2. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

20. 7. 2018
podatki objavljeni: 20. 7. 2018 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam drugo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vas hkrati tudi lepo pozdravljam vse prisotne.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje danes ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sicer gospod Felice Žiža, potem dr. Anže Logar, mag. Dejan Kaloh, v nadaljevanju kot na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto gospoda Jerneja Vrtovca gospod Blaž Pavlin in namesto dr. Franca Trčka gospod Primož Siter.  Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije in predstavniki Vlade in Državnega sveta.  Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in naknadno 17. 7. 2018 tudi obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se dnevni red seje razširi z naslednjo 6a. točko - Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa »Fiskalis« za sodelovanje na področju obdavčitve. Dne 18. 7. 2018 ste prejeli še obvestilo o umiku točke z dnevnega reda seje odbora. Z dnevnega reda je bila tako umaknjena 7. točka dnevnega reda - Zasedanja Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve o proračunu Bruselj 24. 7. 2018. V obrazložitev naj povem, da zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju 24. 7. 2018 je bilo odpovedano. Torej za razširitev dnevnega reda seje odbora in umik točke z dnevnega reda sta določena na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA RDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGE DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2009/103/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Z DNE 16. SEPTEMBRA 2009 O ZAVAROVANJU CIVILNE ODGOVORNOSTI PRI UPORABI MOTORNIH VOZIL IN O IZVAJANJU OBVEZNOSTI ZAVAROVANJA TAKŠNE ODGOVORNOSTI.  Gradivo od 1. do 6. točke smo prejeli od Vlade 5. 7. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve EU kot pristojnemu odboru in Skupnemu odboru kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na tretji nujni seji 18. 7. 2018 in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli. Prosim, gospoda Gorazda Renčelja, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije Izvolite.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! S predlogom direktive, ki je predmet obravnave naj bi spreminjala osnovna direktiva iz septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti. Glavni namen osnovne direktive iz 2009 bi omogočili, da prebivalci EU s svojimi vozili nemoteno lahko prehajajo meje Evropske unije bodisi za poslovne ali zasebne namene. Evropska komisija je v času uveljavitve izvirne uredbe ugotovila, da je večina elementov še vedno ustrezna svojemu namenu. Pri določenih vprašanjih pa bi bilo potrebno izboljšati tekst.  Ta področja, kjer so potrebne izboljšave so bile določene kot sledi. Prvič - insolventnost zavarovatelja. Gre za to, da je v bistvu izvirna direktiva že predvidela, da bi se v primeru škode, ki nastane, če je v prometni nesreči udeleženo vozilo, ki je nezavarovano ali pa je neznano zavarovanje, za te primere mora vsaki državi članici ustanoviti odškodninski organ in škodni sklad, ki krije škode iz tega naslova. Direktiva, predlog direktive za spremembo osnovne direktive pa predvideva, da bi se ta škodni skladu upravljal tudi za primere, ko je zavarovatelj, to je zavarovalnica pri kateri je vozilo bilo zavarovano, postane insolventna, torej da je šla v stečaj ali pa prenehala obstajati. Velja opozoriti, da je v primeru slovenskega odškodninskega organa, ki je pri slovenskem zavarovalnem združenju škodni sklad že namenjen tudi za kritje te škode, tako da je iz vidika Republike Slovenije širitev takšne ureditve in za vse države članice pozitiven napredek.  Drugo področje kjer predlog direktive izboljšuje izvirno direktivo, je škodno dogajanje. Gre za to, da je za omogočanje lažjega prehoda od zavarovalnic do zavarovalnic, ko gre za komitente, že sedanja direktiva omogočala, da lahko dobi zavarovanec poročilo o škodnem dogajanju za zadnjih pet let. S tem predlogom, ki je danes na mizi, pa bi morala, pa bi zavarovalnice morale to poročilo o škodnem dogajanju zadnjih pet let tudi upoštevati na nediskriminatoren način, ne glede na to od kod zavarovanec prihaja, iz katere države članice Evropske unije.  Tretje področje je vožnja brez obveznega zdravniškega zavarovanja. V EU, ne samo na področju posameznih držav članic, pa tudi čezmejno še vedno prihaja do dogodkov, ko so na cestah v bistvu vozila brez obveznega avtomobilskega zavarovanja in predlog direktive izboljšuje oziroma daje večja pooblastila za to, da se lahko izvaja tudi preverjanje obveznega zavarovanja. To preverjanje mora biti sorazmerno, in da ni diskriminatorno.  In četrtič. Minimalni zneski kritja. Torej med državami članicami prihaja še vedno do razlike, zaradi tega, ker so bile nekatere države članice so v pristopnih pogajanjih uspele izpogajati prihodnja obdobja, zato minimalni zneski kritja škode še vedno niso poenoteni. S tem predlogom se naslavlja ta problem. Po uveljavitvi direktive, spremenjene direktive se predvideva, da bodo minimalni zneski kritja škode izenačeni po celotni Evropski uniji. Vlada je iz vseh teh razlogov, ker ocenjujemo, da predlog direktive krepi nemoteno delovanje enotnega trga na področju zavarovalništva in pa tudi k večji konvergenci pri varstvu potrošnikov, torej predlog direktive je podprla in predlagamo, da ga podpre tudi odbor.  Hvala.
Hvala lepa za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki.  Prosim člane skupnega odbora, dr. Darija Krajčiča. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik za besedo.  Matično delovno telo je gradivo obravnavalo. Predlog stališča Republike Slovenije in skupni odbor podpira predlog stališča Republike Slovenije v zadevi EPA 00238-EU/0834, ki ga je predložila Vlada.
