1. redna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

13. 7. 2018
podatki objavljeni: 13. 7. 2018 v pregledu

Transkript

Drage kolegice in kolegi!  Nadaljujemo s sejo odbora, ki je zdaj odprta za javnost.  In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA. To pa zato, ker trenutno še predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo ni, tako da predlagam, da damo kar besedo predstavniku Ministrstva za finance, da kar se da dobro izkoristimo naš čas.  Je morda kdo, ki temu predlogu nasprotuje? OK, vidim da smo enotni.  Torej prehajamo na 4. točko dnevnega reda - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2006/1127ES O SKUPNEM SISEMU DAVKA NA DODANO VREDNOST GLEDE OBDOBJA UPORABE NEOBVEZNEGA MEHANIZMA OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI ZA DOBAVE DOLOČENEGA BLAGA IN OPRAVLJANJE DOLOČENIH STORITEV DOVZETNIH ZA GOLJUFIJE TER MEHANIZMA ZA HITER ODZIV V PRIMERU GOLJUFIJ NA PODROČJU DDV.  Gradivo od 4. do 7. točke smo prejeli od Vlade, 27. 6. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in skupnemu odboru kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na 1. nujni seji, 5. 7. 2018, in sprejel mnenja, ki smo jih prejeli. Prosim gospoda Tilna Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite.
Tilen Božič
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Hvala za besedo. Naj vam ob tem tudi čestitam ob izvolitvi v Državni zbor. Želim vam veliko kritičnih, pronicljivih, preudarnih, pa tudi spoštljivih razprav v tej hiši. Zdaj pa k današnji temi.  Evropska komisija je 25. maja 2018 objavila spremembo direktive 2006/112/ES, to je tako imenovana direktiva o sistemu DDV glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobrave določenega blaga in opravljanje določenih storitev dovzetnih za goljufije ter tudi mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV. Tukaj govorimo o področju recimo teh tako imenovanih missing traderjev, to se pogosto dogaja kadar gre za kakšne računalniške procesorje, za kakšna recimo žita, CO2 kupone, itn. Obstoječa ukrepa bi se po trenutni ureditvi uporabljala samo do konca letošnjega leta. Komisija je pripravila poročilo o učinkih, to se tiče seveda 199.a in 199.b člena te direktive, kjer tudi ugotavlja, da so se goljufije v določenih sektorjih na račun uporabe obrnjene davčne obveznosti znatno zmanjšale ali celo izginile, zato v predlogu direktive predlaga podaljšanje veljavnosti do sredine leta 2022, se pravi, še za dodatna tri leta in pol. Ker države članice po trenutni ureditvi lahko uporabijo ukrep obrnjene davčne obveznosti po 199.a členu direktive o DDV za obdobje najmanj dveh let, in ker se je ta zahteva izkazala kot ovira za nekatere države članice, ki so leta 2017 želele uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti za boj proti na novo odkritim primerom goljufij na področju DDV pri dobavi blaga in storitev iz seznama o členu 199.a, komisija tudi predlaga še ukinitev zahteve po najmanj dveletnem obdobju uporabe. Nekatere države so seveda v 2017 želele to vpeljati, ampak ker ne bi izpolnile, ker bi shema prehitro pretekla, izpolniti tega pogoja dveh let, se zaradi tega ukrepa niso mogle poslužiti. V Sloveniji se ukrep obrnjene davčne obveznosti uporablja v primeru prenosa pravic do emisije toplogrednih plinov, ki je bil uveden kot preventivni ukrep potem, ko so bile v nekaterih državah članicah zaznane večje goljufije na tem področju v zelo kratkem času. Primeroma se tukaj misli predvsem na Francijo, na njihov ukrep in potem kasneje ukrep, se pravi, prenos tega, lahko rečemo, tega tipa goljufij na Nizozemsko in takrat so tudi številne druge države zaznale, da je to tveganje in preventivno ta ukrep uvedle. Med tem je bila seveda tudi Republika Slovenija. Gre torej za manjšo spremembo direktive o DDV, kjer sta predlagana dva ukrepa. Prvič, podaljšanje uporabe obrnjene davčne obveznosti za določene sektorje ter mehanizma za hiter odziv in odprava dvoletne omejitve uporabe obrnjene davčne obveznosti kot druga zadeva. Finančna uprava Republike Slovenije večjih goljufij v drugih sektorjih za katere je dovoljena uporaba neobvezne obrnjene davčne obveznosti ni zaznala, bo pa s podaljšanjem uporabe teh ukrepov po predlogu direktive tudi Sloveniji omogočena uvedba obrnjene davčne obveznosti v kolikor bi finančna uprava zaznala večje goljufije in konvencionalni ukrepi boja proti goljufijam ne bi več zadostovali. Iz navedenih razlogov Vlada Republike Slovenije predlaga, da predlog stališča podprete. V primeru vprašanj sem tukaj tudi na razpolago za odgovore in se vam zahvaljujem.
Hvala lepa državnemu sekretarju Božiču.  Zdaj bi pa za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosil, da nam pojasni torej član skupnega odbora, gospod Felice Žiža.  Gospod Žiža, izvolite besedo.
gospod predsednik, hvala za besedo. Dober dan in lep pozdrav vsem prisotnim! / govori v italijanskem jeziku/ Skupni odbor je na prvi nujni seji, 5. 7. 2018 kot matično delovno telo obravnaval predlagan predlog. Državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Miranda Groff Ferjančič, je v uvodni dopolnitvi obrazložitve predstavila predlog stališča in v razpravi je bila izražena podpora predlogu stališča, hkrati pa so bili izraženi tudi nekateri pomisleki glede učinkovitosti ukrepov, ki jih omogoča direktiva. Odbor je sprejel mnenje, da podpira predlog stališča in predložila Vlada in predlaga odboru za zasedbe Evropske unije, da predlog stališča sprejme.  Hvala.
Hvala lepa gospod Žiža.  Na 8. seji, 11. 7. 2018 je gradivo od 4. do 8. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih prejeli. Za predstavite mnenja Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve k tej točki prosim člana komisije, gospoda Bogomirja Vnučca.  Gospod Vnučec, izvolite.
Bogomir Vnučec
Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci ter drugi gostje, lep pozdrav!  Mnenja ste dobili v pisni obliki. Jaz ga ne bi bral. Naša komisija se s predlogom strinja in enako velja tudi za vse ostale točke, da se ne ponavljam.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Vnučec.  Odpiram razpravo. Poslanke in poslanci.  Najprej mag. Marko Koprivc. Se opravičujem, besedo dajem poslancu Robertu Pavšiču.
Hvala.  Sem hotel povedati moje ime, da bi šlo malo hitreje. V bistvu jaz imam samo nekaj vprašanj. Preleteli ste poročilo o uspešnosti tega ukrepa, tako da me mogoče malo številke zanimajo, koliko dejansko se je v izvajanju tega mehanizma uspelo preprečiti goljufij, če imate podatke na voljo. Kolikokrat smo ta mehanizem uporabili v Sloveniji, če smo ga? In kaj se zgodi v primeru, če konkretna država ne uvede tega mehanizma, pa mi imamo, se pri nas pojavijo te težave, pa bi želeli z določeno državo ta mehanizem uporabiti, oni ga pa nimajo.
Želi še kdo razpravljati, da naberemo več vprašanj za državnega sekretarja, pa mu potem… A ha, torej…
Darij Krajčič je moje ime, LMŠ.   (nadaljevanje) Direktiva se, potem transponira v nacionalno zakonodajo. Mene zanima v kateri akt se to transponira? Če bo ta dopolnitev direktive začela veljati s koncem leta, ali potem imamo vendarle luknjo, če ne prenesemo takoj v nacionalno zakonodajo?
Hvala lepa za vprašanje.  Imam še jaz eno vprašanje. Kateri so konvencionalni ukrepi za boj zoper goljufije na področju DDV?  Če nimamo več vprašanje bi predal besedo državnemu sekretarju gospodu Božiču za odgovore.  Izvolite.
