž bolj kot, ali pa tudi neke druge ekološke funkcije dobivajo na nek način, podoben primerljiv način kot imamo tudi v kmetijstvu primere.  Zdaj kar se tiče teh ogroženih virov. Zdaj kadar pride še kakšna dodatna naravna ali pa slab ulov, občasno in na ministrstvu tudi damo neko pomoč po pravili »deminimis« (?), zato, da lažje ekonomsko preživijo. Tudi za severni Jadran so se začele, se je začel uveljavljati ta skupni načrt upravljanja, ki pomeni na nek način neke vrste sistema kvot, ampak tukaj je za slovensko ribištvo dogovorjen do zdaj bil rezervacija, ki je nad ulovom, ki je bistveno nad ulovom zato, da v tem smislu niso omejeni. Ampak dejstva govorijo sama zase, pač število plovil pa sploh zaloge virov in tudi ta moč, možnost sploh izhoda na odprte vode.  Zdaj morda še glede akva kulture, večji potencial morda kot celo morska akva kultura je sladkovodna akva kultura, je pa možno dobiti sofinanciranje 50 % iz evropskega ribiškega sklada za te investicije. Toliko, hvala predsednik.

Hvala lepa. Zdaj ne vem ali nisem zasledil odgovora ali sem bil malček nepazljiv, kar je seveda tudi možno. Glede preferiranja uvoznikov lignjev, mislim, da je dr. Trček spraševal o uvažanju lignjev. Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, moje ime je Jošt Jakša, generalni direktor za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Mi se moramo zavedati, da je Slovenija del skupnega evropskega trga, skupne evropske ribiške politike in znotraj tega so tudi proizvajalci ribiških proizvodov podvrženi vsem standardom, da lahko prodajajo na evropskem trgu, hkrati pa mnogi, recimo za primer Delamarisa izvažajo tudi na ameriški trg, ki ima svoje zahteve in morajo poleg naših evropskih standardov upoštevati še standarde, ki jih zahteva ameriški trg, torej proizvodi, ki so narejeni v Sloveniji oziroma znotraj Evrope, morajo tudi za surovine iz tretjih držav upoštevati iste standarde, kajti v nasprotnem primeru je pa to kar sta spoštovana poslanca tudi povedala. Hvala.

Hvala lepa za odgovor. Še kakšna razprava? Ni. S tem razpravo zaključujem. Ker je predlog stališča daljši, ga, če se strinjate ne bi bral v celoti tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na tretji in četrti strani gradiva z dne 26. julij letos. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem končujem tudi 5. točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O FINANCIRANJU, UPRAVLJANJU IN SPREMLJANJU SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE TER RAZVELJAVITVI UREDBE 1306/2013.   Prosim državno sekretarko mag. Strniša, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik. Uvodoma želim povedati, da je bil, da je evropska komisija 1. junija letos objavila tri uredbe, ki pomenijo reformo oziroma   (nadaljevanje) spremembe kmetijske politike po letu 2020. Danes imamo na mizi dva od njih. Najprej bomo imeli uredbo o financiranju, upravljanju in sprejemanju skupne kmetijske politike, gre za tehnično uredbo, ki pravila na tem področju ureja. Potem je ta uredba, ki je najbolj vsebinska in, ki definira večino ukrepov, to je uredba o pravilih za strateške načrte. Potem ta uredba, ki je pa še ni v Državnem zboru, je pa uredba o skupni tržni ureditvi, o tem bomo pa govorili naslednjič.  No torej, če začnem s to, mi rečemo horizontalno uredbo, ki govori kako, ki opredeljuje pravila za upravljanje dveh kmetijskih skladov, lahko na splošno povem, da evropska kmetijska politika ohranja sedanji sistem dveh skladov, potem organov, ki so ali pa teles, ki to urejajo, tako organov upravljanja, potem certifikacijske organe v državi članici, pristojni organ za, ki kontrolira izpolnjevanje akreditacijskih kriterijev za plačilne agencije. Vseeno pa ne glede na to, da ohranja vzpostavljen sistem pa je, pa uvaja določena nove principe. In sicer v zvezi s tem, da se uvaja s reformo skupne kmetijske politike več subsidiarnosti držav članic, se ta fleksibilnost ali pa ta subsidiarnost na nek način odraža tudi pri sistemu upravljanja in kontrol. In sicer gre zato, da se od sedanjega sistema podrobne kontrole, pravilnega izvajanja in porabe sredstev večinoma na ravni prejemnikov, usmerja k doseganju ciljev tako imenovane smotrnosti uporabe sredstev. Uvaja, sledi novi krovni finančni uredbi, evropski uredbi in uvaja na nek način enotno revizijo in tudi ta sistem poročanja o smotrnosti, ki sem ga že omenila. Vse skupaj pomeni, da se subsidiarnost ne naša samo na to, da ima država več možnosti pri oblikovanju ukrepov kot bomo pri naslednji uredbi videli, ampak, da gre tudi za prerazporeditev obveznosti s strani evropske komisije na države članice, ko gre za izvajanje kontrol in nadzora. Tako države članice same zagotovijo nivo potrebnih pregledov za učinkovito upravljanje s tveganji in same vzpostavijo sistem kontrol in kazni za intervencije z izjemo za področje pogojenosti, ki bo še naprej opredeljena na ravni Evropske unije. Ohranja se integriran administrativni in kontrolni sistem, se pa dodaja poleg obstoječih še nekatera nove elemente in nova pravila. In sicer tak sistem je sistem za sprejemanje površin, tako imenovani »monitoring« površin, ki bo v prihodnje zajemal sedanji sistem kontrol ukrepov, ki bo v prihodnje zamenjal, se opravičujem, sedanji sistem ukrepov na površino. Gre zato, da se je zdaj kontrola izvajala fizično na samem terenu, sedaj pa bo del tega procesa nadomestil sistem opazovanja ali pa uporabe satelitskih posnetkov za kontrolo in nekako predhodno opozarjanje teh opravičencev kadar bo šlo za nepravilnosti. Tukaj bi še povedala prvi zadržek ali pa prvo opozorilo, ki ga Slovenija izpostavlja v svojem stališču in to je to, da ta predvidena uporaba novih tehnologij, kot so recimo satelitski posnetki, ki nadomeščajo kontrolo in je na voljo zastonj, ker jo zagotovi evropska komisija, mora biti uporabna tudi v državah kjer imamo majhne parcele in množico majhnih parcel za katere so za enkrat ti satelitski sistemi še premalo natančni glede na to kakšna napaka je dopustna. Tako, da je treba bodisi spremeniti sistem dopustnih napak ali pa zagotoviti tak sistem satelitskih posnetkov, da bo postavil vse države članice v enakopraven položaj kar se tič njihove uporabe ne pa, da bi morali slučajno mi neke vzporedne sisteme vzpostavljati in imeti s tem dodatne stroške. Pozdravljamo tiste stvari, ki predstavljajo poenostavitve, to je predvsem zmanjšanje števila delegiranih in izvedbenih aktov. Tukaj je seveda tudi treba opozoriti, da marsikaj glede tega opravljanja še ni jasno, ker bomo šele videli kaj bo evropska komisija še predpisala v teh njenih delegiranih in izvedbenih aktov. Pozdravljamo tudi enotni revizijski pristop in poenostavitev postopka izvajanja finančne discipline z uporabo mehanizma porabljenega dela kmetijske rezerve, neporabljenega dela kmetijske rezerve v naslednje leto. Sedaj se namreč to vsakič sproti vračalo in potem na novo oblikovalo.  Za konec bi še povedala, da menimo, da skrajšanje roka za predložitev poročila o izvajanju strateškega načrta iz sedanjih šestih mesecev na štiri mesece ne bo izvedljivo oziroma predstavlja precejšen problem. Namreč, sedaj je program razvoja podeželja zajemal samo en sklad, pa je bilo na voljo pol meseca za poročanje. Po novem pa bo strateški načrt zajemal tudi vse, večino ukrepov iz prvega stebra. In glede na zahteve poročanja menimo, da je to prekratek čas.  Generalno, če zaključim, bi povedala to, da se ne glede na vse politične izjave Evropske komisije pristojnega komisarja, da se skupna kmetijska politika poenostavlja. V samih predlogih aktov, kakršni so bili izdani teh poenostavitev zaenkrat še ni. In je zelo podobno, kot smo razpravljali prej, so na mizi tudi že številne pripombe in opozorila, da je določene stvari potrebno še poenostaviti zato, da bi dejansko dobili tako zaželjeno poenostavitev izvajanja kmetijske politike, ne samo za kmete, ampak tudi za ali pa v prvi vrsti za kmete in potem tudi za administracijo. In da je zato pri teh novih zahtevah prav tako treba zasledovati cilj sorazmernosti, se pravi, da morajo biti te zahteve nadzora praktično sorazmerne s finančnimi tveganji, ki so povezana z izvajanjem ukrepov skupne kmetijske politike.  Hvala, gospod predsednik in poslanke in poslanci.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka.  Tudi to mnenje matičnega delovnega telesa bom predstavil sam kot član odbora.  Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 2. nujni seji, 13. 9. letos, kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije k zadevnemu predlogu uredbe. Dopolnilno obrazložitev predloga stališča je podala mag. Tanja Strniša, državna sekretarka. Po krajši razpravi je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel naslednje mnenje: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira predloga stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi uredbe št. 1306/2013.« Naj povem še, da je bilo na odboru dogovorjeno, da bo o problematiki skupne kmetijske politike sklicana posebna seja, na kateri se bomo o teh zadevah na eni strani informirali in tudi razpravljali in sprejeli tudi ustrezne usmeritvene sklepe. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim člana komisije gospoda Bogomirja Vnučca. Izvolite.