Hvala lepa.  Na 3. izredni seji, 17. 7. 2018 je gradivo od 1. do 6. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli. Za predstavitev menja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve k tej točki prosim člane komisije, gospoda Bogomirja Vnučca. Izvolite besedo.
Bogomir Vnučec
Hvala lepa. Vsem lep pozdrav! Tudi mi podpiramo predlog in nimamo drugih dodatnih komentarjev.  Hvala.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo. Izvolite besedo, gospod / nerazumljivo/.
Gospod _____
Najlepša hvala. Dober dan!  Jaz seveda tudi podpiram to zadevo, ker rešuje veliko vprašanj. Me pa zanima samo nekaj. Zavarovalno združenje zdaj po meni znanih informacijah krije samo v primeru neznanega povzročitelja, torej če pobegne, krije samo telesne poškodbe, ne pa tudi materialne škode. Ali se bo na tem področju po tej direktivi to spremenilo?
Gorazd Renčelj
Ja, torej… / izklop mikrofona/ Se opravičujem.  Torej predlog direktive predvideva tudi na tem področju izboljšave.   Seveda je predmet usklajevanja med državami članicami. Tu se nanaša tudi na to tretje področje, ki sem ga omenil, kjer se predvidevajo izboljšave in sicer za minimalno kritje škode, ki pokriva tako škodo v primeru smrti, telesnih poškodb in poslabšanega zdravja, kot tudi materialno škodo.  Hvala.
Imamo še koga, ki bi rad razpravljal? V redu. V tem primeru končujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se… / oglašanje v dvorani/ Aha, okej.  Izvolit besedo.
Moje vprašanje je bolj namenjeno temu, da časovni okvir v katerem bo škoda izplačana ali kompenzacija, vzemite katerokoli besedo, ali bo to dokaj hitro, ali bo to 6, 7 let kasneje. Ker, zdaj imamo primere, ker se to vleče po sodiščih, posebno če je na bilateralni ravni, en tako, drugi tako, nikjer ni tega obelodanjena, da uporabim angleški izraz »frame work«, delovni okvir izplačila. Hvala.
Hvala lepa, gospod Česnik. Izvolite.
Gorazd Renčelj
Torej, to področje časovnega okvira v katerem mora prihajati do odškodnine ni predmet predloga te direktive, ki je trenutno na mizi. To je urejeno že zdaj, in na tem področju ta direktiva tega ne spreminja.
Če nimamo več vprašanj oziroma komentarjev, pa vidim, da jih nimamo, torej končujem na tej točki razpravo in dajem na glasovanje predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti. Prosim, da glasujemo. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem končujem 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE, ŠTEVILKA 883/2013 O PREISKAVAH, KI JIH IZVAJA EVROPSKI URAD ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM, OLAF, V ZVEZI S SODELOVANJEM Z EVROPSKIM JAVNIM TOŽILSTVOM IN UČINKOVITOSTJO PREISKAV URADA OLAF.   Ponovno prosim gospoda Gorazda Renčelja, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Članice in člani odbora. S predlogom uredbe naj bi se spremenila uredba o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v zvezi s sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada.  Uredba se spreminja iz dveh ključnih razlogov. Prvi je razlog, ki je ustanovitev novega evropskega javnega tožilstva, in s tem povezan pravni okvir sodelovanja med tem novim organom in uradom OLAF. Drugi razlog pa je nadgradnja uredbe na podlagi njene evalvacije, ki je bila narejena v letu 2017, ki je možno izboljšati samoučinkovitost delovanja urada, kot takšnega.  Odnos med Evropskim javnim tožilstvom in uradom se predvideva, da bo komplementaren, mandat za njo je delovanje pa takšen, da ne bi prihajalo do podvajanja dela. Za to je v bistvu urad OLAF bo še naprej izvajal uradne preiskave, medtem ko bo, upravne preiskave, se opravičujem, medtem ko bo Evropsko javno tožilstvo preiskovalo na področju kaznivih dejanj. Za to, da bosta oba organa seveda svoje delo lahko opravljala učinkovito, bo ključno, da med njima dober pretok informacij. Pričakuje se, da bo OLAF s svojim že vzpostavljenim znanjem, vsaj v začetnem obdobju delovanja Evropskega javnega tožilstva zelo pomemben partner urada. Glede sprememb, ki pa se nanašajo na sam položaj urada in večjo učinkovitost njegovega dela, velja izpostaviti tri zadeve. Prvič, dostop urada do podatkov o imetnikih bančnih računov iz osrednjih nacionalnih registrov bančnih računov. Drugič, neposredno pooblastilo uradu za izvajanje preiskav. Tu se v bistvu samo poenoti pravna podlaga, ki sedaj izhaja iz več dokumentov. Sedaj bo to urejeno v tej direktivi. In tretjič, direktna pravna podlaga za nacionalni organ, za koordinacijo sodelovanja z uradom OLAF. Primer v Sloveniji je Urad za nadzor proračuna, kar do sedaj sicer izhaja iz pogodbe o delovanju Evropske unije neposredno. Uredba naj bi se začela uporabljati še pred koncem leta 2020. Vlada Republike Slovenije je ocenila, da predlog pomeni pomemben prispevek k zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam, zato je predlog uredbe podprla. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Renčelj. Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana skupnega odbora dr. Darija Krajčiča. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Skupni odbor kot matično delovno telo je obravnaval omenjeno zadevo in podpira predlog stališča Republike Slovenije v zadevi EPA 0024-VII EU U 835. Hvala lepa.
Hvala lepa. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim člana gospoda Bogomirja Vnučca.