Tilen Božič
Najlepša hvala za besedo in za zanimanje.  Gre zagotovo za eno izmed zanimivih tem. Zakaj? Ker DDV je eno področje, ki predstavlja zelo velik del javnofinančnih prihodkov v številnih državah članicah. Pri nas recimo v Sloveniji je tega preko tri milijarde evrov.  Kar se tiče številk. Točnih številk, ki bi jih prinesel ta ukrep ni, kar imamo je v bistvu lahko rečemo temu kot neka študija oziroma pregled tega, kar je Evropska komisija ugotovila tekom posvetovanj tako z gospodarstvom kot z državami. Je pa dejstvo recimo, da se da te zadeve na neki način posredno ugotavljati kakšni so učinki, ker gre res za eno kombinacijo, se pravi, tistih ukrepov, ki so recimo zakonski tako, da se preko direktive prenese v našo zakonodajo. Drugi so pa nekako, kar je bilo omenjeno s strani predsednika se pravi konvencionalni ukrepi - kaj lahko na operativni ravni naredimo predvsem finančna uprava -, da se te goljufije znižajo. Republika Slovenija je ena izmed tistih, ki je na področju pobiranja DDV med najbolj uspešnimi. Kaj to pomeni? Da smo nekako med prvimi petimi znotraj EU. Kako se to meri? To je bistvu ena statistična kategorija tako imenovana davčna vrzel z vidika DDV - v angleščini je to / nerazumljivo/ - in Slovenija ima to razliko med teoretičnim DDV, ki bi ga lahko pobrali in tistim, ki ga dejansko pobere je približno 5,5 %. Za primerjavo. So nekatere države, ki imajo s tem zelo velike težave. Slovaška, 30 % izgubi, Romunija 37 %, če boste šli gledati Poljska 24 %, Malta 22 % se pravi, da številne države so preko 20 %, nekatere države so preko 10 %. Med temi, ki so preko 10 % - pogosto ste tukaj predstavljajo kakšne države nekako bolj razvite od nas se tudi marsikatera znajde - recimo Danska ali pa Belgija. Tukaj smo na neki način uspešni. Če bi dali finančno koliko je ta razlika teoretična za Slovenijo okoli 188 milijonov evrov. Gre pa pri večih državah te številke v milijarde, kar ni zanemarljivo. Vprašali ste v bistvu kaj bi bilo, če bi mi ta mehanizem če prav razumem želeli uvesti pa neka druga država čez mejo tega nebi. Tukaj gre za malo drugačni koncept. Pri nas morda tukaj med poslanci, ker si predstavljam, da bi lahko bilo najbolj znanje bil tisti ukrep na področju gradbeništva, ki izhaja iz 76.a člena konkretnega zakona, ker je bilo na tistem področju tudi ugotovljeno, da se dogajajo nekatere nepravilnosti in gre v bistvu za transakcije, ki se dogajata med dvema domačima, se pravi, govorimo med dvema slovenskima družbama. Ne gre za transakcije, ki bi bile čezmejnega tipa, ker pri čezmejnem tipu res ta koncept velja, ampak tukaj govorimo o neki izjemi, ki se, potem aplicira tudi za domače transakcije ravno, zaradi tega, da ne bi prišlo do take situacije, ko nekdo, se pravi, DDV zaračunal, drugi bi se ga odbijal, potem pa bi prišli v situacijo, ko bi država nekomu ta DDV vrnila drugi ga pa ne b plačal. To je ravno ta razlika, ki se dogaja pri takšnih goljufijah.  Bilo je tudi vprašano v katerih zakonih oziroma kaj so pravne podlage za to. Mi imamo seveda Zakon o davku na dodano vrednost, ki to ureja in poleg tega je zelo pomemben posebej pri DDV tudi pravilnik, ki ureja področje Zakona o DDV. Vprašali ste na neki način ali je tukaj nekakšna luknja.     (nadaljevanje) Ta ukrep, mi ga že imamo in ga uporabljamo. Od dveh možnostih, ki jih pa ta direktiva ponuja - mi uporabljamo zgolj eno - in to so tako imenovane pravice na področju CO2 kuponov oziroma emisijski kuponi, ki jih morajo družbe, če temu rečemo, kupovati in naj bi na ta način stimulirane k temu, da imajo manjše emisije. Če je nižja emisija lahko te kupone proda. Če jih pa pač ne jih mora dokupiti in s tem se jih na neki način kaznuje. Luknja po mojem razumevanju ni. Gre zgolj za nekaj, kar je že obstoječe in tudi imamo, da se lahko podaljša še za dodatna tri leta in pol. Nekako zagotovilo komisije v tem trenutku pa je, da bodo ta postopek izpeljali do konca leta, se pravi, da bi letos bilo rešeno, da bi prišlo - najbrž ste na to mislili kaj bi bilo, če se ta mehanizem ustavi, potem pa šele drugo leto oni to popravijo. Za enkrat kot kaže tudi z vidika lahko temu rečemo poslovniških rokov bi zadeva morala bi zadevo mogli speljati do konca leta.  Zadnja zadeva, ki je bila izpostavljena kot sem si zapisal, je bilo vprašanje glede konvencionalnih ukrepov. To je bilo nekako logično obrnjeno vprašanje. Se pravi, če mi govorimo o nekih, ki so nekonvencionalni… Kaj so tisti, ki so konvencionalni ukrepi? Konvencionalni ukrepi so tisti, ki jih nekako država lahko dela sama. Recimo, kar dela Republika Slovenija in je pri tem zelo uspešna, je predvsem to, da recimo določene davčne obveznosti z naslova DDV tekom ugotavljanja ali se DDV vrne ali ne lahko takšno davčno obveznost recimo zavaruje, zahteva neko zavarovanje. Druga stvar, ki je in je izjemno pomembna, je takrat, kadar se družba želi registrirati za DDV, da se izpelje ustrezen postopek preverjanja, se pravi, ali tisti zavezanec, ki ima namen poslovati v sistemu DDV ne izkazuje samo nekega načelna interesa, ampak dejansko obstaja velika verjetnost, da bo, se pravi, ima neke poslovne prostore, verjetno se mu obetajo neki posli itd… Tukaj gre za kombinacijo ukrepov, se pravi, v Novi Gorici je kompetentni center bil v ta namen vzpostavljen ravno, zaradi tega, da se na eni točki odloča o teh vlogah, ker je bilo v preteklosti ugotovljeno, da je morda kakšen urad gledal malo drugače kot drugi urad in so se nekateri zavezanci selili dokler niso dobili registracije pač nekje… To je bilo, potem na ta način s to centralizacijo to preprečeno. Istočasno se koristi s pridom v nekaterih primerih tudi mobilne enote, Finančna uprava jih ima, to so tisti, ki jih včasih vidite ob cestah imajo kombije in avtomobile in gredo včasih preveriti določene navedbe, da ni morda tam samo kakšni poštni nabiralnik. Tako da, to so nekako tisti konvencionalni. Kot rečeno gre za neke praktične ukrepe, s katerimi se da marsikaj narediti, so pa določene situacije in tukaj tudi države so pritegnile k temu sicer v določnih zadevah seveda vsaka vleče malo na svojo smer, ampak so pritrdile, da tiste, ki so te ukrepe uporabile v nekem omejenim in ciljno določenemu obsegu kot je tudi ta direktiva namenjena so bili pri tem oziroma opažajo, da so bili pri tem, potem tudi uspešni.  Samo za oris ta del. Gre za področje kot sem prej že malo omenil področje žit, potem so se preselili na moko goljufije, potem imate področje CO2 kuponov pa so se hoteli seliti na trgovanje z električno energijo. Imate tudi področje, da je firma bila ustanovljena in delala z eno vrsto blaga pa so, potem razpršili tipe blaga, imate tudi preskoke v verigah itd… Gre za področje, kjer so zavezanci v tem primeru gre za goljufe izjemno iznajdljivi in zato je pomembno, da so potem taki ukrepi vpeljani, ki se jih da zelo hitro implementirati, da dosežejo tudi konkretne učinke na ravni javni financ.
Hvala, državnemu sekretarju, za pojasnila.  Imamo še kakšno vprašanje?  Gospod Krajčič.  Izvolite.
Hvala lepa za pojasnilo gospod državni sekretar, vendar nisem čisto zadovoljen.  V bistvu me zanima v kateri akt je transponirana to določilo direktive pri nas in ali je v tem aktu tudi časovna omejitev kot je v direktivi oziroma ni te omejitve, ker sicer bo dejansko prišlo do GEPA?  Hvala.
Še gospa Anja Bah Žibert, potem bomo pa dali besedo državnemu sekretarju.  Izvolite!
Hvala lepa. Državni sekretar je lepo povedal, tako imenovane obcestne prodaje, se pravi te, ki pač prodajajo. Saj je bilo rečeno, s kombijem, itn., če sem prav razumela. No, potem pa mi boste še enkrat pojasnil, ker imam vprašanje v zvezi s tem.
Izvolite državni sekretar.
Tilen Božič
Ja. prva reč, se pravi, v katerem aktu to je. To je Zakon o davku na dodano vrednost, pomišljaj ena, kot je bilo vprašanje. Notri je predvidena časovna omejitev v skladu z direktivo. V kolikor bo ta zadeva potrjena z vidika direktive in vse tako kaže, bi potem novelirali Zakon o davku na dodano vrednost. To je možno glede na obseg novelacije so tudi postopki s tem v zvezi lahko relativno kratki, tako na, če rečemo temu, na ravni Vlade kot tudi v vaši hiši. Tako da bi se to potem zaporedoma, takoj ko bi bila ta zadeva rešena, reševalo še naprej za področje Zakona o davku na dodano vrednost.  Druga zadeva, to kar ste vprašali, se razume in kaj vam je sprožilo misel, ampak v tistem trenutku sem razlagal eno drugo reč in samo sem hotel opozoriti, da imamo mi z vidika konvencionalnih ukrepov tudi te tako imenovane mobilen enote, to so pri finančni upravi, ki imajo te razne kombije, avtomobile, itn., ki lahko gredo na licu mesta preveriti določene navedbe zavezanca v procesu dodeljevanja DDV številke zato, da bi pa lažje si morda priklicali kdo to so, dejansko v naši državi, jih res najpogosteje vidite te kombije z napisom Finančne uprave Republike Slovenije na kakšnih cestninskih postajah, ob cesti, itn., zaradi tega, ker imajo izjemno široka pooblastila, tudi se tičejo določenih nadzorov v okviru prometa, tovornega prometa, itn.
Gospa Bah Žibert, ste želeli vprašanje?