Hvala za besedo.  Naša komisija podpira predlog stališča. Opozorili bi pa na previdnost pri sprejemu teh novih pravil glede na specifičnost slovenskega kmetijstva, ki ga je omenila že gospa sekretarka, razdrobljenost in tako naprej. Tako da ne bi bilo potem to dodatno breme za proračun po eni strani, po drugi strani pa bi se povečale tudi administrativne obremenitve naših izvajalcev, kmetov po domače. Kajti, vsi strmimo, pa ravno obratno, da bi se pa te obremenitve zmanjšale. Hvala.

Hvala lepa, gospod Vnučec. Odpiram razpravo k tej točki dnevnega reda.  Poleg dr. Franca Trčka, se še kdo javi k razpravi? Gospod Doblekar. Še kdo? Nihče ve. Izvolite, dr. Trček.

Hvala lepa za besedo.  Najprej se bom ustavil pri dimenziji nadzor, kontrola, sateliti ja, ne. Zadržek Slovenije. Jaz vem, da vsak od nas ne more vsega vedeti. Imamo tudi zelo sektorsko ujetost, pogosto tudi tako partijsko iz naših kvot.   (nadaljevanje) Tisti, ki smo bili v predhodnem mandatu, se spomnite, kako smo nekateri - jaz sem prvi s tem začel težit - potrebovali čisto preveč časa, da smo dosegli nek drug status Slovenije v Evropski vesoljski agenciji. Glejte, v ulici, v kateri stanujem, domuje tudi Skylab. Skylab je izšel iz mariborske univerze, ima trenutno najboljši čip, najboljše elektronsko vezje za mikro in majhne satelite, najboljše v smislu, da radiacija na njih ne vpliva, testiran v laboratorijih ESA, testiran tudi v kakšni nemški bolnišnici, kjer imajo tovrstna radiacijska sevanja. Razvijajo tudi sklop kamere za tovrstne detekcije. In zdi se mi, da bi morali postati na tem področju proaktivni in, a veste, dajmo se resno o gospodarstvu pogovarjat, pa kam dajemo subvencije, ali dajemo nekim tujim podjetjem, ki zgolj zagotavljajo neka delovna mesta z minimalnimi plačami, ali dajemo domači pameti. Veste, jaz bom zdaj rekel, mogoče je pa skrajni čas, da smo proaktivni in pošljemo v vesolje prvi slovenski mikro satelit, manjši. Lahko ga pošljemo skupaj navsezadnje z Avstrijci, ker imajo tudi nekaj tovrstnih dobrih podjetij, ki izhajajo iz tehnične univerze v Gradcu. In imamo potem nek monitoring in ne rabimo imeti tu zadržka. To bi bil nek čezsektorski pogled, kako se iti družbo in državo in gospodarstvo.  Problem tega trojčka v uredbi, ne vem, predsedujoči, ali dovolite, da povežemo točke ali ne, ker naslednja je vsebinska, da se dvakrat ne bom oglašal, ali ne.

Dr. Trček, jaz vendar predlagam, da se potem še enkrat oglasite. Je zanimivo poslušati vašo razpravo, pa bi prosil, če se…

Prav. Ne bom dolg, bom…

… če se fokusirate na točko.

Se bom fokusiral, ja. Glejte, kot je tudi sama državna sekretarka, če jo znate brati med ovinki, ker se res ukvarjam z EU ogromno, povedala, da v bistvu - saj po eni strani Juncker nekaj govori, po drugi strani bo pa to za Slovenijo pomenilo več pravil ali kvečjemu isto pravil pa manj denarja. V samem sklepu zelo jasno piše (citiram): »Po predlogu komisije bi se sredstva za SKP, namenjena Sloveniji, glede na sedanje obdobje znižala za 3,9 % za neposredna plačila in ukrepe za vinogradništvo ter / oglašanje v ozadju/ skoraj 15 % za področje razvoja podeželja.« In se mi zdi, da je to nek ključni… Prosim?

Mislim, da je to pri drugi točki.

Ja, ampak tu moram začeti. Zdi se mi, da je to nek ključni problem, ki se mu moramo posvetiti. In tudi poročevalec Državnega sveta je malo nakazal, ni pa izpostavil področja Nature, ki ima nek specifičen režim. Skratka, torej na tej točki en predlog - dajmo razmišljat o lastni pameti, pa mogoče o lastnem satelitu, ki ga navsezadnje potem lahko tudi komu prodamo, kajne, in na ta način tudi iz Evropske vesoljske agencije, ki je imela zadnjič, ko sem to gledal, 900 milijonov proračuna za tovrstne zadeve, potegnemo kaj več penez. In drugo vprašanje, ali to na praktični ravni pomeni za naše kmetovalce dejansko isto ali še več birokracije ob manj denarja, zlasti za kritično področje razvoja podeželja. Mi pa vemo - je že kar nekaj časa, kar je bivša Vlada sprejela, izhajajoč iz tistega avtomatizma, koliko je ogroženega razvojno teritorija Slovenije, in imate obmejno območje, razvojno ogroženo, pridemo tam skoraj na polovico našega teritorija. In se mi zdi, da imamo tu nek pereč problem. Vsebinsko se bom pa še pri naslednji točki oglasil. Hvala.

Hvala lepa. Upam, da je bilo vprašanje jasno, če ne, ga bomo pa izluščili.  Še gospod Doblekar, prosim.

Hvala lepa za besedo.  Nekaj tega, kar je že dr. Trček omenil, sem želel tudi sam razpravljati oziroma vprašati, podati mnenje, pa kljub temu. Jaz mislim, no, in mislim, da tudi vi ste v tem stališču to zavzeli oziroma se strinjate, da je vedno več birokracije,   (nadaljevanje) vedno več nadzora, vedno več stvari, ki jih ti mali kmetje, ne vem, ali je to smiselno, no, jaz ne rečem za te velike kmetije, ki imajo tudi več prihodka, ki si lahko privoščijo tudi kakšne svetovalce, še kakšne druge, ne samo svetovalcev Kmetijsko-gozdarske zbornice. Potem, kar se tiče nadzora in vodenja same kmetije in tako naprej, si lažje privoščijo ti mali kmetje. Jaz poznam oziroma vem za mnogo njih, ki se s takim načinom sigurno ne strinjajo in tudi mnogi se sploh ne prijavljajo na noben razpis in niti ne dobijo subvencij, ravno zaradi teh birokratskih zakompliciranih zadev in vedno več nadzora.  Kar se tiče satelitskih posnetkov, vem iz prejšnjih let - ne vem, od kje, bi prosil pojasnilo -, saj te fotografije oziroma ti satelitski posnetki, to je že bilo, kajne, to smo že imeli. Zdaj pa ne vem točno, ker vem, da je tam, ne vem, kmet je dobil subvencijo, potem so mu pa slikico poslali, kjer bi moralo biti, ne vem, pokošeno, pa ni bilo, celo kako visoka trava je zrasla. Tako ne vem zdaj, kakšna bi bila ta razlika od prej ali pa zdaj, no. Tu bi rad še malo dodatnega pojasnila.  Me pa tudi veseli, da je gospod Trček naredil malo reklame za dobro podjetje, ki verjamem, da je, je pa takih podjetij še mnogo. Mogoče ne bi bilo slabo, da bi drugič dali kar cel nabor teh podjetij, pa bi jih potem malo reklamirali. Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje.  Je še kakšen razpravljavec? (Ne.)  Izvolite, gospa državna sekretarka.