Bogomir Vnučec
Hvala. Tudi to uredbo podpiramo. Smo pa izpostavili nepreglednost evropske zakonodaje pri razmejitve pristojnosti OLAF in evropskega javnega tožilstva. Pri tem programu boja proti goljufijam niso ravno natančno razdeljene te pristojnosti, se prepletajo.
Hvala lepa. Odpiram razpravo. Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.
Lepa hvala. Mene samo nekaj zanima. Jaz imam občutek, da tukaj prenašamo nacionalno suverenost preiskovalnih organov na Evropsko unijo. To je še en korak v zmanjšanju možnosti določanja česarkoli in preiskovalnih dejanj in vsega v matični domovini. In sedaj bomo vse to dali Bruslju v roke. Jaz nisem za to. Mislim, da smo… Čudna zadeva je to. Mi kar vse dajemo Evropi. Govori se, da bo ta zadeva šla v veljavo leta 2020 ali 2021. Kdo pa pravi, da takrat Evropska unija sploh še bo, glede na vse, kar se dogaja, glede Brexit, glede na višegrajsko skupino, glede na razmisleke Madžarov in tudi drugih država. Se jaz sprašujem, kaj tukaj sprejemamo in predajamo suverenost, vse bomo dali Evropi. Nekoč smo šli ven iz Jugoslavije zaradi tega, ker smo hoteli imeti samostojno in neodvisno državo. Sedaj pa to predajamo še eni hujši varianti. Ta je v Bruslju. Jaz tega ne bom podprl.
Želi še kdo besedo? Želite podati odgovor? Izvolite besedo, gospod Renčelj.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za mnenje. Torej, mogoče ni bilo dovolj jasno povedano, ampak urad OLAF preiskuje goljufije proti porabi sredstev Evropske unije. Torej za proračun EU gre. V tem primeru ne gre za prenos nikakršne pristojnosti. In seveda če speljem vašo misel, če ne bi bilo več EU 2020, ko bo uredba začela veljati, tudi proračuna EU ne bo več in ne bo več kaj preiskovati v bistvu. Hvala lepa.
Hvala lepa. V kolikor nimamo več razpravljavcev bi to razpravo zaključil na tej točki in na glasovanje dal predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija se je seznanila s predlogom Uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja evropski urad za boj proti goljufijam OLAF v zvezi s sodelovanjem z evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF in ga podpira.« Prosim, da glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S čimer končujem tudi 2. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI   (nadaljevanje) PROGRAMA EU ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM.  Ponovno dajem besedo gospodu Gorazdu Renčelju državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani predsednik, članice in člani odbora! Gre za Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Evropske unije za boj proti goljufijam za naslednje finančno obdobje 2021-2027. Iz tega izhaja, da v bistvu ne gre za povsem nov program, ampak za novo obliko programa za naslednje obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira. V bistvu se glede na program iz dosedanjega trenutno tekočega večletnega finančnega okvira spreminja v tem, da naj bi nov program nadomestil obstoječi program »Herkul«, ki se izteče leta 2020 poleg tega pa bi zagotovil še financiranje informacijskega sistema za boj proti goljufijam na carinskem področju in financiranje sistema za upravljanje nepravilnosti. Program bo tako po mnenju Vlade občutno pripomogel k spodbujanju boja proti goljufijam in korupciji, ki škodijo proračunu EU in krepil sodelovanje med državami članicami oziroma med organi pregona držav članic. Poleg tega je program namenjen financiranju najsodobnejših preiskovanih orodij za boj proti goljufijam in zagotavljanju podpore za operativne in preiskovalne dejavnosti. Program bo opravljal iz prejšnje točke omenjene evropski urad za boj proti goljufijam »Olaf«. Uredba se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2021. Kot sem že nakazal je Vlada Republike Slovenije na podlagi ocene, da bi uredba pomenila krepitev instrumentov za boj proti goljufijam in zaščito finančnih interesov Evropske unije predlog podprla.  Hvala.
Hvala lepa, državni sekretar.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki ponovno prosim člana Skupnega odbora dr. Darija Krajčiča.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.  Skupni odbor kot matično delovno telo je zadevo obravnaval in podpira predlog stališča Republike Slovenije v zadevi EPA-00258, EU U 836.  Hvala.
Hvala lepa.  Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki prosim člana komisije gospoda Bogomirja Vnučca.  Izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala.  Tudi naše mnenje je pozitivno. Seveda sedaj imamo več teh programov. Za boj proti goljufijam pa imamo samo skrb, da ne bi prišlo do podvajanja financiranja, da gre v bistvu samo za neke variante raznih skupin, ki jih mora Evropska unija financirati in nekako se nam zdi mogoče to nepotrebno.  Hvala.
Najlepša hvala za mnenje.  Odpiram razpravo o tej točki. Bi želel kdo razpravljati? (Ne.) Dajem na glasovanje predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija se je seznanila s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam in ga podpira.«  Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem končujem 3. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDB ŠTEVILKA 596/2014 IN 2017/1129 V ZVEZI S SPODBUJANJEM UPORABE ZAGONSKIH TRGOV MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ.   Ponovno prosim gospoda Gorazda Renčelja, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.  Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite, da vam na kratko predstavim predlog stališča Republike Slovenije do zakonodajnega predloga v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov malih in srednjih podjetij, ki ga je Evropska komisija objavila maja letos.  Poglavitni cilji predloga uredbe so, prvič, odpraviti nepotrebna bremena,   (nadaljevanje) pravna bremena z malim in srednje velikim podjetjem omogoči lažji dostop do delniških in / nerazumljivo/ trgov ter se na ta način omogoči deverizifikacijo virov njihovega financiranja. Drugič, povečati likvidnost delnic, ki jih izdajo izdajatelji na zakonskih trgih malih in srednjih podjetij. Tretjič, zagotavljati visoko raven zaščite vlagateljev in celovitosti trga. Upoštevati velja, da ta predlog uredbe uvaja le tehnične spremembe, s katerim bi pravni okvir, ki se že uporablja za mala in srednja podjetja uvrščeno trgovanje postal sorazmernejši torej malim in srednje velikim podjetjem prijaznejši. Ker je Vlada ocenila, da bi doseganje zastavljenih ciljev omogočilo povečanje čezmejnih tokov kapitala in v končni fazi gospodarsko rast in ustavljanje delovnih mest o vseh težavah članicah Evropske unije članom odbora predlagamo, da predlog podprete.  Hvala.