Hvala lepa.  Jaz sem prej sprožila, ker sem vmes prišla, ker sem bila prej na drugem odboru.  Poglejte, meni se zdijo takšni ukrepi dobrodošli, absolutno. Treba se je boriti proti vsaki obliki goljufije, tudi davčni. Me pa zanima, dejansko tukaj gre predvsem zdaj za te, ki so za DDV zavezanci. Ali se Slovenija tudi ukvarja s tistimi, ki pa povzročajo goljufijo na ta način, da niti nismo tako daleč, da bi bili DDV zavezanci. Namreč iz terena nenehno prihajajo sporočila kako nekateri v tej državi živijo na nekem nivoju, ki jim ne pristoji glede na njihove formalne prihodke in glede na zmožnosti, ki jih imajo. In jaz mislim, da seveda takšen ukrep je absolutno dobrodošel, ampak jaz rečem tukaj bomo spet lovili male tatove v večini. Zanima me pa, kdaj se bomo lotili tistih velikih. Če greste samo malo po dolenjski, pa boste videli določeno strukturo ljudi, ki ima, pravzaprav živijo na socialnih transferjih, živijo pa na takšni nogi, da si ne privošči po mojem to tisti, ki ima, ne vem, več ali pa 20, 30 let delovne dobe in dela na zelo zahtevnih delovnih mestih, pa ne bodo imeli tako visokega nivoja življenja. Tako, da tukaj državni sekretar, vprašanje, ali se tudi na tem. Ker če pa imamo to v zakonu, potem mi pa povejte, kaj bomo naredili, da se bodo takšne stvari uresničevale, ker sicer tudi ta direktiva ne bo prav nič pomagala, če mi ne izpolnjujemo obveznosti in nekatere zadeve dobesedno mižimo, pri nekaterih stvareh, pri drugih pa seveda kot sem rekla, iščemo kurje tatove.
Hvala lepa.  Imamo še kakšno vprašanje? Nimamo. Torej predlagam kar državnemu sekretarju. Izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo.  Kar se tiče te direktive oziroma tega ukrepa, to gre dejansko za tiste, ki niso ravno kurji tatovi. Zakaj tako pravim? Tukaj gre za velike, običajno za transakcije velikih vrednosti. Zaradi tega tudi, če boste šli gledati v specifično, v katero blago se tukaj ali pa katere storitve se tukaj posega, gre dejansko za tisto kar je lahko prenosljivo velikih vrednosti. Govorimo o računalniških procesorjih, govorimo o mobilnih telefonih, govorimo o trgovanju s CO2 kuponi. Se pravi, za goljufije je zelo   (nadaljevanje) zanimivo tisto, kar je lahko prenosljivo in ima se pravi v mali količini veliko vrednost. Tukaj gre za dejansko utaje tega tako imenovanega davčnega vrtiljaka oziroma / nerazumljivo/, ko se oni potrudijo na neki način, da preslepijo državo in ta denar vrne, drugje ga pa oni pač, potem ta DDV ga pa drugje ne plačajo.  Kar se tiče razkoraka med stilom življenja in lahko temu rečemo nekimi neformalnimi prihodki in dejansko prijavljenimi prihodki je pa to področje ravno na področju fizičnih oseb govorimo o zakonu, ki ureja davčni postopek. Tu govorimo o 68.a členu ta je trenutno sicer v presoji na Ustavnem sodišču - s prejšnjim sklicem se je Državni zbor s to zadevo seznanil - in tam se dejansko ugotavlja razliko med tem kaj je nekdo prijavil in na kakšen način oziroma s kakšnimi sredstvi, premoženjem razpolaga in tudi konec koncev se gleda lahko življenjski slog itd… Se pravi, če je nekdo prijavljen morda Zavodu za zaposlovanje, da nima službe, da dobiva denarno socialno pomoč, transferje istočasno ali pa morda ima minimalno plačo po drugi strani pa razpolaga z nekim nepremičnim, premičnim in z vsemi ostalimi oziroma takšnim premoženjem, ki je nekako nelogično, potem tudi Finančna uprava v takih primerih gre v primerjanje. Teh primerov je bilo, kar nekaj in so tudi marsikaj že ugotovili. Nekateri od teh primerov so bili tudi medijsko odmevni, kar se tiče raznoraznih izpostavljen oseb. Je pa res, da ti postopki tudi, ko Finančna uprava dela gre za davčno tajnost in velika večina se pravi razen v primeru, kadar se običajno za to odloči zavezanec takšne informacije v javnost ne pridejo.  Kar se tiče teh prej ste s tistimi ob cesti in tistimi, ki imajo majhne zneske itd… Če vam morda pomaga ta informacija, da zakon, ki ureja področje tako imenovanih davčnih blagajn to je Zakon o davčnem potrjevanju računov dejansko predvideva, da se vsak račun potrdi ne glede na to ali ga imate vi znotraj sistema DDV ali ne. Bistveno je to ali je dejansko bila opravljena transakcija z gotovino pri čemer se z gotovino šteje tako gotovina kot je običajno razumemo kot tudi kartične transakcije. V tem primeru je na neki način zagotovljeno, da vsi, potem tudi po svoji zmožnostih prispevajo v te javne blagajne istočasno pa tudi preko digitalizacije omogočajo, da imamo vedno bolj sofisticirane pristope kako odkrivati, kje so določene anomalije to pa tudi, zaradi tega, da tisti, ki poslujejo pošteno, dejansko lahko poslujejo in delajo posel in se nadzori in delovanje finančne uprave koncentrira res na tiste, ki jim je spoštovanje davčne zakonodaje lahko rečem nekoliko tuje.
Hvala lepa za pojasnila.  Gospa Anja Bah Žibert, vidim, da bi želeli še naprej razpravljati. Jaz vseeno predlagam, da se kljub temu, da so davki zelo zanimivo področje poslušamo, kar se da držati okvira same direktive.  Izvolite.
Ja, se z vami povsem strinjam, ampak zadeva je povezana medsebojno in je to pač zelo pomembno.  Jaz se zahvaljujem državnemu sekretarju, ampak samo zaključujem s tem, da ga vabim, da gre enkrat z menoj na teren in da pogledava in bova videla kaj je narobe - ali imamo na davčni upravi premalo ljudi ali niso dovolj učinkoviti. Vas peljem, kar k enim sedmim, osmim hišam na enkrat v pol ure in boste videli kaj se dogaja.  Hvala.
Gospa Žibert hvala. Še državni sekretar kratko.
Tilen Božič
Če morebiti razpolagate s tovrstnimi informacijami ni nobena težava, da se to posreduje. Lahko tudi seveda predvsem Finančni upravi, ki je pristojna za nadzor tam so tudi na razpolago morda za gledalce je to zanimivo anonimna telefonska številka in se tam lahko podatke pusti. V takih primerih tudi kot ste rekli, da se gre, potem gledati na teren tudi temu so namenjene te mobilne enote, ki vsaj kot imam jaz podatke so pri tem uspešne.  Hvala.
Hvala.  Gospa Žibert.
Ne bo držalo. Problem je v tem, da ljudje, ki to javljajo imajo, potem s tem še večje težave in ima težave tisti, ki opozori na problem ne tisti, ki problem ima. Vam pa zagotavljam, da so to kar cela naselja, kjer se tovrstne zadeve dogajajo.
Mislim, da smo se nekoliko odmaknili od teme današnje točke, tako da jaz se zahvaljuje. Če nimamo več vsebinskih komentarjev na samo točko, bi tukaj razpravo zaključil in dal, se zahvalil državnemu sekretarju in kolegom.  In bi dal na glasovanje predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi:  »Republika Slovenija podpira Predlog direktive sveta o spremembi direktive 2006/1127ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev dovzetnih za goljufije ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV.«  Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem končujem 4. točko dnevnega reda in se zahvaljujem državnemu sekretarju. Se opravičujem. Kar izvolite.
Gospod _____
Hvala lepa za besedo.  Eno proceduralno vprašanje imam, ker ne vem. Imam predlog dodatnega sklepa. Kdaj moram to posredovati?
Torej točko smo v tem trenutku že oziroma o tem smo že glasovali, tako da v tem trenutku je že prepozno. Bi morali to v zgodnejši fazi. Tako da, lahko pa, če prav razumem, samo trenutek… Žal smo že prepozni.
Gospod _____
Hvala.
Prosim.  Torej zahvaljujem se državnemu sekretarju, gospodu Božiču in ekipi za pojasnila in jim želim uspešno delo še v prihodnje.  Vračamo se nazaj na 3. točko dnevnega reda - zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Bruselj 16. 7. 2018.  Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 11. 7. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Prosim mag. Tanjo Strniša, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča.  Mag. Strniša, izvolite.