Hvala lepa.  Če mi dovolite, bom vseeno začela pri teh satelitskih posnetkih, to, kar že je. Že pred vstopom v Evropsko unijo smo morali vzpostaviti ta tako imenovani … / nerazumljivo/ sistem administrativnih, kako se reče / oglašanje v ozadju/, integrirani administrativni kontrolni sistem, katerega del so ortofoto posnetki. Ortofoto posnetki se obnavljajo na tri leta in so namenjeni pravzaprav identifikaciji tudi parcel. Ampak to, o čemer pa zdaj govorimo, ti sistemi, ki pa naj bi omogočali izvajanje s temi oddaljenimi… na nek način oddaljene kontrole, bi rekla. Imamo sistem Sentinel, to je ime za ta sistem, ki ga financira Evropska komisija, in njegova uporabnost je omejena zaradi ločljivosti. Zdajle iz glave ne vem, ampak mislim, da je 100 krat 100 metrov, ali nekaj takega. In ta ločljivost je problematična pri majhnih parcelah. Ne vem, skratka, ne me za besedo držati glede te ločljivosti, ampak je premajhna za naše majhne parcele, ko je lahko GERK velik, recimo, 10 arov. Seveda, ker napake, ki so dopustne pri prijavi površin, ker so odstotkovne, kadar je ločljivost slaba, se hitro preseže dopustna napaka. Ker na veliki parceli, tudi če je slabša ločljivost, recimo če je parcela 20-hektarska, 100-hektarska, ne more biti napaka posnetkov nekaj odstotna. Pri majhnih parcelah je pa lahko, če je slaba ločljivost. In v tem je problem tega Sentinela. Zato je pač rešitev, da se pri majhnih parcelah dopusti večja toleranca ali so pa izvzete iz te kontrole, dve možnosti sta. Namen teh sistemov je, kot jaz razumem, da bi namesto tega, da se fizično hodi, kar kmete najbolj obremenjuje, da pride kontrolor, gleda njegove papirje, hodi po njivah, da se s tem satelitskim sistemom vidi, kaj se dogaja, in da ga sistem sam opozori, kmeta, ker ima nek ukrep nekje prijavljen, pa bi moral neko opravilo narediti, pa opazi, da tam tega še ni. Najbrž tako čisto enostavno ni, kot sem jaz povedala, za vsak možen ukrep, ampak logika je približno taka. In da tudi ne bi bilo nujno sankcioniranje tako hitro, pa tudi kmet bi rabil manj   (nadaljevanje) evidenc vodit.  Slovenija je razvila v zadnjih letih svoj satelit, ki bi bil namenjen… ki ima pa dosti boljšo ločljivost, pa da zdaj ne govorim o metrih, ker iz glave ne vem te razlike, ampak je bistveno bolj natančen. To pa zaradi tega, ker ta satelit bi snemal samo Slovenijo, ampak ti posnetki morajo biti pa… se morajo pa redno obnavljati, to je razlika od orotofoto, ki se obnavljajo na tri leta oziroma ena tretjina Slovenije se preslika vsako leto, medtem ko se ti drugi sistemi pa obnavljajo hitro. In ta sistem, ki je bil razvit v Sloveniji, ta satelit, če se ne motim, bi vsak teden obnovil posnetke, vse, in bi bil bolje ločljiv. Satelit se je razvil in menim, da se bo zagotovilo, jaz upam, da se bodo zagotovila tudi sredstva in da se bo lansiral v vesolje. Ampak ne samo zaradi naših subvencij, ampak bo imel tudi številne druge funkcije, med drugim tudi lahko zaznava pojav lubadarjev, suše in podobne stvari. Ampak seveda samo snemanje ni dovolj, potem je treba razviti še vse programe, ki znajo te podatke brati. Saj to mogoče, če je kdo od vas tehnik, bolje pozna kot jaz, ampak treba je razviti podatke, da iz teh posnetkov lahko potem… da te posnetke uporabljajo za to, da pretvorijo v podatke in določene kazalnike, ki nakazujejo na škodo, škodljivce, obdelavo, karkoli.  No, zato, da bi bili ti satelitski posnetki uporabni v kmetijstvu, imamo mi tudi trenutno razpisan ciljno-raziskovalni projekt, uporaba teh satelitskih posnetkov v kmetijski politiki za izvajanje ukrepov. To je neka daljša zgodba.  Ko pa govorite o tem, kaj bi kmetom prišlo prav, kako bi kmetom olajšali zadeve. Nekaj koristi si obetamo tudi od vsesplošnega uvajanja digitalizacije, ne samo v tehnologiji, ampak tudi pri administriranju teh ukrepov. V prihodnosti se načrtuje, da bodo take aplikacije, ki jih bodo kmetje lahko imeli bodisi na pametnem telefonu, da bo zaradi teh oddaljenih kontrol možno določene kontrole ali pa določene evidence, ki so jih zdaj oni dolžni izpolnjevati, da se zagotovi, da se javna sredstva, naša in evropska, koristijo upravičeno in smotrno, bi lahko potem ti sistemi nadomestili del tega njihovega administrativnega dela.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Je še kakšen razpravljavec? Izvolite, replika, dr. Trček.

Hvala. Čisto kratka replika.  Seveda me veseli, da gremo v tej smeri. Ampak, veste, v prehodnem obdobju - saj je bila v Državnem svetu razstava v predhodnem mandatu, imamo kar nekaj dobrih proizvajalcev dronov. Eden od njih tudi razvija, ima že razvit software ravno za specifike kmetijstva. Dajmo nekako gledat domačo pamet. Pa da ne bom predolg. A veste, navsezadnje sem doktoriral iz politik informatizacije in zelo težko prenašam, pa ne leti to direktno na vas, državna sekretarka, malo počez govorjenje o informatizaciji in digitalizaciji. Mi se moramo najprej dejansko vprašati, kaj bi radi, tu doseči konsenz, potem se gre analizirat sistem, kje ima sistem probleme, potem se napiše shematski algoritem, potem se šele najde nekdo, ki to zvrne v katerikoli programski jezik, da je zadeva kar se da robustna. Tako se delajo digitalizacije, ker drugače je to malo preveč prazno politično, pa ne bom dokončal stavka, o digitalizaciji.  Hvala.

Hvala lepa za tole razmišljanje. Še morda neka taka informacija, tudi dr. Trčku. Jaz sem se že s Skylabom dobil, so bili pri nas, so nam predstavili svoje rešitve. Ugotovili smo, da bodo na osem dni lahko skenirali Slovenijo, da pa je v tem trenutku še neka težava z ločljivostjo, vsaj za tiste potrebe, ki smo jih mi imeli. Zagotovo se pa strinjam s tem, da je treba takšne inovacije podpirati. Res je pa tudi to, da če so podjetni, pa so, morajo tudi sami iskati možnosti, pa se oglašati na ministrstvih in podobno, ker domov pač zlepa kdo ne pride. Kar se digitalizacije tiče, pa sem tudi zelo vesel, če ne bi bila sama sebi namen, ampak bi najprej videli, kaj bi radi, pa potem stvari digitalizirali.  S tem zaključujem razpravo. Prehajam na glasovanje. In ker je predlog stališča daljši, ga bi, če se strinjate, ne bi bral v celoti.  Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na tretji in četrti strani gradiva z dne 5. 9. 2018. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)  S tem končujem 6. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI PRAVIL O PODPORI ZA STRATEŠKE NAČRTE, KI JIH PRIPRAVIJO DRŽAVE ČLANICE V OKVIRU SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE IN SE FINANCIRAJO IZ EVROPSKEGA KMETIJSKEGA JAMSTVENEGA SKLADA, IZ EVROPSKEGA KEMTIJSKEGA SKLADA ZA RAZVOJ PODEŽELJA TER O RAZVELJAVITVI UREDBE ŠT. 13/05-2O13 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA IN UREDBE ŠTEVILKA 13/07-2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. Prosim državno sekretarko, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite.