Hvala lepa.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana Skupnega odbora dr. Darija Krajčiča.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Matično delovno telo je obravnavalo omenjeno zadevo in podpira Predlog stališča Republike Slovenije v zadevi EPA-00268, EU U 837.  Hvala lepa.
Tudi vam hvala lepa za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki, prosim člana komisije gospoda Vnučca.  Izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala.  Tudi mi podpiramo ta predlog.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo o tej točki.  Gospod Jelinčič Plemeniti, izvolite.
Hvala.  Jaz mislim, da ta zadeva ni tako dobro dodela kakor bi kdo mislil. Konec koncev jaz sem prepričan, da bi morali prepuščati ene stvari še vedno odločitvi izdajatelja in se prilagajati glede na lokalne razmere. Vsaka država ima zadeve malo drugače urejene in tukaj pa Evropa posega z enim takim klobukom in določa. Jaz mislim, da to ni dobro in ne bom tega podprl.
Hvala lepa.  Na moji levi sem videl še nekoga, ki je želel razpravljati?  Gospod Krajčič, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.  Državnega sekretarja bi želel vprašati kakšni so kriteriji za podjetja - mala in srednja. Vemo, da v celi EU niso kriteriji enaki. Kakšni so torej tukaj kriteriji ali so enaki kot v našem Zakonu o gospodarskih družbah ali je to kriterij kakšen drugačen?  Hvala.
Hvala lepa.  Imamo še koga, da damo, potem besedo državnemu sekretarju?  Gospod Česnik, izvolite.
V Stranki Alenke Bratušek bomo podprli ta predlog in šli z njim naprej. Vendar kot sem že zadnjič omenil o vseh teh odredbah nikoli ni omenjena nikjer ni razvidno povezava tudi na druga področja, ki se jih do neke mere to dotika. O tem primeru govorimo olajševanje zakonite trgovine ni pa omembe o internetni trgovini, ki je ravno tako predmet za ljudi v EU. Če bi vi to posredovali EU pri pisanju teh direktiv, da to tudi omenijo bi povprečnim ljudem kot sem jaz pomagalo pri iskanju po internetu kje so hakelci kje niso hakelci.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo dajem državnemu sekretarju, izvolite.
Gorazd Renčelj
Hvala za vprašanja in komentarje.  Morda najprej gospodu poslancu Jelinčiču glede nacionalnih posebnosti. Drži, kapitalski trgi so v Evropski uniji trenutno zelo raznoliki, predvsem fragmentirani tudi, temu je namenjeno ravno v bistvu cilj Unije kapitalskih trgov, ki je eden od ključnih elementov poglabljanja Evropske monetarne unije. V tem primeru je slovenski trg še prav posebej v šibkem položaju, da tako rečem. Vi poznate najbrž podatke o tem kako je padel promet na ljubljanski borzi, ki se meri tako v samem prometu kot tudi v tržni kapitalizaciji. Podjetja, ki tam izdajajo. Ampak ta predlog, ki je danes na mizi te lokalne posebnosti po našem mnenju v zadostni meri naslavlja. Vprašanje je tudi povezano s tem, kar je, potem poslanec dr. Krajčič vprašal, v bistvu kakšni so kriteriji. V Sloveniji je večina podjetij, malih, srednjih podjetij na podlagi kriterija, to je 200 milijonov tržni kapitalist, kapitalizacija. Tako da, te sorazmernejše in v bistvu lažje oblike izdajanja obvezniških in delniških instrumentov bi lahko kvečjemu prispeval k razvoju kapitalskega trga v Republiki Sloveniji. Kar se tiče kriterijev, omenil sem sam kriterij majhnega in srednje velikega podjetja ter 200 milijonov tržne kapitalizacije. Za namene tega zakonodajnega predloga pa je pomemben še en kriterij in sicer, da se lahko trg opredeli kot zakonski trg malih in srednjih podjetij. Mora biti teh malih, srednjih podjetij na tem trgu vsaj 50 %. V tem primeru so potem te olajšave, ki jih zakonodajni predlog upošteva, tudi primerne.  Gospodu Česniku se pa zahvaljujem za pobudo. Hvala lepa.
Hvala lepa državnemu sekretarju.  Bi želel še kdo besedo? Gospod Krajčič, izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik.  Ne morem si kaj, da vendarle se ne bi oglasil glede prometa na Ljubljanski borzi. To ni nič čudnega, da je promet tako nizek, ker ta država je zelo mačehovska bila do vlagateljev z, v bistvu potem, ko je odvzela pravice delničarjev v bankah in takrat je upadel vse zaupanje v slovenski trg. Tega ni naredila niti komunistična oblast prej, po drugi svetovni vojni. Ko je bila nacionalizacija, je vsak dobil obvestilo, kaj je bilo nacionalizirano, tokrat pa pri razlastninjenju delnic nismo dobili niti obvestil, da smo lastninjeni.  Hvala.