Tanja Strniša
Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za Evropske zadeve!  Dovolite mi najprej, da se opravičim, ker nisem bila v dvorani prisotna, ko se je začela ta točka, ko je bila na vrsti 3. točka. Hkrati pa mi dovolite, da vam tudi želim uspešno delo v tem mandatu.  Torej dane vam v nadaljevanju predstavljam izhodišča za zasedanje Sveta kmetijskih ministrov, ki bo potekal v ponedeljek. Tokrat sta dve točki, vsebinski, na dnevnem redu in sicer prva je predstavitev programa predsedovanja za avstrijsko predsedstvo, kot je vedno običajno na prvi seji Sveta v vsakem mesečnem obdobju. In druga točka je razprava o treh zakonodajnih predlogih povezanih z reformo skupne kmetijske politike v naslednjem finančnem obdobju, se pravi, po letu 21, s poudarkom na to kako reformni predlogi naslavljajo eno tako perečo vprašanje, poenostavitev skupne kmetijske politike.  Na kratko o delovnem predsedstvu, o programu avstrijskega predsedstva. Avstrijsko predsedstvo bo kot glavno temo oziroma kot glavno nalogo vzelo napredek pri obravnavi zakonodajnih predlogov tega reformnega svežnja za skupno kmetijsko politiko po letu 2020. Druga pomembna tema je obravnava direktive o nepoštenih trgovinskih praksah. To direktivo je Evropska komisija predlagala pred nekaj meseci. Naj povem, da tako kot smo seveda, kot Slovenija zelo zainteresirani, da se naredi dober napredek pri obravnavi zakonodajnih predlogov   za reformo skupne kmetijske politike ker si želimo, da bi dosegli predvsem, da bi se v tem zakonodajnem usklajevanju približali interesom Slovenije. Tako si tudi za to direktivo o nepoštenih trgovinskih praksah želimo, da bi se dosegel napredek, in da bi bila čim prej sprejeta. Verjetno se spomnite, da je tudi slovenski Državni zbor sprejel nedavno spremembe Zakona o kmetijstvu, ki se prav tako ukvarjajo z nepoštenimi trgovinskimi praksami. Mi bi si želeli v podobnem duhu, da se skupna pravila sprejmejo tudi na evropski ravni ravno zaradi mednarodnega delovanja in skupnega enotnega trga, se pravi, mednarodnega delovanja podjetij.  Tretja točka je, da bo predsedstvo nadaljevalo pogajanja z evropskim parlamentom glede uredbe o žganih pijačah. Na področju gozdarstva, kot vemo, gozdarstvo ni urejeno s skupno evropsko politiko, bo pa predsedstvo pregledalo možnost nadaljevanja pogajanj o pravno zavezujočem dogovoru o gozdovih Evrope, drugi dosjeji pa zajemajo pregled strategije EU o gozdovih, kjer predsedstvo ni nakazalo kaj naj bi ta obsegel in potem seveda še nadaljnje aktivnosti bodo potekale glede EU načrta, flekt akcijskega načrta in foruma Združenih narodih o gozdovih. Nadaljevalo se bo tudi delo na predlogu uredbe glede transparentnosti o prehranski verigi, ki naj bi predvsem prenesla več preglednosti pri odločitvah Efse, ko gre za odobritve glasov o fitofarmacevtskih sredstev in drugih podobnih nevarnih snovi. Predlog gre v smer večjega dostopa širše javnosti do znanstvenih študij, ki so podlaga za te odločitve in večjega vpliva oziroma nadzora držav članic nad delo Efse.  Na področju ribištva se bo poslušalo doseči napredek glede predloga o spremembi uredbe o izvajanju nadzora in o uredbi o evropskem pomorskem in ribiškem skladu po letu 2020. To je pač reforma politik za naslednje obdobje na ribiškem področju. Kot vsako leto bo predsedstvo imelo za nalogo uskladitev dovoljenih ribiških možnosti, se pravi kvot, ribolovnih kvot za leto 2019. Nadaljevala se bo delo na večletnih načrtih in sicer na predlogu na zahodnem Balkanu in v zahodnih…, na zahodnem Sredozemlju in v zahodnih vodah Atlantika. Na področju zunanje ribiške politike pa se bodo nadaljevala pogajanja glede sklenitve sporazuma o trajnostnem ribištvu / nerazumljivo/ državami in sicer Zelenortskimi otoki in Madagaskarjem ter v okviru severnih sporazumov z Norveško in Ferskimi otoki. To je glede 1. točke.  Torej 2. točka je seveda dosti bolj vsebinska. Ministri so že na junijskem svetu razpravljali o teh treh zakonodajnih predlogih. Evropska komisija jih je objavila 1.junija. prvi se nanaša na strateški načrt skupne kmetijske politike, ki vsebuje tako prvi steber kot drugi steber skupne kmetijske politike. Drugi predlog se nanaša na financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike. Mi rečemo tej uredbi horizontalna uredba. In tretja uredba je uredba o skupni ureditvi trgov. Generalna razprava, kot sem že povedala, je bila opravljena junija. Tokrat pa se bodo ministri opredelili do tega ali predlogi izpolnjujejo pričakovanja vseh držav članic pa tudi kmetov, da naj se skupna kmetijska politika poenostavi.  Glede tega mi tudi dovolite, da pojasnim, da glede vseh treh uredb Vlada pripravlja tudi stališče. Osnutki stališča so že pripravljeni in bodo najprej predstavljeni seveda tudi nevladnim organizacijam v javni razpravi v medresorskem usklajevanju in ko jih bo potrdila Vlada, jih bo dobil v skladu z zakonom v potrditev Državni zbor. Tako, da ta, ko zdaj govorim, ne govorim o uradnih stališčih, pač pa o izhodiščih za razpravo, ki bodo tudi vključene v predlog stališč Slovenije. Torej glede same poenostavitve povem, da ne glede na to, da komisija sama pospremi te zakonodajne predloge v tem smislu, da prinašajo pomembne poenostavitve. Mi menimo, da iz zakonodajnih predlogov te poenostavitve še niso dovolj jasne.   (nadaljevanje) Pozdravljamo to, da je komisija pripravila pravzaprav predlog o novem izvedbenem modelu, kar pomeni, da vsaka država članica pripravi skupni strateški načrt ne samo za program razvoja podeželja, kjer smo imeli že sedaj podoben strateški dokument pač pa tudi za prvi steber se pravi za neposredna plačila in tudi za sektorske programe na področju čebelarstva in za sektor vinogradništva in vinarstva ter pa pušča v tem svojem predlogu več fleksibilnosti za države članice, se pravi, neki instrumenti neka pravila skupna so določena na evropski ravni, potem pa je za države članice prepuščeno več prožnosti, da ukrepe oblikuje v skladu specifičnosti in potrebami posameznih držav članic. V primeru je to seveda dobro, ne pomeni pa ključne razbremenitve za države članice. Pomeni samo če poenostavljeno povem manj predpisov in tudi manj nadzorovano z evropske ravni. Bo pa ta del tako pred priprave predpisov in pravil in tudi nadzora prenesen na posamezno državo članico.  Pomembne poenostavitve, če skrajšam oziroma v končni fazi to pomeni, da je v večji meri kot doslej odvisno od države članice kakšne ukrepe bo imela, da se bodo tudi ti ukrepi bolj sprejemali s strani Evropske unije po rezultatih kot po sami opravičenosti, vendar neke take ključne in generalne poenostavitve izvajanja politik ne vidimo, nasprotno. Menimo, da bo s tem strateškim planiranjem za celotno področje kmetijske politike obstaja nevarnost, da bi se zadeva za države bolj zakomplicirale, da bi se potrjevanje teh strateških načrtov na evropski ravni lahko zavleklo in da, zaradi tega ne bi bilo možno te reformirane politike izvajati takoj oziroma da bi bilo potrebno kakšno določeno obdobje. Seveda zadeva ni samo, to je pač ta kritičen vidik, sicer pa, če bi želeli poenostavitev v večji meri doseči mi predlagamo, da bi bili določeni elementi v okviru neposrednih plačil določene sheme, ki so sedaj predpisane kot obvezne, če bi se lahko države članice same odločile za to ali jo bodo izvajale ali ne kot je recimo posebna ekoshema kot je prerazporeditve vplačila v prvem stebru kot je upoštevanje plač pri omejevanju neposrednih vplačil in podobno. Če bi takšne sheme bile za države članice neobvezne bi tudi lahko to pomenilo določeno poenostavitev. Določena poenostavitev prinaša tudi možnost, da se države odločijo za to, da ukinejo plačilne pravice in s tem poenostavijo izplačevanje in samoupravljanje neposrednih plačil v prvem stebru.  Če sklenem. Jaz se nisem v tej svoji predstavitvi osredotočila na to kaj sploh uredbe prinašajo, ker prejšnji mesec te seje ni bilo, ker gre za novi sklic lahko v nadaljevanju v kolikor poslance zanima tudi več povem o sami vsebini zakonodajnih predlogov. Naše sporočilo ključno pa bo na svetu, da si želimo pri vseh uredbah v nadaljevanju pogajanj več napora, da se vloži tako s strani držav članic kot iz Evropske komisije in potem seveda Evropskega parlamenta, da to toliko pričakovano postavitev pripeljemo do te ravni, da bi v izvajanje politike bolj enostavno tudi za kmete, ki seveda pogosto kritizirajo politiko, zaradi velike administrativne zahtevnosti.  Hvala, spoštovani predsednik.
Hvala lepa, gospe državni sekretarki.  Odpiram razpravo.  Gospod Jelinčič, izvolite.