Hvala lepa predsednik za besedo.  Torej gre za ključno vsebinsko uredbo, ki definira kmetijsko politiko po letu 2020, in ki nadomešča sedanji dve uredbi, ena je urejala neposredna plačila in druga razvoj podeželja. Zdaj pa imamo eno, ki prinaša nov model in skupni strateški načrt za oba stebra kmetijske politike. Najprej povem, da se osnovni evropski cilji ne spreminjajo, da imamo tri splošne in devet specifičnih ciljev, devet specifičnih ciljev, ki so nadaljevanje sedanje politike ostajajo vsi osnovni cilji iz pogodbe o delovanju EU, kar se tiče in potem dodaja, ali pa še večji poudarek se pa daje kot doslej v prispevku kmetijstva za okolje, naravo in podnebje.  Kar je novo je to, da se večja prožnost daje pri oblikovanju samih ukrepov. Doslej je bilo na Evropski ravni zelo, bi rekla, so bili ti ukrepi ali pa ukrepanje dosti natančo predpisano, med tem, ko se daje zdaj več možnosti državam članicam. Osnovni mehanizmi, bi rekla, ostajajo, bolj splošni, država članica pa potem podrobneje te ukrepe definira v strateškem načrtu. Ne glede na to, da je bilo, kot sem že povedala, najavljeno, da bo več stvari v rokah države članice, pa moram že na začetku v tej splošni predstavitvi povedati, da je Evropska komisija za nekatera področja ali pa za nekatere ukrepe, mehanizme predpisala, da so obvezni za države in pri katerih mi menimo, da če bi res strmeli k pravi subsidiarnosti, bi bilo prav, da jih država, da se sama odloči ali jih uporabi ali ne, ampak več o tem v nadaljevanju.  V tem uvodnem delu želim povedati še, da celoten predlog te uredbe gledamo tudi z vidika ali dejansko prinaša poenostavitve, o katerih smo danes že govorili ali ne.  Uvodoma povem še, da je naša ocena, da je ta sam strateški načrt, ki ga bo morala država pripraviti, namesto sedanjega programa razvoja podeželja in ki bo vključeval poleg ukrepov iz tega Sklada za razvoj podeželja, tudi ukrepe iz kmetijskega jamstvenega sklada, se pravi, bo morala v ta strateški načrt vključiti tudi model neposrednih plačil, sektorske programe za vinski sektor pa za čebelarstvo, ki so bili zdaj ločeni programi. Da je že to prva velika novost, ki ni poenostavitev, namreč program razvoja podeželja se je že zdaj sprejemal po predpisani proceduri in na koncu je k temu programu razvoja podeželja dala Evropska komisija soglasje. Med tem, ko je za ta prvi steber, ko gre za neposredna plačila pa ukrepe na področju čebelarstva in vinskega sektorja.   Slovenija oziroma vsaka država, katerakoli država samo predložila svoj program, notificirala je v bistvu svoj program in Evropska komisija je sicer lahko podala kakšne pripombe, ni pa tega odobravala. In postopek odobritve je nekaj drugega kot postopek notifikacije. Se pravi, sedaj bomo imeli za celotno skupno kmetijsko politiko postopek odobritve. Mi ugotavljamo, da kljub obljubam, da bo to strateško načrtovanje bolj enostavno kot je priprava razvoja podeželja, iz teh zakonodajnih aktov to ne sledi. Da se v pravila za pripravo samo tega programa razvoja podeželja enostavno prenašajo na vso politiko. To ugotavljamo in zato pač opozarjamo, da v nadaljevanju tega procesa sprejemanja te uredbe se določne poenostavitve še uveljavijo.  Mi smo šele na začetku tega zakonodajnega procesa. Seveda, ambicija Evropske komisije je bila, da bi se še v mandatu te sestave Evropskega parlamenta morda ti akti sprejeli, vendar je zdaj že jasno, da to ni realno in da se pričakuje sprejem teh aktov do jeseni 2020 nekje, tako da imamo dovolj časa. No, dovolj časa. Tako da se bo ta na evropski ravni še kar precej dogajalo. Pa tudi Slovenija ima čas. Ne čas, ampak primeren čas za to, da pripravi kvaliteten strateški načrt, ki bo v bistvu pomenil izvedbo teh / nerazumljivo/. Potem pa bi zdaj v nadaljevanju na kratko še po posameznih vsebinskih področjih povedala, obrazložila stališče. Stališče je precej dolgo pa se mi zdi bolj ključno, da mogoče obrazložim stališče, kot da ga berem ali pa predstavljam. Pri neposrednih plačilih pozdravljamo to, da je možno osnovno plačilo razlikovati glede na agronomske in socio-ekonomske kriterije. Kar pomeni, da neposredna plačila niso nujno po vsej Sloveniji enaka, ampak se lahko določijo znotraj Slovenije, če bi se tako odločili, določene regije, ki bi se razlikovale po agronomskih ali pa socio-ekonomskih kriterijih. Ne nujno te geografske regije.  Uredba omogoča, da se ukinejo plačilne pravice. S tem, to bi bila pomembna poenostavitev, bi pa to pomenilo, da se plačila izenačijo. Sedanji sistem neposrednih plačil je namreč tak, da s plačilnimi pravicami se tudi ohranijo določena zgodovinska plačila, ne glede na trenutno stanje, ki ga ima določen kmet. Potem kar se tiče mladih kmetov. So še naprej v središču teh zakonodajnih predlogov. Nujno je iz prvega stebra, se pravi, iz ovojnice za neposredna plačila nameniti vsaj 2 % za mlade kmete, bodisi kot dodatek za k neposrednim plačilom – to imamo mi že zdaj uvedeno v Sloveniji –, bodisi da se ta del prenese v drugi steber, v razvoj podeželja in doda k temu, kar država nameni za vzpostavitev oziroma za prevzem mladih, za mlade kmete, ko so prevzemniki oziroma ko vzpostavljajo novo kmetijo.  Uredba tudi ohranja proizvodno vezane podpore, pri čemer pa se mi zavzemamo, da bi lahko ohranili sedanji delež. Mi imamo sedaj 13 % neposrednih plačil. Nova uredba bi nam omogočila samo 10 % ovojnice nameniti za proizvodno vezana plačila, plus 2 % za beljakovinske rastline.  Pri razvoju podeželja izpostavim to, da so sedaj ukrepi ali pa skupina ukrepov definirana bolj na široko, kar pomeni, da potem lahko sami bolj natančno oblikujemo, in da se tudi znižuje število zahtev za posamezen ukrep, ki so že na evropski ravni definirane, in se več prepušča državam članicam.  Zelo pomembna novost, ki jo tudi mi pozdravljamo, je to, da za določene ukrepe, kot so okoljski ukrepi, je podpora za omejene dejavnike ali pa Natura 2000 plačila in vodna direktiva, ni več zgornjih zneskov plačil, ne smejo pa ta plačila predstavljati prekompenzacije. Se pravi, še vedno morajo biti samo v višini izgubljenega dohodka ali pa povečanih stroškov. Kar bi si mi želeli, je to, da bi se pri okoljskih ukrepih dale lahko podpore samo za to, če nekdo ohranja prakso, ne nujno,   (nadaljevanje) da bi se plačala okoljska korist, če je ta praksa seveda pomembna za ohranjanje okolja in narave. Ne pa samo, če se uvede nova praksa, ki pomeni višje stroške ali pa izgubljen dohodek. To bi bilo ključno pri nas, zlasti za ukrepe, ki so namenjeni ohranjanju habitatov.  Sedaj, ko sem že pri okolju bi povedala, da seveda kot sem že uvodoma omenila. Evropska kmetijska politika mora doprinesti več k varovanju okolja in narave in tudi blaženj podnebnih sprememb. O tem, da to podpiramo ni nobenega dvoma je pa dejstvo, da smo zelo zaskrbljeni nad tem kako je definirana tako imenovana pogojenost. Namreč sedanji sistem navzkrižne skladnosti in zelene komponente pri neposrednih plačilih je na novo združen in se imenuje pogojenost, hkrati pa so k tem dvem skupinam zahtev dodane še nove zahteve. Kot na primer, uvedba obveznih gnojilnih načrtov, ker je problem, ker imamo mi množico majhnih parcel, ki so ne v enem kosu. Potem, prepoved preoravanja vseh trajnih travnikov v Natura 2000 območjih bi bilo opredeljeno kot okoljsko občutljivo travinje jih ne bi smelo preoravati. Takih površin je 90 tisoč sedaj pa imamo 19 tisoč hektarjev v tem okoljsko občutljivem travinju. Tudi to, da se trajno travinje ne sme spreminjati oziroma ta obseg trajnega travinja ne sme spreminjati na ravni kmetije po novem in ne na ravni države kot velja sedaj. Skratka, gre za velike omejitvene ukrepe za kmetijsko dejavnost kot posledico tega, da imamo dosti zavarovanih površin. Mi menimo, da je tukaj treba vzpostaviti več fleksibilnosti, ker sicer bo to v resnici težko izvajati in bo zelo velika obremenitev za kmete.  Še nekaj. Strinjamo se v tem, ko se politika osredotoči na okolje in podnebne spremembe, da je nujno, da se 30 odstotkov programa razvoja podeželja, da je to v redu, da se nameni za te namene. Vendar pa menimo, da tako kot do sedaj morajo v ta delež šteti tudi plačila za območja z naravnimi in drugimi omejitvami, ker imamo pomembne učinke na okolje in podnebje.  Za konec še nekaj o finančnih vidikih, ker so bili že danes v preteklih točkah kar nekajkrat omenjeni, čeprav je to seveda o financah v povezavi s skupno kmetijsko politiko se ne bodo pogajali evropski ministri čisto v končni fazi, ampak predsedniki vlad v okviru Evropskega sveta. Še vseeno pa se mi zdi prav, ker ima to ključen vpliv na celo politiko, da te številke predstavim.  Prej tudi nismo bili v preteklih reformah ni bilo tako, da bi se številke razkrile, ovojnice za posamezne države razkrile že pri uredbah, ampak je to bilo del pogajanj zlasti za razvoj podeželja sedaj pa so številke že danes na mizo. Povem, da je Evropska komisija za Slovenijo predvidela 903 milijone za neposredna plačila, 4,5 milijone za programe v razvoju v čebelarstvu - bom mogoče še sproti kaj pomeni to za sedanje stanje. Pri neposrednih vplačilih pomeni to 3,9 odstotka manj kot v pretekli perspektivi. Ko govorimo o sredstvih za čebelarstvo so ta za 80 odstotkov višja, to je edino področje kjer je več denarja kot v prejšnji perspektivi. Pri vinogradništvu je zmanjšanje 3,9 odstotka - še vedno bo Slovenija prejela 34 milijonov in 716 milijonov ji Evropska komisija predlaga za Slovenijo za razvoj podeželja s tem, da je 15 odstotno znižanje predvideno enako za vse države. Pri neposrednih vplačilih je situacija različna, ker imamo države zelo različne ovojnice, če preračunamo na hektar, Slovenija je nad povprečjem, zaradi tega izgublja. Številne države zlasti vzhodnega   (nadaljevanje) nekdanjega ali pa te vzhodne države so krepko pod evropskim povprečjem in pridobivajo, medtem, ko pa za razvoj podeželja je pa Evropska komisija za vse države predvidela minus 15 odstotkov. Tukaj bo najbrž napor vseh držav, da se bodo prizadevala, da se za razvoj podeželja ta sredstva povečajo.  Glede financiranja je še to pomembno, da je za razvoj podeželja komisija predvidela nižje stopnje financiranja oziroma nižje stopnje EU deleža. Skratka, sedaj je za večino ukrepov delež EU v skupnem financiranju 75 odstotkov ne pa 25 slovenski, po novem 70. Po novem bo zahodna Slovenija prehodna regija oziroma bo padla v drugo skupino, ko naj bi bil delež EU samo 43 odstotkov. Če gre za območja z naravnimi in drugimi omejitvami 65 %. Za okoljske ukrepe bo možno, da bo delež EU sredstev 80 odstotek in prav tako za evropsko inovacijsko partnerstvo. Skratka, Evropska komisija na neki način s tem, ko zmanjšuje svojo participacijo in povečuje delež, ki ga mora država članica prispevati vidi nadomestilo teh sredstev, ki bi jih države članice izgubile na razvoju podeželja. Mi seveda temu nasprotujemo, ker je to pač pritisk na nacionalne proračune. Res je, da bi potem skupna ovojnica bila blizu tiste, ki jo imamo za sedanj obdobje, ampak še vedno slovenska vlada je bila tukaj na stališču in je tudi v stališču za prehodno finančno perspektivo to zapisano, da je to znižanje za razvoj podeželja preveliko in da zaradi tega je treba ta sredstva zmanjšati oziroma mora biti to zmanjšanje nižje oziroma vrniti na sedanji sistem. Če naj kmetijstvo res služi vseh ciljem, ki so opredeljeni, se pravi, da prispeva tudi za ohranjanje narave okolja, poseljenosti in vitalnega podeželja.  Hvala lepa.