Hvala lepa.  Bi želeli… O.K. Bi želel še kdo razpravljati o tej točki? V kolikor nimamo več razpravljavcev, zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi:  »Republika Slovenija podpira cilje predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb, št. 596/2014 in 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov malih in srednjih podjetij. Primerneje je rešitev, ki omejuje čezmerno upravno obremenitev malih in srednjih podjetij pri uvrščanju lastniških vrednostnih papirjev in obveznic, trgovanje oziroma pri njihovi izdaji in izboljšuje stopnjo likvidnosti na zagonskih trgih malih in srednjih podjetij. Pomembno je, da se hkrati zagotavlja visoka raven zaščite vlagateljev in celovitost trga.« Prosim, da glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem končujem 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE Evropskega PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA CARINA ZA SODELOVANJE NA PODROČJU CARINE. Ponovno bom prosil gospoda Gorazda Renčelja, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije glede te točke. Tako da, gospodu Renčelju predajam besedo. Izvolite.
Gorazd Renčelj
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci! Dovolite, da na kratko predstavim predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe o vzpostavitvi programa carine za sodelovanje na področju carine. Novi program, sodelovanje na carinskem področju predstavlja nadaljevanje že obstoječega programa Carina 2020, in sicer za naslednje obdobje 2021 do 2027. Začel se bo izvajati 1. 1. 2021. Proračun programa tokrat znaša blizu milijarde evrov, 950 milijonov evrov ter pomeni več kot 80 % povečanje sredstev glede na obstoječi program. Ključni razlog je, da bo pretežni del novo namenjenih sredstev porabljen predvsem za izgradnjo informacijskih sistemov za učinkovito sodelovanje carinskih sistemov držav članic. Program sicer zasleduje podobne cilje kot dosedanji program Carina 2020, in sicer zaščita finančnih in ekonomskih interesov Republike Slovenije, ostalih članic in Evropske unije, zagotavljanje varstva in varnosti  ter zaščito pred nepošteno in nelegalno trgovino ter olajševanje zakonite trgovine.  Glede na to, da bo program prispeval k boji proti goljufijam na področju carine, in da bo prispeval k delovanju enotnega trga, je Vlada Republike Slovenije predlog stališče podprla in predlagam, da ga podprete tudi vi.  Hvala.
Hvala lepa za predstavitev mnenja matičnega delovnega teles k tej točki.  Prosim člana skupnega odbora, dr. Darija Krajčiča. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik za besedo.  Skupni odbor kot matično delovno telo je obravnaval zadevo in podpira predloga stališča Republike Slovenije v zadevi EPA 00278/EU-U838.
Hvala lepa tudi vam za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve. Prosim člana komisije, gospod Vnučca. Izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala lepa.  Tudi mi podpiramo boljše, učinkovitejše sodelovanje držav članic na tem področju učinkovitejše carine in pa drugih davkov.  Hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.
Hvala.  Ponekod v določenih političnih krogih v Evropi se govori o ponovnem zapiranju meje in o ponovni uvedbi določenih carinskih postopkov. Tega tukaj notri ni upoštevano. Tukaj notri ni nobene migrantske krize in podobnega, kar mislim, da bi morali razmišljati v Evropi. Res je sicer, da se v Združenih narodih pripravlja en dokument, ki naj bi na splošno dovolil po celemu svetu fluktuacije ljudi gor in dol in je bilo pripravljeno to po zahtevi določenih arabskih držav. Madžari so že odstopili od tega, mi, pri nas niti ne vemo še, da se to pripravlja kakor kaže in kako gre ta predlog Evropskega parlamenta skupaj s temi intencami?  Potem bi imel pa še eno vprašanje. In sicer, na splošno. Kdo od naših ljudi, strokovnih, sodeluje pri pripravah teh dokumentov, ki jih je Evropa tukajle nam daje, kajti, če sploh kdo od naših. Jaz ne vem. Kajti, če se že na odboru samem pojavljajo vprašanja in dvomi o določenih rešitvah, bi človek sodil, če že poslanci tukaj vidijo, potem bi človek sodil, da morajo imeti tisti ljudje, naši ki sodelujejo na pogajanjih, tam tudi kakšne dvome in tam tudi izraziti te dvome, pa zahtevati, da se kaj razčisti, ne pa, da potem mi tukaj sprašujemo in dobivamo sicer odgovore, ki pa po mojem mnenju niso dovolj relevantni, da bi lahko vplivali na karkoli. Tako da, to bi prosil.
Hvala lepa. Še gospod oziroma dr. Krajčič. Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik za besedo.  Jaz bi izkoristil priložnost, da imamo državnega sekretarja iz Ministrstva za finance. Mi zdajle tukaj poslušamo že nekaj programov, ki se bodo krepili finančno. Proračun Evropske unije se bo znižal zaradi Brexita. Ali imate pregled, kje se bo pa vendarle, na katerih delih se bodo pa proračuni nižali. Vidimo, da te programi krepijo administrativno moč Evropske unije. Kje pa se potem torej znižujejo zneski?  Hvala.
Hvala lepa.  Bi želel še kdo? Gospod Lep. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Jaz bi v zvezi s temi carinami samo to moč vprašal, ali sedaj ker je Velika Britanija izstopila, je kaj to notri zabeleženo s tem v zvezi, ker to se po vsej verjetnosti pogovarjamo samo Evropska unija pa ostali Svet, so te carinska unija, tako da, v tej zvezi prosim malo odgovor.
Hvala lepa.  Torej dajem besedo državnemu sekretarju za odgovore. Izvolite.