Hvala.  Moram reči, da me je pretreslo to razlaganje, ki pa ga nisem čisto dobro razumel. Jaz bi rad, da ko že govorimo o kmetijstvu, ribištvu zakaj govorimo samo o enih kaj bi, če bi, kdo bo, kako bo? Tukaj je navedenih treh strani enih usmeritev in pozdravlja, ki jih Slovenija pozdravlja itd.   (nadaljevanje) Dajte kdaj postaviti vprašanja v zvezi s Slovenijo. Ali vprašate kdaj kaj bomo pa tako uredili? Nas stiskajo čisto vsi. Tukaj, če vzamem samo, kar se tiče ribištva tukaj pravite: »Na področju ribištva bodo v skladu z določili skupne ribiške politike za ribolov Atlantik v Severnem morju, Baltiku, Črnemu morju… Potem pa z vidika Slovenije je pomembno, da bo opravljeno prvo branje in se s tem poskuša doseči napredek glede predlogov o spremembi uredbe o izvajanju nadzor ribištva ter predloga o evropskem pomorskem in ribiškem skladu po letu 2020.« Nam Hrvaška jemlje morje kaj, potem mi sploh razpravljamo o teh zadevah, če nam Hrvaška jemlje morje in če država ne naredi nič na tem področju? Zakaj tudi na tem / nerazumljivo/ ne odprete vprašanja kako je s to zadevo? Pogovarjamo se o ne vem čem, to je čisto brez zveze. Tudi je brez zveze je, da tukaj sedimo in poslušamo to razlaganje, ki ga vsaj jaz pa nisem čisto neizobražen v glavnem ne razumem, ne razumem. Pojete mi, kaj bo Slovenija imela od tega srečanja v Evropi? Ali bomo nazaj dobili teran, ne bomo. Ali bomo nazaj dobili kranjsko klobaso? Ne bomo. Ali bomo dobili nazaj istrskega goniča? Ne bomo. Kaj bomo sploh dobili? Nič ne bomo dobili. To do neke proklamacije in birokratizacija Evropske unije je dosegla že tako mejo in tako mero, da se ne da več živeti. Kaj hočemo s tako Evropsko unijo, če od nje praktično nič nimamo? Tukaj notri jaz nisem zasledil nobene bonitete za našo državo, nič. Vsa neka razmišljanja in potem pa seveda podpiramo, se strinjamo. Konec koncev za to, da se strinjamo z vsem niti ni potrebno imeti kakšnih posebnih srečanj in pa kakšni takšnih sej kot jih imamo sedaj.  Hvala lepa.
Gospod Jelinčič, hvala za vaše mnenje.  Jaz predlagam, da damo besedo še dvema poslancema, ki sta oziroma poslancu in poslanki, ki sta želela postaviti vprašanje pa, potem odgovorite v paketu.  Najprej bi dal besedo gospe Ljudmili Novak.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Lep pozdrav! Jaz zelo rada slišim razpravo kako se bodo stvari poenostavile in odpravile administrativne ovire to si vsi želimo in to tudi Evropska unija že dolgo časa obljublja in je tudi nujno potrebno. Žal velikokrat ugotavljamo, da v Sloveniji stvari ne poenostavimo, ampak še dodatno zakompliciramo. Če se primerjamo z Avstrijo in kmetovanjem v Avstriji ali pa v Sloveniji pogosto ugotavljamo, da tam veliko lažje kmetujejo in imajo manj birokratskih ovir, ker jih Slovenija dodatno postavila. Vi pravite, da sedaj naj bi EU zmanjšala, da bi države bolj poenostavile. Žal imamo do sedaj v Sloveniji drugačne izkušnje, zato jaz upam, da bo prihodnja vlada - kakršnakoli že bo - to res vzela na znanje in ne stvari kmetom dodatno otežila.  Žal premalo birokrati poznajo kmečka opravila in kmečka dela in si ne predstavljajo koliko predpisov in koliko znanja mora imeti kmet, da lahko pride do nekih sredstev, čeprav v kmetijstvu se dobro razdeljujejo, ampak brez neke strokovne pomoči je to nemogoče. Kmetje morajo povoditi ogromno enih evidenc že skoraj za vsako stvar. Kakšne so samo kazni oziroma odvzem teh sredstev, če gre za neke spremembe recimo pri parcelah itd… Torej, želim si, da bi res prišlo do zmanjšanja teh birokratskih ovir in da jih Slovenija bi res poenostavila ne pa še povečala.
Gospa Novak, hvala lepa.  Besedo dajem gospodu Robertu Pavšiču.  Izvolite.
Hvala.  Kolega sta pravzaprav bistveno povzela tisto, kar sem želel tudi sam izpostaviti. Bi pa dodal še par stvari.  Poleg poenostavitve birokratskih procesov, ki so dejansko nujno potrebni - saj tudi po medijih spremljamo ogromno ekstremnih primerov, ko tudi kmetije propadejo, zaradi tega, ker so pač pozabile na eno skromno poročilce ali pa imele namesto originala fotokopijo. Bi pa dodal samo še to, da mi pa v načelih ste sicer tematiko politike gozdarstva, da se to šele zdaj začenja. Mi vemo, da to je pri nas, v Sloveniji je ogromna težava, ker se zdajle sploh po zadnjih naravnih katastrofah se je to področje kar zanemarilo, gozdna gospodarstva propadajo ena za drugim, izvažamo hlodovino, hkrati pa uvažamo potem to enako hlodovino, razrezano in izgubljamo vso dodano vrednost. Čebelarstvo, denarstvo, ribištvo tudi, je kolega Jelinčič že izpostavil. Govori se o Atlantiku, o Sredozemlju in severnih morjih, dejansko pa Jadransko morje smo tukaj kar izpustili ven. Pogrešam področje prehrane, samozadostnosti, pa zaščito občutljivih zadev, ki jih imamo pri nas veliko v Sloveniji.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Morda samo metodološko, da ne bomo spet ušli nekoliko preveč izven okvirov same točke, ker potem bomo težko razpravljali, dajem besedo še gospodu Jožefu Česniku. Izvolite.
Hvala za besedo.  Nekako se moram strinjati s prejšnjimi govorci. Mi smo majhna enota v veliki družbi in se počutimo do neke mere kot Cicibanček v prvem razredu osnovne šole, ki ima dobro malico, da ga četrtošolci malo izsiljujejo. Kar zadeva zunanjo razsežnost skupne ribiške politike, piše v dokumentu, se bo avstrijsko predsedstvo še naprej prizadevalo za oblikovanje skupnega stališča Sveta EU. Ne morem mimo kmetijstva, gozdarstva, ribištva in zdrave prehrane. Na mestni tržnici v Ljubljani dobimo ribo in spodaj je napisano FAQ187, ne piše pa od kod je ta riba. In potem ugotoviš, ko greš na internet, da je ta riba dejansko iz jezera Tanganjikes iz centralne Afrike. Kakšna kvaliteta je te ribe? Kako to vpliva na zdravo prehrano naših ljudi? Dodatno bom pa rekel o ribištvu. Mi imamo število ribogojnic, ki dajo vsako leto tone rib v naše sladke vode, notranje vode, kormorani imajo pa banket. Kako Avstrijci delajo s tem problemom in druge države v Evropi, bi bilo zanimivo videti. Če lahko v bodoče mogoče tudi to problematiko predstavimo. Malo sem se oddaljil od kmetijstva, ampak kmetijstvo je integralno povezano z zdravo prehrano ljudi in tukaj je to. Hvala za besedo.
Hvala lepa gospod Česnik.  Besedo dajem dr. Dariju Krajčiču. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi državni sekretarki za pojasnila.  Da se ne bom ponavljal z drugimi predhodniki, birokracija je zagotovo prevelika v kmetijstvu in tudi, ko govorite o poenostavitvah, jaz sem prepričan, da tudi če bo komisija, evropska, naredila neke poenostavitve, bomo mi to še zakomplicirali. Ne vem kaj se na meji zgodi, v čem je to, stran Karavank zadeva drugačna kot drugje, da vedno znova stvari zakompliciramo tudi če je cilj poenostavitev. Naj naveden en primer. Pred dvema ali tremi leti, ko je bila slaba čebelarska bera, je ministrstvo, to je bil pa naš ukrep, ministrstvo dodelilo na panju 5 evrov, če je imel lastnik več kot 20 panjev. No in jaz sem šel k enemu takemu lastniku, ki je imel 23 panjev in sem pogledal to vlogo, ki je bila dolga, seveda, in spodaj je bila podpisana doktor ta pa ta. Jaz sem prepričan, da je stala sama izpolnitev te vloge več kot 115 evrov, kolikor je lastnik pač dobil za te uboge čebele. Velikokrat slišimo, da je Avstrija dober zgled kmetijske politike in na splošno kmetijstva. Mislim, da bi kazalo izrabiti avstrijsko predsedstvo, da bi si ogledali kako je tam res toliko boljše kot pri nas. V svoji zgodovini nekaj sem si to malo ogledal in meni se je zdelo bistveno bolj prijazno do lastnika, tudi do okolja, kot je to pri nas narejeno. Enkrat sem bil tudi na izobraževanju kmetov v Logatcu, pa moram reči, da nimam ravno nizke izobrazbe, verjetno ste slišali napoved predsedujočega, jaz če bi moral izpolnjevati te vloge, bi krepko premislil, če bi sploh šel se te zgodbe, tako je zadeva komplicirana. Zato, sploh ne vem kaj naj rečem, ali apeliram ali vljudno prosim, dajte za božjo voljo stvar poenostaviti.  Hvala.
