Dober dan! Spoštovani lepo pozdravljeni.

Pričenjam 5. sejo Kolegija.

Obveščam vas, da vodjo Poslanske skupine SDS Danijela Krivca nadomeščal poslanec Andrej Šircelj, vodjo Poslanske skupine SD Matjaža Hana bo nadomeščal poslanec Soniboj Knežak, vodjo Poslanske skupine Levica dr. Mateja T. Vatovca bo nadomeščal poslanec Luka Mesec, vodjo Poslanske skupine NSi Jožefa Horvata bo nadomeščal poslanec Blaž Pavlin. Vsi ostali ste prisotni.

Predlog ste prejeli s sklicem dnevnega reda. Razpravljali in odločali bomo o treh predlogih Vlade za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku, in sicer gre za Predloga zakona o trgu finančnih inštrumentov, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in še tretji, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladih. Ker so predlogi zakonov vsebinsko povezani predlagam, da o predlaganih zakonih za njihovo obravnavo po nujnem postopku razpravljamo skupaj. Odločali pa bomo seveda o vsakem predlogu posebej.

Naj na tem mestu še obvestim nekaj tehničnih zadev v zvezi s tem, če bo nujni postopek sprejet ali ne. V kolikor bo nujni postopek za te zakone sprejet, potem pomeni, da jih lahko obravnavamo takrat, ko bo večina na tem kolegiju odločila, da skličemo izredno sejo na to temo. Ta izredna seja je lahko tudi septembra in ne avgusta, tako kot ste bili nekateri v skrbeh. Ali pa se ta obravnava teh zakonov lahko opravi tudi v roku 14 dni, potem ko 23 poslancev zahteva sklic izredne seje. Torej, želim sporočiti, da v kolikor bi bil danes sprejet nujni postopek ni nujno, da te zakone obravnavamo avgusta, ampak jih lahko šele septembra.

In kaj je razlika, če sprejmemo nujni postopek ali če sprejmemo redni postopek? V primeru, da ne bo danes izglasovan nujni postope pomeni, da se bodo zakoni obravnavali po rednem postopku, kar pomeni, da gredo na prvo redno sejo, ki bo, to bo najverjetneje konec septembra ali v začetku oktobra. Hkrati če ne bo sprejet danes nujni postopek potem moram čakati še 15 dnevni rok v katerem lahko pride zahteva za splošno obravnavo in to potem podaljša obravnavo teh treh zakonov vsaj za eno dodatno sejo. Ti detajli so se mi zdeli pomembni, da vas z njimi seznanim, zaradi tega, da ne bi nastal napačen občutek, da v primeru, da so danes sprejeti za vse tri zakone nujni postopki, da jih moramo na vrat na nos obravnavati že avgusta. Temu ni tako. Če pa sprejmemo nujne postopke imamo vendarle nekoliko več manevrskega prostora, da same postopke lahko začnemo peljati že v začetku septembra in ne šele, recimo, konec septembra ali v začetku oktobra, ko bo, če se ne bo kaj nepredvidljivega storilo, prva redna seja.

Sedaj pa predlagam, če želi besedo tudi generalna sekretarka Vlade, mag. Lilijana Kozlovič, če želi obrazložiti razloge za obravnavo teh treh zakonov po nujnem postopku. Vidim, da želi, tako da vam dajem besedo. Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Vlada predlaga, da se vse tri zakone obravnava po nujnem postopku zato, da se preprečijo težko popravljive posledice, ki bi nastale za državo. Torej, naj obrazložim kaj se je dogajalo s to zakonodajo v tem času. Namreč, Vlada Republike Slovenije je že 2. februarja letos potrdila predlog zakona o trgu finančnih instrumentov in ga posredovala v parlament, pa tudi 1. marca besedilo obeh drugih zakonov. V vseh treh primerih gre pa izključno za vsebino, ki pomeni prenos prava Evropske unije v naš pravni red. Dejstvo je, da zakonodajni postopki v tem času v parlamentu niso bili zaključeni. Naj pa poudarim, da je Vlada res prišla v zamudo pri tem prenosu, rok za prenos je bil 3. 7. 2017, vendar so razlogi, zaradi katerih je do zamude prišla, so večplastni. Namreč, gre za izredno zahtevno materijo, po drugi strani je vmes prišlo tudi do spremembe direktive leta 2016, kar je ponovno spremenilo sam tok procesa. Naj pa povem, da so bili ta zakon, ki je bil predložen v parlament februarja meseca je bil podan po rednem postopku. Namreč, izpeljani so bili vsi postopki priprave zakonodaje, tudi v skladu z uredbo o normativni dejavnosti, ustrezno tudi objavljeni na spletni strani in na e-demokraciji. Tudi sodelovala je interna, se pravi strokovna javnost, kot tudi zunanja javnost. Enako tudi pri drugih dveh zakonih.