Hvala lepa, državna sekretarka, za podano poročilo.  Mnenje matičnega delovnega telesa k tej točki bom predstavil spet sam kot član tega odbora. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na drugi nujni seji 13. septembra letos kot matično delovno telo obravnaval zadevni predlog stališča. Tam smo dobili tudi dopolnilno obrazložitev s strani državne sekretarke na ministrstvu in po krajši razpravi sprejeli naslednje mnenje: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira predlog stališča RS do Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo državne članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter o razveljavitvi Uredbe št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.  Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki, prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.

Hvala lepa.  Predlog stališča podpiramo. Moram povedati, da je DS na svoji redni deveti seji dne 4. 7. 2018 obravnaval prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2020, kjer smo ugotovili, če hočemo v Evropi imeti trajnostno kmetovanje, enakomeren razvoj podeželja, potem rabimo za to ustrezna sredstva. Kot je gospa državna sekretarka omenila, da se na neposrednih plačilih zmanjšujejo ta za 3,9 % za razvoj podeželja pa za 15 %, potem je to zelo škodljivo za kmete in tudi našo državo, zato predlagamo, da se pri nadaljnjih pogajanjih vztraja tako kot je že tudi sama povedala, na sredstvih, ki so bila namenjena do sedaj. Tako da je to naš predlog oziroma priporočilo našim pogajalcem za to obdobje po letu 2020. Hvala.

Hvala lepa. Odpiram razpravo k tej točki. Se poleg dr. Franca Trčka še kdo javi k razpravi? Gospod Doblekar, gospod Arih(?), mag. Arih. Še kdo? Nihče več. Imamo tri razpravljavce. Prosim dr. Trček.

Hvala lepa za besedo. Tako pereča, tako globoka problematika, da bi lahko tri dni vsebinsko razpravljali in tudi bomo morali.  Drugo, moram reči, na ta odbor se praviloma vabi tudi evroposlance. Če bi kdo prej poslušal gospoda Grimsa bi si mislil, da je to nova levica zakuhala, pa jo je v evropskem parlamentu zgolj 6 %. Tam prevladujejo tako imenovani EPP-jevci, evropske ljudske stranke. Skratka, iz Slovenije so to članice SDS, NSi, SLS. Odkrito moram povedati sem poslanec, ki vsaj na 14 dni pogledam kaj teh naših 8 evroposlancev in poslank dela. In bom rekel, s tem področjem se resno ukvarja zgolj gospod Bogovič, pa tako kot iz Levice priznam, kakšni drugi SDS gospodje kaj drugega počnejo. Gospod Peterle, pa če grem gledati prijavo v evropskem KPK-ju pa hodi naokoli in dela malo reklamo, pa ne bi rad bil grd iz njega, iz dejstvo, da je prebolel raka. To je vse preberljivo v slovenščini na portalu. Tako da se bo malo vedelo.  Ta zgodba ni od včeraj, saj je tudi posledica Brexita, ki ga je bolj zakuhala taka politika, ki jo v Sloveniji najbolj izrazito predstavlja mag. Brane Grims, ki je prej tulil zakaj.  Če gremo zelo na kratko izluščiti to, kar je zelo korektno gospa državna sekretarka povedala, se nam poraja vprašanje: kaj pa še ostane majhnim, če v ljudskem jeziku povedano, bo Bruselj več tega žagnal? Kar pomeni, da moramo postati dosti bolj diplomatski. In verjetno je treba kakšno to sejo ali sejo Odbora za kmetijstvo tudi zapreti za javnost. Veste, vam samo povem, opomba pod črto, ko sem bil z delegacijo na Madžarskem je tam iz njihovega državnega sveta nek gospod, znana agronom, politik, gospod Gonczu odgovoril: saj veste, gospod Goncz, saj mi imamo bazo vseh madžarskih kmetovalcev v karpatskem bazenu. Dobro jutro Slovenija! Na zaprti seji pa bi se pogovarjali, če bo naš satelit malo širše… Tu imam dejansko nek problem, ker, kolikor vem, mi nismo tako dobri, mi nismo tako dobri diplomatsko v tem in tudi tu potem pademo s tem s kom se pa bomo povezovali znotraj teh tovrstnih, pa odkrito povedano, lobiran. Veseli me, da se vseeno Marjan Šarec, upam si trditi, bolj zaveda / nerazumljivo/ Slovenije od prof. dr. Mira Cerarja mlajšega. Izhajajoč iz vsega tukaj navedenega bomo potrebovali eno resno debato in danes ne bom to odpiral, seveda, o tem kakšno kmetijstvo se bomo mi šli. Nobena Evropa ne bo odgovorila namesto nas. Mi vemo, da imamo zelo relativno zelo majhno velikost povprečnih kmetij. Sedaj ko sem vas poslušal, državna sekretarka, sem se spomnil naše dobre družinske prijateljice, ki na avstrijski strani kmetuje. Ko je slabih 20 let nazaj začela kmetovati je njena, zdi se mi 17,3 hektarja velika kmetija bila srednje velika, sedaj že spada me manjše. Seveda s staranjem neke kmečke populacije se bo moralo dogajati tudi neko združevanje, kar je dejstvo. Verjetno ta problematika, ki ste jo prej nakazali, pa jaz sem parkrat provociral, pa ne pridem daleč, mi rabimo tudi prečiščenje katastra. Če je kdo kdaj resno gledal kataster, ti imaš lahko tam, ne vem, pa so bile neke menjave, gor, dol in imaš potem 7 parcel, v bistvu imaš pa, ne vem, 850 kvadratnih metrov travnika. Jaz osebno preko palca lahko rečem, da bi v bistvu naš kataster za eno tretjino komot spucali, pa bi potem rabili mogoče tudi neko kamero z ne tako hudo resolucijo.  Dotaknil se bom samo enega konkretnega vprašanja, v bistvu dveh, ampak jaz bi tako rekel. Izhajajoč iz tega znanega dejstva o stanju našega kmetijstva o majhnih kmetijah, razdrobljenosti, mi bi morali to je moje osebno mnenje sprejeti neko konsenzualno zavezo politike, da v dveh mandatih stremimo k temu, da bo na tej tako imenovani mali kmetiji vsaj ena oseba dostojno živela in imela dohodke, ki bodo omogočili to dostojno življenje. Pocenitev birokracije sedaj tudi skozi zadružništvo. Ne pa da zadružništvo na način, v Sloveniji je to desnica zahopsala, ker se je bolj gledalo kdo bo sedel na tistih 600, 700 milijonih, dajmo biti odkriti, pa ne bom zdaj govoril o kakšnih e-mailih, ne vem, Janša Podobniku, …/nerazumljivo/ kdo drugi in tako naprej. Neko konkretno vprašanje…