Hvala lepa dr. Krajčič za apel. In beseda gre še gospe Anji Bah Žibert. Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Saj danes se razpravljavci kar nekako ponavljamo. Rešitev je ena sama, narediti red v kmetijstvu in odstraniti zmešnjavo, ki je nastala, pa moram reči, žal pod to Vlado jo je še več kot jo je bilo v preteklosti. Naj začnem nekaj. Državna sekretarka, je sicer Ada povedala v nekaterih medijih, kako nihče ne skrbi za dolenjsko. Vendar pa moram povedati, da temu ni tako. Problem je v tem, da niso ti ljudje slišani, da opozarjajo na številne administrativne ovire. Danes zopet tukaj govorimo, bo bilo, podpiramo. Mene zanima kaj se bo implementiralo v naš pravni red oziroma če je implementirano, kako se uresničuje. Kaj kmetje opozarjajo? Opozarjajo, da več časa že namenjajo administraciji kot samemu delu na kmetijstvu. Danes morajo imeti, dobesedno nekateri že narediti kakšne tečaje, da lahko sploh vodijo neko družinsko kmetijo. Mi smo pa tisti, ki naj bi spodbujali družinske kmetije, samooskrbo, itn., a kaj, ko jim kar naprej mečemo kolena pod nogami z različnimi administrativnimi ovirami. Ne vem, če veste, ampak danes več ne moreš posekati niti drevesa, če je majhno debelejši. Ja kam smo pa pripeljali to državo? Kot da kmetje skozi zgodovino niso znali poskrbeti za sečnjo tako kot mora biti. Ampak tako daleč smo prišli, da najboljše, da zdaj že z metri hodijo okrog in merijo, da ne bo en centimeter zadeva predebela, ker bodo zopet dobili kazen. In vse povsod samo kazenska politika, ne pa to kaj jim bomo omogočili, da bodo razvijali stvari.  Kot drugo. Mislim, da se kmetijstvo premalo povezuje tudi s šolstvom. To ne gre zdaj tudi samo na državno sekretarko, ampak tudi na področje izobraževanja in šolstva, kjer bi lahko tudi tisto kar pa seveda mora predstavljati neko birokratizacijo, tisti ki bi se izobraževali v ta namen, mnogo več lahko pripomogli k domačemu delu na kmetiji. Bom kar povedala primer. Novomeška fakulteta se že ne vem koliko časa trudijo, da bi prišla do koncesije, kar se tiče fakultete za razvoj podeželja. Poglejte, to so otroci, ki prihajajo večinoma iz kmečkega področja in oni morajo danes plačevati to šolo, da lahko, na kakšen način bi pač delovali doma in razvijali domačo obrt in kmetijstvo. Je to povezano s tem. Zakaj? Zato, ker danes kmetje kljub temu, da mi tako direktivo sprejemamo, sprejemamo, jim to ne pomaga. V življenju je treba stvari implementirati. In še drugo. Povejte mi, imeli bomo zmanjševanje birokratskih ovir, po drugi strani pa ob cesti prodajajo sadje, ki ni avtentično slovensko, pride inšpekcija, napiše kazen za 30 ali pa 40 evrov, pospravijo, inšpekcija se odpelje, čez eno uro isti kombi stoji z isto slovensko hrano. Zdaj mi povejte kako se lahko to dogaja.
Hvala lepa.  Današnja seja je živ dokaz, da je še kako potrebno, da v Državnem zboru ustanovimo odbore in komisije kjer lahko bolj vsebinsko razpravljamo na posameznih področjih.  Tako da, jaz dajem zdaj besedo… Se opravičujem, torej še gospodu…
Igor Peček, stranka LMŠ.  Jaz imam pa eno, seveda se strinjam, pač s prej navedenim, mogoče je bilo celo tega preveč, ampak jaz imam eno konkretno vprašanje za gospo državno sekretarko in sicer, v tem predlogu je na tretji strani navedeno, da bodo do konca leta, tako kot vsako leto, sprejete kvote na ravni Evropske unije, ki veljajo za posamezne članice za naslednje leto. To pomeni tudi za državo Slovenijo ali ne. To je prvo vprašanje oziroma to ne velja za nas oziroma zakaj je potem to sploh v tem   (nadaljevanje) stališču. Želel sem vprašati, če bi to bilo tudi določeno za nas kakšna je primerjava in kakšen delež izkoriščamo teh kvot?
Hvala lepa gospod Peček.  Gospa državna sekretarka, izvolite.
Tanja Strniša
Hvala lepa.  Spoštovane polanske in poslanci! Hvala lepa za res izčrpno razpravo. Jaz se bom sicer poskušala omejiti, ko je točka dnevnega reda. Vendarle se bom dotaknila tudi nekaterih drugih točk. Konec koncev smo v tej sestavi prvič skupaj in verjamem, da je kmetijstvo in hrana sigurno področje, ki zanima vse državljane. Razprava vsakega od vas je bila na neki način relevantna. Jaz bi v zvezi z razpravo gospoda poslanca Jelinčiča… Mogoče najprej eno generalno pojasnilo. Včasih želiš biti v uvodni predstavitvi krajši pa, potem si narediš slabo uslugo, ker si preveč skrajšal. Jaz vam bom danes predstavila dva točki. Prva točka je bila program avstrijskega predsedstva na področju kmetijstva, ribištva, omejeno je tudi gospodarstvo. Vsako predsedstvo na prvi seji in kmetijski svet se sestaja vsak mesec razen avgusta, vsakič se dobijo kmetijski ministri in vsak julij obravnavamo kaj bo predsedstvo naredilo. Jaz sem omenila, s katerimi dosjeji se avstrijsko predsedstvo ukvarja - to so tisti dosjeji, ki se že nekaj časa vsi po vrsti vrtijo na evropskem parketu - in do katerih se v teh izhodiščih sicer zelo na kratko opredelimo, ker običajno ni razprave med ministri razen, če je kakšna tema zelo problematična. Mi pod to točko seveda ne bomo razpravljali razen v bistvu podprli avstrijska prizadevanja in domnevam ali predvidevam, da se bo minister posebej oglasil v tem smislu, da res podpira napor za poenostavitev skupne kmetijske politike in da bi si res želel, da je ta uredba oziroma ta direktiva pravzaprav za nepoštene prakse sprejeta. Ta direktiva za nepoštene prakse se bom pa tukaj sedaj malo ustavila, čeprav je ni nobeden omenjal, je res pomembna. Mnoge težave kmetov izhajajo iz nizkih cen. Do zelo nizkih cen prihaja pa, zaradi pritiskov iz višjih členov v agroživilski verigi - od trgovine do skozi vse člene do kmeta - in zaradi tega je urejanje teh odnosov v verigi in preprečevanja nepoštenih praks, ki v končni fazi pomenijo pritisk na primarne cene za kmete res pomembno. Slovenija je bila tukaj zelo napredna, ker je že leta 2014 sprejela prvi zakon pa lani ga je novelirala in se je tudi na evropski ravni ves čas zelo prizadeva, da se sprejme tudi evropski okvir, ker ne pomaga dosti, da to velja na našem ozemlju, če ne velja na celem evropskem trgu in najbrž bo minister to podprl in podprl bo prizadevanja na skupni kmetijski politiki. Druga na drugih temah pa se ne predvideva razprava, zato se jaz recimo ribištva nisem dotaknila. Jaz sem omenila kateri dosjeji bodo. A bi vseeno povedal, da če bi danes ribiški dve uredbi obravnavali bi bila jaz zagotovo posebej izpostavila to nadzorno uredbo. Nadzorna uredba se ne nanaša na nadzor meja ali kaj takega, ampak se nanaša na nadzor tega ravnanja ribičev. Nadzorna uredba, seveda imamo že sedaj na področju ribištva nadzorno uredbo, sistem poročanja, spremljanja plovil in podobno. Te zahteve se precej zaostrujejo. Kadar bo ta uredba oziroma ker je že bila na prejšnjem svetu predstavljena je imela Slovenija zelo ostra stališča, ker nasprotuje, da bi tako zaostrene zahteve veljale za našo majhno ribiško floto. Imamo malo ribičev, imajo zelo majhna plovila, veste da ne lovijo daleč na odprtem morju in zaradi tega so take zahteve izredno prekomerne za ribiče in za državo, čeprav država si tiste stroške nadzore lahko krije z ribiškega sklada. Skratka, zaradi tega se jaz tukaj nisem nič ustavila. Ustavila se tudi nisem na kvotah za Severno morje, ker se Slovenije ne tičejo. Za Slovenijo velja tudi Uredba za Jadran, kjer pa ima Slovenija rezervacijo za 300 ton in ne lovimo niti toliko.   (nadaljevanje) To je rezervacija v okviru tega, za sardelo in za sardon velja. Tukaj imamo to rezervacijo, ker imamo majhen delež ulova v Severnem Jadranu. Praktično je ta rezervacija dosti večja kot naši ribiči ulovijo. Te uredbe se ne tičejo so pa seveda zelo pomembne z vidika… Zakaj jo sploh omenjamo? Ne zato, ker so pomembne za te severne države, ampak zaradi tega, ker se generalno zavzemamo za trajnostno ribištvo v smislu globalnega razumevanja, da je siromašenje ribolovnih / nerazumljivo/ problem. Mi podpiramo, da se doseže dogovor in da se spoštujejo neke norme pri ribolovu in da se ribolovni viri ne zmanjšujejo več oziroma ne poslabšujejo. Medtem, ko pa ti sporazumi ribiški sporazumi kot del zunanje ribiške politike se pa nanašajo na pravice evropskih ribičev, ki nekateri lovijo v tujih vodah in s tem povezano daje Evropska unija za posamezne države neke koncesije oziroma pomoč. Gre za neko tako vzajemnost. Dobesedno so, če bi poenostavljeno rekla kupijo pravice naših evropskih ribičev, da drugo lovijo in to se seveda slovenskih ribičev tudi ne tiče. Odpira neka druga vprašanja posebej kadar gre za lovljenje ali pa pravice v enih morjih, kjer ima sodelovanje ali pa kjer ima EU odločena politična vprašanja, če bi vzela zahodno Saharo ali kaj takega. Potem mimogrede, če najbrž ni bilo tako mišljeno, ampak vseeno moram pojasniti, da ne bi kdo drugih poslancev narobe razumel. Teran je seveda slovenska zaščitena označba porekla oziroma slovenski vinarji niso nikoli izgubili. Tisto, kar je bilo prej predmet spora za Evropsko komisijo in sedaj na Evropskem sodišču je to ali se dovoli izjema Hrvatom, da gor navajajo sorto. Hrvatje nimajo vina teran, obnašajo se kot bi ga imeli, ampak nimajo ga. Kranjska klobasa je pa itak tam pa sploh nimajo nobenega spora. Hrvatje imajo samo prehodno obdobje do kdaj lahko in nekje so ga 80 let uporabljali in uporabljajo še naprej, ampak to je samo v izogib nesporazumov.  Drugače, kar se tiče tega kaj pa mi izpostavljamo kot problematično pa pri 2. točki, ki pa je razprava o zakonodajnih predlogih. Mogoče nisem bila dovolj jasna. Mi izrazito jasno smo povedali že junija in bomo ponovili - to niso poenostavitve, ki smo jih pričakovali. Delo je mogoče lažje za Evropsko komisijo, ker je več, ker je žogico vrnila državam članicam in jim pustila več svobode ne vidimo pa, da bi to dejansko pomenilo bodisi za nas kot administracijo bodisi za kmeta manj dela. Zakaj je ta administracija? Administracija je zato, ker se pri javnem denarju vedno preverja ali je bil uporabljen ciljno… Kaj bi rekla, če je kmet opravil tisto javno nalogo, ki mu je bila zaupana in plačana za javnim denarjem. To se ponavadi primerja z nekimi evidencami, ki jih ima kmet in na drugi strani s kontrolami. To je tisto, kar je nočna mora kmetov, ker ni pač plačano čez dobre cene, ker smo, zaradi VTO in zgodovina reform pač na globalnem trgu z nizkimi cenami in se kmetom na drugače način pomaga, kar se dokazuje. Tukaj Slovenija ni najslabša, Slovenija ima zelo razvejano politiko in ukrepe, ker se hočemo v čim večji meri prilagoditi kmetijskemu sektorju, ki je drugačen v vsaki regiji. Imamo vse kmetijske panoge, kar jih obstaja, imamo zelo različne regije, različne naravne pogoje in zato tudi različne potrebe in različne ukrepe. Če bi imeli manj ukrepov bi bilo tudi administriranja manj. Kje pa se nakazujejo možnost poenostavitve? Mi smo že dosti poenostavitev naredili s tem, ko imam sploh elektronsko vlogo. Bila je omenjena ena vloga za pomoč čebelarjem. Zadnja pomoč, ki je bila dana čebelarjem je bila na način, da je čebelar dobil pretiskan obrazec in ga je samo podpiral, kakšna je bila prejšnja vloga se pa jaz ne spomnim. Mi pri številnih ukrepih sploh, če so nacionalni ukrepi poenostavljamo, vloge so elektronske, za te pomoči je dostikrat izračunamo, recimo po kakšnih krizah jih izračunamo v naprej na agenciji, dobijo pretiskano obrazec in kmet samo podpiše. Tako, da ni zmeraj dosti birokracije, še zmeraj jo je pa preveč. Bolj enostavno bo, če bo v večji meri izkoriščena digitalizacija oziroma ti sistemi. Ko bo možno že več oddajati na elektronski način in preko nekih prijaznih aplikacij za kmete, za kar potrebujemo, seveda pa tudi imeti široko pasovni internet povsod, ki ga tudi izgrajujejo in podobno. Skratka premika se v pozitivno smer, nismo pa seveda tudi mi ne še toliko zadovoljni in mi bi si želeli več pavšalnih plačil in manj plačil po dejanskih stroških, ker to, princip, da se zahteva, da se dejanski stroški priznajo ali pa dejanska izguba dohodka za določeno pomoč, pomeni to, da je treba računati, račune prikazovati in povzročena na strani kmeta dosti stroškov. Dokler nam ti pavšali niso povsod dovoljeni, je pač tako. In zaradi tega se tudi mi v tej smeri oglašamo.  Potem sem še enkrat povedala, omenila sem samo prej, ampak za nas poenostavitev politike ne bo, če bodo določene sheme v prvem stebru kmetijske politike obvezne. Pa ne bi šla preveč v detajle, ker bomo s celim tem predlogom še v Državnem zboru, ampak tukaj imamo pač, mogoče nisem bila prej dovolj jasna, zelo jasno stališče, da želimo, da so te sheme prostovoljne, ker sicer se bomo mogoče ukvarjali s kakšnimi papirju in shemami tudi tam kjer jih ne potrebujemo v slovenskem prostoru.  Še nekaj smo zapisali v stališču, nisem pa jaz dosti jasno povedala. Mi se zavzemamo za to, kar je pa tudi, ne vem, eden od razpravljavcev je bila gospa Bah Žibert, ali nekdo omenil. Mi si želimo to, da bi bilo to administriranje evidence pri kmetu, na drugi strani pa kontrole, povezane oziroma so razmere s finančnim tveganjem. Mi moramo ne glede na to ali je kmetija majhna ali je parcela majhna ali je GERK majhen, imeti, upoštevati tiste predpisane tolerance in predpisane evidence. Če bi se vkomponiral princip sorazmernosti tveganja, če je na majhni parceli za 10 % odstopanja pri meji, je tveganje za izgubo finančnih sredstev Evropske unije, ker niso bila smotrno porabljena, minimalno. In to mi predlagamo zdaj recimo v teh izhodiščih. Zdaj, jaz mislim sicer, da sem odgovorila tako bolj na povprek, nisem se naslanjala na vsako razpravo posebej. Mimogrede, seveda je tudi ključen element napredka v kmetijstvu boljše zgrajen sistem znanja in inovacij. Mi pozdravljamo, nisem tukaj povedala, pozdravljamo, ker je to na drugem segmentu, povečana sredstva, raziskave na evropski ravni, ki jih bo 10 milijard, podvojena so v primerjavi s sedanjim obdobjem, in v tej luči seveda podpiramo tudi vse premike kar se tiče kmetijskega šolstva v slovenskem prostoru. Gospa Anja Bah Žibert, kmetijsko ministrstvo v tej sestavi je bilo zelo naklonjeno tudi rešitvi koncesije na visoki šoli v Novem mestu, na visokošolski ustanovi. Mislim pa, da so bile druge točke pa bolj že, da so tikale, druge razprave so se pa bolj tikale vprašanj izvajanja, izvajanja druge zakonodaje vključno s preverjanjem porekla sadje in podobnih stvari, tako da se, če mi dovolite, bi na tej točki ustavila pri odgovorih.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vsa ta pojasnila.  Bi želel še kdo kaj dodati? OK, izvolite. En stavek.
Saj Vlada odhaja, ampak v koaliciji ste bili, spoštovana sekretarka. Jaz nisem nikoli slišala, zelo močno vaš glas, da bi do koncesije prišlo?
Tanja Strniša
Pristojni nismo, če mi dovolite, ni naša pristojnost. / oglašanje iz ozadja/
Hvala lepa za razpravo. Tako, da jaz bom razpravo na tej točki… Izvolite, gospod Česnik.
Izrednega pomena za našo butično kmetijstvo so ujme. Ko kmet v v neki regiji, slovenski regije, še nismo določili, čeprav nam je Evropska unija že leta 1992 to naročila, izgubi celoten pridelek, ki ga je prav posejal. Preden država da odškodnino, je že naslednja sezona, nima denarja za seme, gorivo in podobne stvari. Iz Evropske unije bi morali priti, da manjša gospodarstva kot smo mi, ne velika, hiper farma v Franciji za žito ali pa v Holandiji, v Nemčiji za krompir, ampak mi smo butično kmetijstvo zaradi razpršenosti in majhnosti naše Slovenije. Torej naj v Evropski uniji dobijo tudi nekaj, kakšno odredbo, v narekovaju, tudi diktat, da država kjer je deklarirana ujma, iz posebnega fonda ali evropskega ali domačega, da tem kmetom, ki so izgubili pridelek, odškodnino ali pa zagonska sredstva za novo obratovanje. Ker, da mora kmet, ki je zdajle, ko so izgubili vse marelice pa to po Vipavi, kaj imajo od pridelka, nič, da sanirajo to, rabijo denar, denar bo prišel pa šele oktobra, ko bomo imeli Vlado ali če jo bomo imeli Vlado. Torej to je situacija, kjer pes lovi svoj rep, pa ne pride na čisto.  Hvala.
Hvala lepa gospod Česnik za predlog.  Predlagam, da zdaj razpravo zaključimo na tej točki in pridemo na glasovanje, če se vsi strinjate. OK.  Torej na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju, 16. 7. 2018 in jih podprl.« Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem končujem tudi 3. točko dnevnega reda in se obenem tudi zahvaljujem gospe oziroma mag. Strniša, državni sekretarki in ekipi in želim uspešno delo tudi v bodoče.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKEM NALOGU ZA PREDLOŽITEV IN EVROPSKEM NALOGU ZA ZAVAROVANJE ELEKTRONSKIH DOKAZOV O KAZENSKIH ZADEVAH.  Prosim za to gospoda Darka Stareta, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.