Zakaj je pa zdaj ta nujnost postopka nastopila v tem trenutku? Torej, vlada se je odločila, da predlaga ponovno Državnemu zboru, da to obravnava po nujnem postopku. Namreč, takrat smo dali zagotovilo in je bilo usklajeno z Evropsko komisijo, da v kolikor bo sprejeto, ne bo vložena tožba zoper Republiko Slovenijo. 19. julija 2018 pa je Evropska komisija sporočila, da bo zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo pred Evropskim sodiščem in predlaga izrek denarne kazni, dnevno torej 7.224 evrov, vse do izpolnitve.

Tisto ključno, kar pa je in pomeni škodljivo posledico za Republiko Slovenijo je pa tudi spremenjeno postopanje Evropske komisije. Namreč, januarja 2017 je sprejela nova pravila in bo za vse države, ki pridejo v zamudo pri prenosu prava Evropske unije zahtevala tudi izplačevanje pavšala, torej zaračunavanje pavšala v višini 1.978 evrov od dneva zamude pa vse do izreka sodbe in od tega ne bo odstopila niti v primeru, če bi država izpolnila zavezo, če bi torej ta prenos opravila v vsakem primeru bo zahtevala izplačilo tega pavšala in za Republiko Slovenijo to že znaša 750 tisoč evrov. Ni le Republika Slovenija v tem postopku, 19 evropskih držav je pod enakim postopkom, prav zaradi zahtevnosti materije so tudi druge evropske države v zamudi.

Torej, kot ste že sam predsednik povedali, tudi Vlada predlaga, da se obravnava v drugi polovici avgusta ali pa v začetku septembra po nujnem postopku, in da seveda se potem Evropski komisiji nekje konec septembra sporoči, takrat smo še v roku, v katerem potem ne bi vložili tožbe zoper Republiko Slovenijo.

Torej, predlagamo, da se to obravnava po nujnem postopku in da se obravnava v paketu. Če pa želite, da še glavne vsebinske poudarke predstavimo, pa bi prosila, če državni sekretar Renčelj predstavi glavne vsebinske poudarke zakonov.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Najlepša hvala za besedo.

Kot je povedala generalna sekretarka vlade, gre za prenos evropske zakonodaje, treh direktiv. Osrednja direktiva o trgu finančnih instrumentov, ki je bila najprej sprejeta 2014, potem spremenjena 2016 in pa še uredbe prav tako o trgu finančnih instrumentov. Gre za precej zajeten in kompleksen sveženj evropske zakonodaje, ki je terjal nekaj usklajevanja predvsem z regulatorji v Republiki Sloveniji, predvsem z Banko Slovenije in Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Od tod tudi zamuda pri sprejemanju zakonodaje.

Glavni vsebinski poudarki so predvsem v tem, da gre za prenovo evropske zakonodaje na področju trga finančnih instrumentov, kot odziv na finančno krizo, ki je zajela Evropsko unijo.

Skozi finančno in gospodarsko krizo se je izkazalo, da v bistvu trgi finančnih instrumentov predstavljajo pomembne kanale za prenos okužb po finančnih sistemih držav članic in Evropske unije, kot celote, zato se je šlo v prenovo kompletne zakonodaje.

Ključni poudarki so predvsem pri izboljševanju transparentnosti, preglednosti pri poslovanju na trgih finančnih inštrumentov, in pa kar je bilo za vlado zelo pomembno pri odločanju v tem zakonodajnem postopku, gre predvsem za večjo zaščito vlagateljev, ki velja po celotni Evropski uniji. Hvala lepa.

Oba predstavnika vlade bi samo prosil, če pojasnita kakšna je razlika z vidika kazni ali pa odziva Evropske komisije, če to obravnavamo po nujnem postopku in po tej plati obstaja realistična možnost, da bodo zakoni sprejeti v septembru, če jih obravnavamo po redni poti je najverjetneje realistično tam nekje novembra ali decembra, ali je za Evropsko komisijo pomembno zgolj to, da začnemo postopek in s tem so tudi odzivi in kazni drugačne ali je pomemben sprejem zakona?

Hvala lepa za dodatno vprašanje.