Gorazd Renčelj
Najlepša hvala za vprašanja.  Po vrsti, najprej poslanec gospod Jelinčič Plemeniti. Drži, da je trenutno v Evropi zelo živa razprava o zapiranju, vnovičnem zapiranju meja in seveda tima to vpliv tudi na carino. Ampak program kot je carina, ravno krepi sodelovanje med državami članicami, kar bo v tem primeru v teh scenarijih zapiranje meja še toliko bolj pomembno,  (nadaljevanje) da se bodo seveda carinski uradi držav članic med seboj znali pogovarjati, da bodo imeli ustrezno informacijsko podporo, da bodo lahko izmenjavali podatke. To je k večjemu v tem primeru v tem scenariju toliko bolj pomembni po mnenju Vlade.  Kar se tiče sodelovanja na odborih in strokovnih sestankih v Bruslju - jaz lahko govorim za Ministrstvo za finance - odbore pokrivajo tako kolegi tukaj iz ministrstva kot tudi iz stalnega predstavništva v / nerazumljivo/ unija v Bruslju, zato so seveda strokovno visoko usposobljeni. Kar se tiče tega konkretnega predloga pa na delovni skupini sodelujejo predstavniki Finančne uprave - Carinska uprava pač spada pod Furs - in oni hodijo na te sestanke večinoma.  Kar se tiče učinkov Brexita je v tem trenutku še nemogoče izmeriti, ker dokončni dogovor še ni znan. Ta program je nastavljen v bistvu na EU 27. Kakšen točen bo pa učinek Brexit je pa težko reči dokler ni dokončnega sporazuma med Evropsko unijo in Veliko Britanijo.  Na koncu drži ta konkreten primer ta program financiranja se povečuje. Podobno je tudi pri programu »Herkul«, ki smo ga imeli pri prejšnji točki. Na drugi strani se bo določena uporaba v evropskem proračunu morala zmanjšati, relativno se cel obseg v bistvu zadrži na 1,1 BND - bruto nacionalnega dohodka. Pogajanja o tem kje točno naj bi se zvišalo in povečalo so še v teku, ampak prve indikacije, prvi predlogi Evropske komisije so, da se bo zmanjšala predvsem na področju kohezije, ker je v bistvu ostala nominalno enaka, ampak glede na siceršnje trende bo pač se v absolutnem znesku zmanjšalo, podobno je tudi na področju kmetijske politike.  To so prve indikacije stvar pogajanj še vedno med državami članicami. Za enkrat imamo na mizi samo predlog Evropske komisije iz maja letos.  Hvala.
Hvala lepa, državni sekretar.  Bi želel kdo še besedo?  Dr. Krajčič, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.  Nekako se ne morem izogniti občutku, da se je že začel boj za naslednji proračun, za proračunsko obdobje in to preden je sploh bil dogovor sklenjen o tem kakšen naj bo razrez.  Hvala lepa.
V kolikor nimamo več razpravljavcev zaključujem razpravo na tej točki.  Na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira sprejem uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa »Carina« za sodelovanje na področju carine, ker bo novi program nadaljeval bistvene ukrepe in mehanizme za sodelovanje carinskih uprav in zagotovil sredstva za nadaljnjo harmonizacijo postopkov in razvoj informacijskih sistemov.«  Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Stališče je sprejeto.  Končujem s tem tudi 5. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI PRAVIL ZA LAŽJO UPORABO FINANČNIH IN DRUGIH INFORMACIJ ZA NAMENE PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA, PREISKOVANJA ALI PREGONA NEKATERIH KAZNIVIH DEJANJ TER O RAZVELJAVITVI SKLEPA SVETA 2000/642/PNZ.   Ponovno prosim, gospoda Renčelja, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite, besedo.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani predsednik odbora! Poslanke in poslanci! Glede čezmejne narave terorističnih in kriminalnih groženj je seveda smiselno, da se nanje odzivamo skupaj na evropski ravni. Storilci kaznivih dejanj lahko pri tem zlorabljajo pomanjkanje finančnih informacij ali njihovo neučinkovito uporabo s strani pristojnih organov, zato je predlog direktive, ki je na mizi namenjena ravno temu,   (nadaljevanje) da bi se za večjo učinkovitost bojev proti kriminalu dodatno harmonizirala zakonodaja in praksa Evropske unije na tem področju.  V predlaganem stališču Republika Slovenija soglaša s predlogom direktive, ki določa ukrepe za lažji dostop do pristojnih organov seveda do finančnih informacij in informacij o bančnih računih za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona hudih kaznivih dejanj in ukrepe za lažji dostop finančno obveščevalnih enot do informacij v zvezi s kazenskim pregonom ter za boljše sodelovanje med temi enotami. Sprejem te direktive bi bil po našem mnenju pomemben korak k izboljšanju učinkovitosti organov pristojnih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Slovenija bo v nadaljnjih razpravah v zvezi s predlogom direktive zagovarjala stališče, ki predstavlja nadgradnjo sedanjega sistema sodelovanja. Nasprotovala pa bo določbi, ki predvideva obvezno posredovanje pristojnim organom informacij ali podatkov, ki jih hranijo javni organi in zavezanci in ki bi jih morale nacionalne obveščevalne enote šele pridobiti od teh organov in zavezancev. Zavzemala se bo tudi za izboljšanje definicij pojmov kot sta finančna informacija in finančna analiza ter za podaljšanje rokov za izmenjavo informacij med nacionalnimi obveščevalnimi enotami, ki so po našem mnenju prekratki in tudi nerealni. Glede dostopa Europola do informacij in analiz nacionalnih obveščevalnih enot se bo v pogajanjih zavzemala za uskladitev določb predloga direktive z uveljavljenimi mednarodnimi standardi in tudi z zakonodajo Evropske unije.  Glede na navedeno predlagamo, da predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive podprete.  Hvala.