Dr. Trček lahko malo strnete?

Bom strnil. Neko konkretno vprašanje, ki je moj stokovec tukaj začel blinkati se pa nanaša, državna sekretarka, na neko mnenje o stališču, kjer se zapiše: Republika Slovenija se zavzema, da se do neposrednih plačil, doplačila za območja z naravnimi in drugimi omejitvami in do ukrepov za upravljanje s tveganji upravičeni le pravi kmetje. Zdaj midva oba zelo dobro veva za razliko od večine kaj piše v 4. členu zakona o kmetijstvu, ki definira kmetijo, citiram: Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Mi imamo iz preteklega mandata neko nesrečno zgodbo s tistimi 20 milijoni subvencij, kjer je bil kriterij tako postavljen, saj to imam nekje zapisano, ko je bilo dejansko izključeno, kriterij je bil postavljen, da mora biti kmetija najmanj 3 hektarje, največ 6 hektarjev, najmanj 3 repi in največ 15 repov živine in ko smo mi šli to takrat gledati smo ugotovili – kaj – da je 40 odstotkov kmetijskih gospodinjstev manjših od 30 hektarjev, 61 odstotkov vseh kmetijskih gospodinjstev ima pa dva repa ali pa sploh repa nima po domače povedano. In meni se tukaj resno postavlja vprašanje tako kot je zapisano ne morem brati drugače kot izključujoče. Zdaj se mi postavlja vprašanje kaj je pravi kmet, kej imamo mi v zakonodaji izhodišče, ki nam bo reklo pravi kmet je to pa to. Ali je potem nekaj kar smo nekoč imenovali polkmet ne pravi kmet, ki bo iz tega izvzet? Se mi zdi, da so to neke preresne zadeve, da bi jih lahko tako lahkotno na takšen način gnali naprej, ker če ne živiš za nekimi birokratskimi plonki ali če si planki ali če si nek pubec podeželja, kar navsezadnje sam sem…

Dr. Trček lahko prosim strnete in končate?

…končujem…. Bo to izključujoče za številne polkmete, ki nam navsezadnje ohranjajo tudi kulturno krajno. Zdaj gospa z ministrstva zmiguje z glavo, upam, da so naši strahovi preveliki in….

Dr. Trček, dajmo ji raje priložnost, da odgovori.

Končujem, končujem. Ali lahko končam stavek? Da so naši strahovi z lahkoto preveliki, v bistvu pa še vedno ostali dobra milijarda 600 letno, če pravilno razumem, s katerim moramo pa bolj smotrno ravnati. Če sem bil 20 let nazaj na Danskem, pa je tam imela ena vas kup traktorjev in drugo, pa niso bili mercedesi pa dirji(?), ampak renaulti, dobro jutro Slovenija.

Hvala lepa, dr. Trček. Se bom še moral navaditi, da so vaši stavki dolgi, pa mi oprostite, ker sem bolj pristaš kratkih stavkov. Boris Doblekar, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Jaz bi najprej mogoče na začetku stopil malo v bran našim mirovskim poslancem, predvsem poslancem Slovenske demokratske stranke prav tako tudi ljudske in vseh ostalih. Jaz mislim, da do zdaj ni noben naredil v evropskem parlamentu kakršnokoli škodo kmetijstvu takšno kot dozdajšnja vlada slovenskemu kmetu vključno z vsemi poslanci, ki ste sodelovali pri tem procesu. Vedno je bila možnost pokritizirati delo vlade, vedno je bila možnost povedat kje so problemi, kako jih rešiti, ampak vsaj jaz jih nisem zaznal, vidim pa, da naj bi bili za to krivi evropski poslanci, ne bo šlo. Kar se tiče razvoja podeželja sploh enakomernega razvoja, razvoj podeželja in evropske direktive in   (nadaljevanje) vedno manj denarja in poudarjanje na mladih kmetih pa na prevzemnikih in tako naprej, skratka, veliko govorjenja, veliko napisanega, veliko akademsko napisanega, strokovno napisanega, situacija na terenu je pa malo drugačna in tudi ne kaže, da se bo kaj dosti izboljšala. Verjetno še poslabšala, glede na to, da bo Evropa namenila še manj sredstev za slovenskega kmeta, kar smo poslušali gospo državno sekretarko. Kar zastrašujoče je bilo poslušati, ampak pač taka je realnost, taka je slika.  Moram pa reči, da še vedno je Evropska unija več naredila za slovenskega kmeta, kot dosedanja vlada. Upam, da bo nova naredila mnogo več – upam, želim si, čeprav sem pa zelo v dvomih, kajti kmetijstvo na slovenskem ni nič kaj dosti popularno. Vse drugo prej, kakor pa to. Vedno se začnemo pogovarjati o nekih drugih zadevah, ki jih zdaj ne bom omenjal in delimo levo, desno ne vem kam. Ne vem zakaj bi kmeta, človeka, ki dela na slovenski zemlji delil na levo, na desno in kdo koga podpira? Kmete bi morali podpreti vsi, popolnoma vsi, takšni in drugačni in dati mu veliko prednost. Slovenska kmetija propada, ena, dve na dan ugasneta, to je problem, o tem se je treba pogovarjati, kako to prekiniti, ta trend in zdaj ta stališča, ki ste jih vi zavzeli in ki sem jih poslušal zelo pozorno in si tudi pribeležil nekaj stvari, moram reči, da je bilo slišati tudi nekaj pozitivnih signalov, tudi stališča nekatera so na mestu, druga pa niti ne. Zdaj ne vem, ta različna plačila po državi, verjamem, da ne določate vi tega, ampak ne vem zakaj bi bila ena njiva v Murski Soboti drugače vrednotena kot ena njiva ne vem kje v Zasavju ali pa kjerkoli drugje? Zdaj, če bodo ta sredstva toliko nižja kakor smo slišali, jaz verjamem, da se slovenskemu kmetijstvu ne piše prav nič dobrega in ta razvoj podeželja, ki se dobro sliši pa predvsem enakomeren razvoj podeželja, niso samo subvencije, pomoč kmetu, kako se bo neka določena kmetija razvila, kako bo izgledala v tistem okolju. Mi moramo vedeti, da imamo na slovenskem podeželju popolnoma uničeno infrastrukturo, po nekje ne, odvisno od občine, ceste so slabe, ni interneta, nekateri vode nimajo, potem ene kmetije, ki se želijo zdaj vživeti nazaj, ker mladi so začutili ali pa so nek denar dobili – ne iz kmetijstva, da se razumemo, s kje drugje in bi te kmetiji poskusili nazaj vzpostaviti, pa ni niti elektrite tam. In rečeš: »kdo bo elektriko potegnil?«, ja, sam si jo plačaj. Ali bo potegnila država elektriko? Ne bo, občina ne bo, mislim to veste – mi govorimo, zelo »flancamo«, mislim poslušamo te »flance«, ampak situacija je čisto popolnoma drugačna. Nekdo je omenil mislim, da celo dr. Trček prej – Avstrija, če greš malo pogledati po Evropi, lahko samo čez mejo v Avstrijo podeželje pogledaš, kako je razvito, kako je razvita infrastruktura, to je kot noč in dan pri nas in slovensko podeželje, če ne bo te infrastrukturne razvitosti, ki jo kmet potrebuje, od vsega kar sem prej našteval, potem podeželje ne bo nikoli razvito in mogli bi se res vsi skupaj »orng« zamisliti in narediti vse, vsaj pol tistega, kar je imela SDS v programu za kmetijstvo pri teh volitvah, pa če pol naredimo, pa bomo naredili veliko. Tako da, hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Doblekar. Še mag. Andrej Rajh.