Torej, razlika je bistvena pri oceni tveganja, da do teh kazni pride. Če se sprejema po nujnem postopku, potem je zelo verjetno, da bi sploh, če prav razumem vašo uvodno razlago, če bi bil zakon sprejet še septembra, potem bi se zelo verjetno izognili scenariju, ko bi evropska komisija, ki je do zdaj napovedala vložitev tožbe, to tožbo dejansko vložila. S trenutkom, ko Evropska komisija vloži tožbo nastane nova okoliščina od katere naprej pavšalni znesek približno 2000 evrov na dan začne teči. Torej to bi bila ključna razlika. Če bi se obravnava omenjenega trojčka zakonov, če bi šli po rednem postopku, potem bi tveganje, da ta rok preden evropska komisija vloži dejansko tožbo zamudimo se bistveno poveča. Po naših predvidevanjih in na podlagi dosedanje prakse evropska komisija od trenutka, ko napove vložitev tožbe, to se je zgodilo v tem primeru 19.7, do same vložitve tožbe preteče približno dva do tri mesece. Torej, ko govorimo o sprejemu zakona oktobra ali kasneje, potem se tvegaje za to, da bi nastale te težko popravljive posledice, bistveno poveča. Za Evropsko komisijo je bistvena okoliščina, ki jo država članica mora / nerazumljivo/ sprejem zakona ne samo vložitev v zakonodajni postopek, to ni dovolj, da bi se postopek proti Sloveniji v tem primeru ustavil. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.

Hvala lepa.

Mene zanima zakaj prejšnja vlada ni tega obravnavala, zakaj parlament tega ni obravnaval. Konec koncev časa od februarja meseca do volitev je bilo veliko. Jaz imam občutek, da nam hoče eden na glavo obesiti eno krivdo za nekaj o čemer ne bomo vedeli. Tukaj gre za skoraj 500 strani dokumentov skupaj s prilogami in če gremo po nujnem postopku, kdo bo to predelal. Prvič so dopusti, drugič poslanska skupina bo potrebovala za to, da bodo pojasnili te zakone enega strokovnjaka. Kako si bo poslanska skupina pridobila? Bomo potem naročali ene strokovnjake in jih plačevali zato, da nam bodo pojasnili pa še samo po sebi ta tematik je tako težka in zakomplicirana, da jo je zelo, zelo težko prežvečiti, če nisi prav strokovnjak iz ekonomske stroke s tem, da še prav posebno o teh zadevah. In kako to, da se je mirno plačeval ta dolg, ki je zdaj že skoraj tri četrt milijona evrov, zakaj se ni nič naredilo, ali je vlada to enostavno si mislila saj je vseeno, saj bodo davkoplačevalci plačali, pa bomo že naredili nekako, da bo tako? Zdaj je pa kar na lepem zelo hitro in zelo nujno. Jaz razumem, da so to nujne stvari, ampak človek bi rekel, da se bivša oziroma zdaj vlada v odhodu norčevala iz vsega skupaj in to se kaže ne samo tukaj, ampak na celi vrsti zakonov. In zdaj te zakone bomo sprejemali na hitro v kosu in ne vem, jaz nisem za to, da bi se to sprejemalo po hitrem postopku, seveda pa bomo videli kako se bodo odločile ostale poslanske skupine.

Besedo ima Franc Jurša.

Hvala lepa. Jaz mislim, da bi morali mi zastaviti vprašanje malo drugače. Mi bi se najprej morali pogovarjati o odgovornosti posameznikov zakaj se to že ni sprejelo. To se je vložilo v Državni zbor v prejšnjem mandatu februarja oziroma marca letošnjega leta. Že 3. julija, kot je rekla tudi generalna sekretarka, 2017 je bil rok za implementacijo direktive Evropske unije v naš pravni red. Nekatere stvari so bile obrazložene, ampak tu mene, se opravičujem generalna sekretarka, niste prepričali. Tu nosi nekdo odgovornost. In to odgovornost mora prevzeti Ministrstvo za finance, takoj za tem pa, seveda, tudi Vlada. In če plačujemo nekaj, neke kazni plačujemo, potem je to zaradi, ne bom rekel najbolj grobe besede, malomarnosti. In sedaj pritisk narediti na novo oblikovani Državni zbor, da to spelje po nujnem postopku. Mi smo v preteklosti že govorili, da teh zakonov imamo malo morje, ki jih sprejemamo po nujnem postopku. Več ali manj pa jih nikoli ne predlagamo poslanci, ampak jih predlaga Vlada. In čim več zadev v tem mandatu moramo prenesti na redne postopke sprejemanja v Državnem zboru. In takoj na začetku moramo s to zadevo prekiniti in vzpostaviti postopke v nek red, tako kot morajo biti.