Hvala lepa za pojasnila.  Za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana Skupnega odbora, dr. Krajčiča.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.  Odbor je brez razprave podprl predlog stališča RS v zadevi EPA-00288, EU U 839.  Hvala lepa.
Hvala za predstavitev mnenja.  Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve k tej točki, prosim člana komisije, gospoda Vnučca.  Izvolite.
Bogdan Vnučec
Hvala lepa.  Tudi mi podpiramo ta predlog.
Hvala.  Odpiram razpravo.  Gospod Pavšič, izvolite.
Hvala za besedo.  Meni se malo čudno zdi, da ta predlog prihaja s strani finančnega ministrstva. Na prejšnji seji, na prvem odboru, ki smo ga imeli je bil podoben predlog, ki ga je posredovalo pravosodno ministrstvo. Zanima me kje se ta dva predloga pokrivata, odpirajo pa se enaka vprašanja kot so se pri predlogu, ki smo ga že predlagali? V kolikšni meri to posega v zasebnost ljudi, kako to vpliva na standarde, ki so že doseženi za zaščito posameznika in njegovih informacij? Podobna vprašanja, da ne bi preveč razpredal.  Seveda je potrebno preprečevati goljufije, terorizem in vse to, kar ste omenili, ampak ne na račun poštenih ljudi in pridobivanja informacij o njih.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod Jelinčič Plemeniti, izvolite.
Hvala.  Mene ta zadeva malo spominja na enega evropskega velikega brata, kjer hočejo vse vedeti in vse kontrolirati, kar ni dobro tako kot je kolega že povedal, ker potem ne bo več nobene svobode.  Se strinjam, da je potrebno te teroristične variante zabremzati in te finančno obveščevalne enote lahko delujejo dobro, vendar mislim, da v slovenskem primeru prepozno. Konec koncev tista milijarda denarja, ki je šla iranskega tukaj čez Ljubljansko banko. Nihče ne piše o tem, nihče ne govori o tem in to se je enostavno zakrilo tako, da je ta zadeva dobra. Me pa veseli, da je imela Slovenija pridrže - dobre - in v tem primeru bom zadevo podprl predvsem, zaradi teh pridržkov.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Lep, izvolite.
Samo kratko vprašanje.  Kaj pa je sedaj razlika od sklepa Sveta iz leta 2000 takrat so isto razveljavili kje so osnovne bistvene razlike s to novo direktivo, ki jo sedaj predlagate?
Besedo dajem državnemu sekretarju za pojasnila.  Izvolite.
Gorazd Renčelj
Hvala za vprašanja. Najprej poslancu gospodu Pavšiču zakaj to prihaja zamisel za finance. Torej, gre za izmenjavo podatkov o bančnih računih in finančnih informacijah. Zato jaz danes tu sedim. Ampak jasno je, da je predlog zakonodajni, ki je pred nami, predmet tesnega usklajevanja tako z Ministrstvom za pravosodje kot tudi Ministrstvom za notranje zadeve. Tudi kolegi, ki hodijo na delovne skupine v Bruselj pri tem usklajujejo stališča in tudi včasih v bistvu gre predstavnik Ministrstva za finance, včasih tudi Ministrstva za notranje zadeve na sestanke. Ne poznam točno predloga, o katerem ste govorili in o katerim ste že govorili na tem odboru.  Kar se tiče varovanja osebnih podatkov bi se pa navezal ravno na to, kar je poslanec gospod Jelinčič rekel. Tu ima Slovenija določene pridržke, zato da se vzpostavijo prave varovalke, da ta izmenjava podatkov ni samodejna, da nacionalne finančne obveščevalne enote niso neka bližnjica do podatkov do katerih imajo organi pregona dostop, ampak seveda zelo jasno protokolirano. In da je to v našem primeru Urad za preprečevanje pranja denarja ne more biti samo bližnjica do teh podatkov in potencialnih zlorab teh podatkov. Tako da ravno na tem področju so naši pridržki najbolj močni v bistvu. …/oglašanje iz klopi/  Gre za to enostavno, da se v bistvu, da je teh sprememb v tem predlogu toliko, da je potrebno vzpostaviti čisto novo pravno podlago. Hvala.