Spoštovani prisotni, hvala za besedo. Moje vprašanje je dejansko več sektorsko. Strinjam se z zadevami, ki jih je gospa sekretarka izpostavila, bi pa rad podal eno razmišljanje v zvezi z Naturo 2000, omejitvami v prostoru, podnebnimi spremembami, kar je bilo vse omenjeno tu.   (nadaljevanje) Mi vemo, da so v preteklosti v 70-ih, 80-ih letih v Sloveniji bili zgrajeni razni zadrževalniki za namakalne sisteme, govorim čisto konkretno, gre za umetna vodna telesa, kot so akumulacija polžek, v bistvu veriga teh umetnih akumulacij v dolini reke Pesnice, ki so bili prvenstveno zgrajeni za namakanje in zadrževanje visokovodnih dogodkov.  Danes je tem zadevam spremenjena raba, v bistvu to so postale ribogojnice, kmetom pa je onemogočena uporaba te vode za potrebe namakanja. Konkretno je na območju občine Slovenska Bistrica, je bilo onemogočeno kmetom pridobiti 100 % subvencijo za izvedbo namakalnih sistemov, zdaj se pa še dodatno vzpostavljajo te varovalni režimi in se nekako tudi sprašujem, ali imate vi tudi namen to reševati med sektorsko, torej v povezavi z Ministrstvom za okolje in prostor, da bodo kmetje lahko to namakali, uporabljali to infrastrukturo in nekako kompenzirali manko sredstev? Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje. Prosim državno sekretarko za odgovore.

Hvala lepa za ta vprašanja. Najprej kar se tiče pravih kmetov in našega stališča, da se strinjamo s tem, kar predlaga komisija. Komisija namreč pravi v predlogu uredbe, da so do neposrednih plačil, do plačil za omejene dejavnike, do plačil za ekološke ukrepe in podnebne ukrepe, vse površinske ukrepe ter tudi za doplačil, povezanih z upravljanjem tveganja, upravičeni le pravi kmetje. Pri čemer uredba pravi, neko tako splošno definicijo da in sicer pravi: »pravi kmetje so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo več dejavni kmetje«. V lepši slovenščini, ne vem kaj je lepša, ali več dejavni, ampak v bistvu so to polkmetje – in potem: »iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in ali vpis v register mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete«. Definicija je zelo ohlapna, jasna je v tem, da ni možno izključiti tistih, ki so več dejavni kmetje, oziroma polkmetje, kar pa je bilo v enih razmišljanjih komisije, preden je dala ta zakonodajni predlog tudi ideja, ampak tega zdaj ni, se pravi, da polkmetje so ravno tako upravičeni. Je pa res, da bo država članica sama opredelila kriterije kaj, koga šteje za pravega kmeta, pri čemer pa je omejitev, ki velja in sicer omejitev je ta, da se ne smejo kršiti pravila Svetovne trgovinske organizacije, se pravi, da tega ne more vezati na proizvajanje. Ne more reči, da pravi kmet samo tisti, ki proizvaja mleko ali ki ima tržne viške ali kakorkoli, lahko z izjemo tistih odstotkov, ki bodo dovoljeni za proizvodnjo vezana plačila. Se pravi, to je tu kako bomo mi opredelili, kot Slovenija prave kmete, to bo del strateškega načrta in bomo morali v prihodnjih letih tukaj z nevladnimi organizacijami tudi seveda doseči nek konsenz. Imamo celo en ciljno-raziskovalni projekt na to temo. Drugo, kar je bilo – tako da tukaj je bilo malo, nisem vas čisto dobro razumela, gospod Trček, ampak dejstvo je, da so naše kmetije res majhne, tudi v razpisu, ki ste ga omenjali, smo podprli, ne vse od majhnih kmetij, samo tiste, ki imajo vsaj približno nek potencial, da se še razvijejo, ali pa, da imajo neko možnost, da se razvijejo, da oblikujejo še nek dohodek in tiste, ki samo na območju z omejenimi dejavniki, so bile te podpore, samo za živinorejske kmetije, ker so tam na tistih območjih je pretežno trajno travinje in je druga pridelava, ni takšnih možnost, je še na teh območjih možno imeti vinograde in sadjarstvo in jaz upam, da bo na naslednjih  (nadaljevanje) razpisih znova perspektive za take majhne kmetije. Ampak, da jaz ne grem preveč iz konteksta bi hotela povedati tukaj samo še to, da se pa, ni možno pa pričakovati, da bodo kmetije, da bo iz ene kmetije en dohodek. Ker, če bi to tako opredelil, da bi nujno iz vsake kmetije bilo za en dohodek dohodka ni, potem se pa res lahko vsem tem majhnim odpovemo, zato pa tudi, z dopolnilnimi dejavnostmi pa z večjo dodano vrednostjo se lahko temu približamo. Drugo kar se tiče, se pa pri razpravi poslanca Doblekarja popolnoma strinjam, da ne more narediti vsega kmetijska politika. To kar ste vi rekli, če želi nekdo, kar ste dali primer, če bi želel mlad človek ponovno usposobiti eno pošteno kmetijo, ne more kmetijska politika ima zato instrument, če se on kmečko zavaruje lahko dobi kot mlad kmet 45 tisoč podpore kot neke vrste startupa oziroma 18 tisoč 600 po sedanji ureditvi, po naši, to je nacionalno, višino mi določamo v programu razvoja podeželja. Ta podpora bo po novem lahko tudi višja, ker nova uredba predvideva, da bi celo do 100 tisoč države članice lahko dale za podporo nekomu, ki na novo začne kmetovanje. Ampak za, treba je tudi drugo infrastrukturo imeti urejeno na podeželju in tukaj postopajo druga ministrstva. Mi smo imeli zdaj pred kratkim konferenco o mladih kmetih v Mariboru, so prišli mladi kmetje iz cele Evrope, iz mislim, da 16 ali 18 držav celo in so to poudarjali, mladi pričakujejo tak standard kar se tiče zdravstvenih storitev, šolstva, vrtca kot ga imajo v mestih, tudi na podeželju in tukaj morajo vstopiti in kmetijstvo je skrb vse vlade, če tako rečem, ne samo našega resorja, ne samo resorja za kmetijstvo. In je bilo malo, bom tako rekla, naš komisar, kmetijski komisar je res iz EPP skupine, ministrico pa iz vseh političnih skupin. In generalno gledano so vsi kmetijski ministri, ne glede na to iz katere politične skupine prihajajo, naklonjeni temu, močni kmetijski politiki in povečanjem sredstev. Države se bolj razlikujejo, ali so neto plačnice ali neto prejemnice. Izrazite neto plačnice so malo zadržane mogoče do večjega proračuna, ker morajo potem same več vplačati, sicer pa je to generalno stališče kmetijskih ministrov, ki pa je omejeno dostikrat z njihovimi kolegi, ki prihajajo iz finančnih ministrstev, ampak generalno je taka klima, da tudi ne nazadnje sta nemška ministrica in francoski kmetijski minister podala na julijskem svetu skupno, svetu ministrov, skupno izjavo, da se zavzemata za ohranitev sredstev za kmetijstvo. Se pravi, Nemčija kot izrazita neko plačnica, tako, da tukaj bo boj za denar bo skupen, od vseh ministrov in seveda tukaj je pomembno, da so predsedniki vlad tudi na naši strani. Kar se pa tiče sredstev za namakanje in nekdanjih akumulacij, mi seveda, mi precej sredstev namenjamo in to ste pravilno ugotovili, če gre za akumulacije in za namakalne sisteme z več uporabniki, se 100 % financira z javnimi sredstvi, vključno z DDV. Bolj je tukaj problem pomanjkanje interesa kot pa, da ne bi bilo sredstev, mi smo imeli, imamo zdaj že drugi razpis in kaže, da bo tako za obnovo kot za nove namakalne sisteme, da bodo sredstva, ki smo jih planirali v programu razvoju podeželja porabljene in, da tudi ta srednjeročni, ki smo si ga zadali v programu, v načrtu namakanja do leta 2023 dosežen. Je pa, in potem imamo tudi, podpiramo tudi namakalno opremo seveda na kmetijah, jaz lahko samo povem, da smo v zadnjih 10 letih vložili v namakanje, v velike namakalne sisteme, v akumulacije primar in sekundar 9,3 milijona v nove, potem pa še 3,2 milijone v namakalne sisteme, pa, da imamo zdaj razpisov zunaj tudi za skupaj okoli 15 milijonov, smo imeli za podnebni razpis, za namakalno opremo, potem pa še za velike namakalne sisteme 8 milijonov ali 7 milijonov. Tako, da sredstev, nam je to pač prednostni namen podpori programa razvoja podeželja.   (nadaljevanje) In si želimo tudi ohraniti te akumulacije, ki se na novo delajo, mogoče samo povem, da akumulacijo Brežice smo usposobili, na akumulaciji Brežice smo usposobili tri odjemna mesta za to, da bodo lahko kmetje v občinah Krško in Brežice dobili vodo. Iz te akumulacije hidroelektrarne Brežiče, pa mogoče še to, da je, da si lahko tudi kmetje sami naredijo akumulacijo, da tudi to podpiramo s programom razvoja podeželja in celo, če gre za, kadar gre za izgradnjo akumulacije za namakanje ni potrebno imeti spremembe, o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih, ki smo jo sprejeli leta 2016, tudi ni potrebno imeti spremembo OPN, prostorskega načrta, ampak je tudi direktno na kmetijskih zemljiščih možno vzpostaviti akumulacijo za namakanje, tako, da smo še v administrativnem smislu nekoliko olajšali to zadevo. Hvala lepa.

Hvala lepa državna sekretarka. Tudi jaz, ko sem prvič videl nek »draft« ali kaj je bil te uredbe, se je v bistvu nanašalo samo na čiste kmetije. Jaz sem se zgrozil takrat pa vidim, da zdaj se je vendarle neka pamet našla, da je to zapisano malo drugače. Tisto kar me veseli pa je hkrati izziv, po mojem je, da precej več politike je preneseno na državo članico in tukaj se strinjam tudi z dr. Trčkom, da to je živ za našo državo, da smo cilje postavili. Ali bomo razpršeno ta denar plasirali v prostor ali pa ciljno? Tudi kolikor razumem je logika, vedno prehaja na to, da se sredstva porabljajo ciljno, skratka kakšne učinke imajo, bolj kot pa zdaj, ko je to temeljilo na kakih drugih principih. K besedi se je prijavila tudi Nataša Sukič. Še kdo drug morda? Replika, ali niste bile razumljeni? Ampak ste že prej, niste. Nataša Sukič, izvolite prosim.

Meni se zdi, da ima prednost replika?

Mislim, da, če sem ga prav razumel noče imeti te prednosti, noče uveljaviti prednosti. Če sem prav razumel.

Ne saj glejte, hvala za besedo. Sicer pa jaz bi se samo še enkrat, da si razjasnimo te pojme, ki jih je tudi moj kolega Trček že prej torej odprl v svoji razpravi. Se pravi, če prav razumem prave definicije mi uzakonjene, kaj je pravi kmet in kaj je polkmet še verjetno nimamo, če sem vas prav razumela in mi smo tisti, ki bomo to določili in rekli ste, da boste to, da se boste nekako skozi civilni dialog z nevladnimi organizacijami tudi dotaknili predno se to konca zdefinira. Bi pa mogoče opozorila na to, da, ko se boste pač to dogovarjali tudi skupaj z nevladnimi organizacijami in še s kom, da morda le nekako imate pred sabo dejstvo, da pač tudi polkmeti, tako imenovani polkmeti karkoli se že pod tem predstavljamo, verjetno s svojo dejavnostjo vplivajo na samooskrbo v Republiki Sloveniji in pa seveda s tem tudi vplivajo, pozitivno vplivajo na okolje. Tako, da mogoče je treba vendarle to imeti nekako pred sabo, ko se bodo te definicije postavljale in upam, da bodo dovolj prijazne tudi do tako imenovanih polkmetov oziroma, da rečem tako, da se mogoče Levica že v prejšnjem mandatu opozarjala na te stvari, da se mogoče pogleda kako je s tistimi, ki imajo do 1 hektar zemlje in tako naprej, ampak ne bom se zdaj tukaj preveč ustavljala, ker verjetno bomo še dosti diskutirali, preden se bo tako pomemben dokument kot je pač skupna kmetijska politika za obdobje od leta 2021 do 2027 sprejemala. Kar je pa seveda bolj zaskrbljujoče je to kar smo danes že večkrat omenili, saj ste tudi sama omenila, to zniževanje sredstev, sicer na ravni celotne Evropske unije in sicer bi naj sredstva za skupno kmetijsko politiko namenjena Sloveniji naj bi se torej znižala kar za 3,9 % za neposredna plačila, za ukrepe, za vinogradništvo kar za 15 % ste rekli oziroma za področje razvoja podeželja,  (nadaljevanje) v celoti pa tudi ste rekli na ravni celotne Evropske unije. Vendarle to so kar drastična znižanja in mislim, da se bo treba kar trdo izpogajati, da do tega ne pride, kajti, če bo do tega dejansko prišlo je to neka politika, ki bi jo bilo treba kategorično zavrniti s strani naše države, skratka tukaj resnično je treba vztrajati in se trdo pogajati, da si česa takega vendarle ne zgodi za kar eno konkretno obdobje. Hvala lepa za enkrat.

Hvala lepa. Repliko ima dr. Trček, prosim.

Ja, hvala. Z strani državne sekretarke nisem bil razumljen, da, če uporabim izrazoslovje, ki smo ga posvojili iz drugi tir debate, finančni »blending« te osebe, da lahko od tega dostojno živi. Glejte bom na kratko razložil, če sem vas pravilno poslušal, pod zaščiteni režim trajnega travinja bo od leta 2020 4,7 krat več hektarjev, sem na hitro naredil izračun, iz 19 tisoč na 90 tisoč, kaj to pomeni? Po eni strani me to zelo veseli, ker bo več metuljev, po drugi strani je pa treba o tem razmišljati, a veste mi moramo razmišljati to kmetijstvo oziroma podeželje tudi dosti širše, a veste po Evropi ljudje iščejo kam bi šli gledati zvezdno nebo. Pa združiti to razvojem čebelarstva, če bomo imeli toliko zaščitenega travinja pa z opazovanjem metuljev pa zvečer z gledanjem zvezdnega neba s senika pa bomo ta »blending« ujeli. Samo to hotel razjasniti. Hvala.

Hvala lepa dr. Trček. Še kdo želi razpravljati? Nihče več. Zanimivo je, da je več, precej več razprave na tem odboru kot pa na odboru na matičnem delovnem telesu, razlog je seveda v tem, da bomo tam imeli posebno tematsko sejo na to vsebino tako, da bomo precej teh stvari tam seveda o njih razpravljali in tudi izrazili silno zaskrbljenost glede, zlasti glede padanja teh subvencij. Vemo, da pri nas je prihodek kmečkega gospodarstva večinoma odvisen od subvencij, več kot 50 % kolikor vem tako, da je slovenski kmet na subvencijsko politiko še toliko bolj občutljiv.  S tem končujem rapravo. Ker je predlog stališči daljši ga, če se strinjate ne bi bral v celoti, tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na 4,5 in 6 strani gradiva z dne 5. september letos.  Želi kdo obrazložitev glasu? Nihče. Dajem torej na glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zahvaljujem se državni sekretarki in njeni ekipi iz ministrstva in jim želim lep vikend. Nasvidenje. Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DOLOČITEV DELEGACIJE ODBORA NA 60. PLENARNO ZASEDANJE KONFERENCE ODBOROV PARLAMENTOV EVROPSKE UNIJE ZA EVROPSKE ZADEVE, ki bo letos na Dunaju od 18. do 20. novembra.  Gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora sestavljajo vabili in dnevni red zasedanja, delegacijo našega odbora sestavljajo štirje člani. Pri sestavi delegacije je potrebno upoštevati 10. člen pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora, ki določa ustrezno zastopanost poslanskih skupin koalicije in opozicije v Državnem zboru. V skladu z dosedanjo prakso predlagam, da v delegaciji sodelujeta dva člana iz vrst koalicije in dva člana iz vrst opozicije. Kot predsednik odbora bom sam vodil delegacijo, po elektronski pošti so interes za udeležbo najavili: podpredsednik odbora gospod Zmago Jelinčič Plemeniti iz poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, za tem mag. Meira Hot – poslanska skupina SD ter dr. Franc Trček – poslanska skupina Levica. Se strinjate s to sestavo? Na podlagi tega ugotavljam, da Odbor za zadeve Evropske unije določi delegacijo za 60. plenarno zasedanje konference na Dunaju v sestavi jaz kot predsednik   (nadaljevanje) zasedanje konference na Dunaju v sestavi jaz kot predsednik, Zmago Jelinčič Plemeniti podpredsednik odbora, mag. Meira Hot članica in dr. Franc Trček član odbora. S tem končujem 8. točko in 3. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, želim vam en lep vikend. Hvala.