Hvala lepa za pojasnila državnemu sekretarju. Vidim, dan imamo več razpravljavcev, tako da bom na tej točki razpravo zaključil. Na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi sklepa sveta 2000/642/PNZ. Večja učinkovitost v boju proti kriminalu bo dosežena z nadaljnjo harmonizacijo zakonodaje in prakse na tem področju, in sicer z določitvijo pravil za takojšen dostop organov kazenskega pregona in uradov za odvzem premoženjske koristi do podatkov o bančnih računih v nacionalnih centraliziranih registrih ter z določitvijo pravil za okrepitev sposobnosti finančno obveščevalnih enot za izmenjavo informacij z vnaprej določeni mi pristojnimi organi v zvezi z vsemi hudimi kaznivimi dejanji. Ne glede na navedeno pa Republika Slovenija ne podpira nekaterih rešitev, ki se nanašajo na izmenjavo informacij med pristojnimi organi in FIU-ji ter Europolom ter FIU-ji za katere ocenjuje, da so preširoko zastavljene ter vplivajo na operativno neodvisnost finančno obveščevalnih enot. Republika Slovenija meni, da so potrebne nekatere izboljšave besedila, saj vsebuje še precej nejasnosti, besedilo pa je treba tudi uskladiti s četrto direktivo, tako imenovano AMLD 4 in pravkar sprejeto peto direktivo AMLD 5 s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.« Prosim, da o tem glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem končujem 6. točko dnevnega reda. Prehajamo na 6.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA FISKALIS ZA SODELOVANJE NA PODROČJU OBDAVČITVE.  Gradivo smo prejeli od Vlade 11. 7. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 3. 8. 2018. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in skupnemu odboru, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 3. nujni seji 18. 7. 2018 in sprejel mnenje, kot smo ga prejeli.  Prosim gospoda Gorazda Renčelja, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, dovolite, da vam predstavim predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe o vzpostavitvi programa Fiskalis za sodelovanje na področju obdavčitve za obdobje 2021-2027. Ta vključuje načine in proračun, ki bodo podpirali davčno politiko in davčne organe z dejavnostmi za okrepitev upravnih zmogljivosti in zmogljivosti na področju informacijske tehnologije ter operativnim sodelovanjem. Program naj bi prispeval preprečevanju davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanju plačila davkov ter boju proti njim, preprečevanju in zmanjševanju nepotrebnega upravnega bremena za državljane in podjetja pri čezmejnih transakcijah, polega pa tudi prispeva k uresničevanju celotnega potenciala enotnega trga Evropske unije ter spodbujanju konkurenčnosti Evropske unije. Tako kot v trenutno veljavnem programu Fiskalis 2020 bo tudi v novem programu, bodo lahko sodelovale države članice Evropske unije, države kandidatke in potencialne države kandidatke, pod določenimi pogoji pa tudi partnerske države Evrope in ostale tretje države.  Predviden proračun za sedemletni program Fiskalis 2021-2027 je 270 milijonov evrov. Velika večina predlaganega proračuna programa bo namenjena dejavnostmi za okrepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije.  Vlada republike Slovenije je podprla predlog in predlagamo, da ga podprete tudi vi na odboru. Hvala.
Hvala lepa državnemu sekretarju za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki. Prosim člana Skupnega odbora dr. Krajčiča. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik za besedo. Skupni odbor je kot matično delovno telo obravnaval zadevo in podpira predlog stališča Republike Slovenije v zadevi EPA 000358/EU-U-840. Hvala lepa.
Hvala lepa. Odpiram razpravo, bi želel kdo razpravljati.  Torej, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala lepa. Jaz mislim, da je tukaj en poskus unifikacije davčnih politik Evropske unije, z namenom, da ne bi kakšna država zaslužila kaj več, zdaj od kar Juncker ni več šef v Luksemburgu in od kar so oni si nabasali žepe s tistimi nižjimi davki in tako naprej, zdaj bi pa naredili, da noben drug ne bi mogel ničesar kasirati. Jaz mislim, da bi bilo smiselno, da Slovenija ne podpre kar tako te zadeve in da se pusti ena majhna niša, da tudi mi lahko kaj zaslužimo. Tukaj piše, tukaj bo unifikacija davka na dodano vrednost, od trošarin na alkohol, trošarin na tobačne izdelke, na energente in električno energijo. Zakaj Slovenija ne bi bila en otok, kjer bi lahko delali malo po svoje, ne pa da podlegamo Evropi in tukaj v tem primeru tudi Ciper in Malta ne bosta za to. Enostavno ne bosta za to, ker ne bosta pustili, da eni določeni finančni tokovi, ki zdaj tja prihajajo, da ne bodo več prihajali. Namen tega papirja pa je v bistvu samo to, da se zadeva prerazporedi oziroma da se vsi ti tokovi prepeljejo v večje države, da bodo imele še več, mi pa še manj.
Hvala lepa. Če nimamo več… Gospod Krajčič, izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Jaz bi spet izkoristil to priložnost in državnega sekretarja dejansko vprašal, ali je takšna rezervacija sredstev v naslednjem proračunu sprejemljiva, glede na to, da proračun še ni sprejet oziroma ga sprejme neko telo, kjer sodelujejo tudi države članice, kot politični organ. Hvala.
Besedo dajem državnemu sekretarju, ki bo pojasnil.
Gorazd Renčelj
Hvala lepa za obe vprašanji. Glede unifikacije davčnih politik. To ni niti namen niti cilj in tudi ne posledica tega predloga, ki je pred nami. Gre za operativni program za sodelovanje davčnih uradov držav članic. Na davčnem področju so pristojnosti, delitev pristojnosti med Evropsko komisijo in državami članicami zelo jasno, na strani držav članic seveda. Gre pa iz same logike enotnega trga, da je določena harmonizacija seveda potrebna, zato da so pri tem davčni uradi bolj učinkoviti, in učinkoviti predvsem pri, berem, preprečevanju davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanju plačila davkov, in temu je namenjen ta program Fiskalis. Kar se tiče sprejemljivosti, torej, ta predvideni proračun, ki sem ga omenil, je še vedno predmet usklajevanj. Kot sem rekel že prej, večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 je še v postopku pogajanj. Hvala.
Hvala lepa za pojasnila. V kolikor nimamo več replik oziroma želj po razpravi, bom razpravo na tej točki zaključil, in na glasovanje dal predlog stališča k tej točki, ki se glasi: Republika Slovenija podpira predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Fiskalis za sodelovanje na področju obdavčitve na obdobje 2021-2027, ki vključuje načine in proračun, ki bodo podpirali davčno politiko in davčne organe z dejavnostmi za okrepitev upravnih zmogljivosti in zmogljivosti na področju informacijske tehnologije ter operativnim sodelovanjem. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S tem tudi končujem 6.a točko. Končujem 2. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Želim vam še naprej lep dan in se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli k njeni uspešni izvedbi. Lep pozdrav. Seja je bila končan 20. julija 2018 ob 10.02.