Darko Stare
Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslankam, poslancem in drugim prisotnim tudi v mojem imenu! Gre za predlog, ki po svoji vsebini in cilju želi okrepiti in pa hkrati posodobiti obstoječe mehanizme za učinkovitejše sodelovanje, čezmejno, med organi odkrivanja pregona in sodišči, torej Pravosodja. Ta predlagana uredba v ta namen predvideva dva inštrumenta in sicer evropski nalog za zavarovanje elektronskih dokazov in pa evropski nalog za pridobivanje elektronskih dokazov. Uredba v osnovi določa v ta namen tudi pristojne organe, pogoje, načine uresničevanja te uredbe in pa izvrševanja nalogov, hkrati pa seveda tudi sankcije v primeru, če posamezni zavezanec določneje uresničuje in pa pravna sredstva za prerekanje posameznih zahtev oziroma nalogov. Vlada je sprejela to stališče na svoji seji, redni, 27. junija, pred tem pa je bilo stališče usklajeno z vsemi ključnimi organi v državi in sicer z Ministrstvom za finance, gospodarstvom, MJU, z vrhovnim državnim tožilstvom, z Uradom za preprečevanje pranja denarja, Agencijo za pošto in pa elektronske komunikacije, ker seveda nanaša se to na področje kaznovalnega prava in pa kaznivih dejanj, samo na tem področju uporabe je mišljena ta uredba in s tega razloga je bilo stališče kot ga je določila Vlada in bo predlagala oziroma predlaga podporo usklajeno z vsemi temi deležniki. Ključno kar se tiče stališča, da ne bom ponavljal, kar je podrobno opredeljeno v gradivu, se mi zdi v tem trenutku izpostaviti sledeče. V našem notranjem pravu z vidika zaščite človekovih pravic in pa pranega položaja osumljencev v predkazenskem, predhodnem in pa kazenskem postopku oziroma v fazi sojenja je to, da določene posege v zasebnost, zlasti v del informacijske zasebnosti in pa komunikacijske zasebnosti, pogoje torej določa naš zakon, ki ureja kazenski postopek in načeloma imamo v našem pravu določeno mejo, cenzus, da se lahko v komunikacijsko zasebnost posega v primeru kaznivih dejanj, ko je predpisana kazen pet let ali več zapora. Ta uredba določa, da se lahko posega za pridobivanje e-dokazov pri ponudnikih storitev na elektronskem trgu v primerih tudi, če gre za kazniva dejanja treh let. To na nek način na tej formalni ravni lahko pomeni nižanje standardov pridobljenih oziroma zagotovljenih v našem notranjem kaznovalnem pravu, zaradi tega imamo mi tukaj glede na to, da gre za začetno fazo razprave, kakšne poglobljene vsebinske do zdaj v delovni skupini ni bilo, seveda za usklajevanje pomislek. Ta pomislek s tega vidika imajo tudi nekatere druge države, mislim da Avstrija, Portugalska, itn., in tukaj bo naša delegacija uveljavljala stališče Slovenije, da se tukaj ohrani nek nivo doseženih standardov. Hkrati je z vsebinskega vidika morda pomembno izpostaviti tudi to kar bomo v nadaljnji fazi pri usklajevanju vzpostavili, da ni jasno definirano pojmovno predvsem, kaj pomeni vsebina tako imenovanih transakcijskih podatkov oziroma transakcij. V komunikacijski zasebnosti z vidika sodnega varstva za poseg v komunikacijsko zasebnost je v našem pravu pa tudi judikatura, evropska, zlasti Evropskega sodišča za človekove pravice je definirala pojem prometnih podatkov in kadarkoli gre za tako imenovane prometne podatke, je tudi po naši ustavni sodni praksi potrebno pridobiti odločbo sodišča. Tukaj zdaj ta pojem transakcij v bistvu malo širi to pojmovno vsebino, ker gre tudi za tako imenovane meta podatke o dostopih, itn., in ta besednjak uporablja v tem predlogu uredbe ni dovolj jasen, kar je že samo po sebi z ustavnega vidika sporno zaradi načela določenosti predpisov in tukaj bo naša delegacija tudi izpostavila v smeri, da je treba te izraze opredeliti oziroma uporabiti tako določno, da ne bo nobenega dvoma za kater vrste podatkov gre. Hkrati poudarjamo in pa pozdravljamo tudi tako imenovan institut validacije. Namreč v vseh fazah postopka nastopajo lahko zlasti v predkazenskih, kot veste, organi odkrivanja, to je primarno policija, lahko tudi drugi organi državne uprave, zlasti inšpekcija, UPPD in podobno, potem pa organi pravosodja. In zdaj pod pravosodne organe se šteje zlasti tožilstvo, kot kvazi sodni organ in pa sodišče. Za pridobivanje določenih podatkov iz korpusa informacijske zasebnosti ima po naši notranji zakonodaji pristojnost tudi policija in v takih primerih je po uredbi v bistvu ta institut validacije pozitiven z vidika pravnega položaja posameznika, ki v ta postopek lahko pride, dobrodošla, zaradi tega, ker vsako zahtevo kot organ, ki je pristojen po uredbi za pridobivanje oziroma izdajo teh dveh inštrumentov, mora v državi sami, torej tudi pri nas bo moralo bodisi tožilstvo ali sodišče potrditi izdajo tega naloga v primerih, če bi bila pristojna policija. To pomeni nek dodaten kvazi sodni nadzor in kakovost oziroma zagotovilo, da so pravila oziroma zakonodaja seveda spoštovana. Tako, da v zvezi z izvrševanjem teh nalogov imamo pa tudi pomislek, ki je izražen - ta del bi tudi rad izpostavil - namreč če se zadeva ne spoštuje, določila in pravila te uredbe, je predvidena po predlogu sankcija, ki je po definiciji lahko administrativna ali pa kaznovalna. In zdaj pojmovno so te stvari zelo različne in iz tega razloga seveda tudi mi izpostavljamo v tem smislu, da je treba to jasno in določno opredeliti katera je v bistvu primarna, da nista prirejene, ker v nasprotnem primeru lahko pride do tega tako imenovanega forum shoppinga, in če ena država določa administrativno sankcijo, ki je načeloma blažja, druga kaznovalna, bodo seveda zavezanci po tej uredbi, to so ponudniki storitev na elektronskem trgu izbrali za pravnega zastopnika tisto državo kjer bo manjša sankcija in je to potem seveda izogibanje lahko obveznost oziroma gredo tja kjer je manjše tveganje za sankcije. Tako, da v tem oziru lahko načelno rečem, da naše pripombe so osredotočene vsebinsko s ciljem, da se čim bolj jasno, nedvoumno uporablja izraze, ki imajo nedvoumen pomen, tako da bo potem lahko tudi zagotovljena enotna in pravilna uporaba v vseh državah članicah. Iz vseh teh razlogov kot navedeno, je Vlada določila to stališče in predlaga, da ga podprete.  Hvala lepa.
Hvala lepa državnemu sekretarju gospodu Staretu.  Bi želel kdo… Se opravičujem, torej za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana skupnega odbora, gospoda Felice Žiža. Izvolite.
Hvala za besedo.  Skupni odbor je na 1. nujni seji dne 5. 7. 2018 kot matično delovno telo obravnaval predlog stališč Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah. Skupni odbor je sprejel mnenje, da omenjen predlog stališča podpira in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.  Hvala.
Hvala lepa gospod Žiža.  Zdaj pa res odpiram razpravo… / oglašanje iz ozadja/ odpiram razpravo, tako da se kar prijavite. Imamo že dve roki.  Gospod Peček, izvolite.
Hvala lepa.  Samo eno vprašanje gospodu za pojasnilo. Se opravičujem. Mogoče malo moje nevednosti, ampak vseeno vas bi prosil, če lahko zelo na kratko razložite razliko med transakcijskimi, prometnimi oziroma kateri podatki se štejejo kot Metapodatki.  Drugo vprašanje, ki se pa navezuje, je pa na to, je pa pravzaprav vprašanje ali to pomeni potem tudi izkoriščanje, ker jaz menim, da se ti podatki med seboj prekrivajo, tako kot v primeru recimo izbire destinacije, kje boš v primeru, recimo če ne bomo dosegli dogovora o skupnih administrativnih oziroma prepovedi, mislim da bi lahko tudi tukaj na tem področju prišlo do izkoriščanja.
Hvala lepa gospod Peček.  Besedo dajem še gospe Sukič. Izvolite.
Najlepša hvala. Spoštovane, spoštovani!  V Levici ves čas opozarjamo na nenehno zaostrovanje zakonodaje in povečevanje represije po celotni Evropi. Tudi pri nas je Vlada postavila rezilno žico, vojski podelila dodatna pooblastila, znižala standarde za uporabo represivnih sredstev policije, uvedla masovni nadzor nad letalskimi potniki, nad vsemi, ki prečkajo mejo in omogočila celo uporabo sredstev za nadzor na policijskih vozilih. In enako se dogaja povsod po Evropi. Tudi v tem predlogu, ki se nanaša na pridobivanje oziroma zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah, lahko zasledimo, da je potrebno zagotoviti boljše možnosti za pridobivanje dokazov tudi zaradi terorističnih napadov. Temelj za praktično vsako povečanje represije so spremenjene varnostne razmere, pa čeprav stroka že vrsto let zaman opozarja, da povečevanje represije in dovoljenja masovnega nadzora ne pomeni tudi več varnosti. Lep primer za to trditev so Združene države Amerike, kjer so šli po napadih leta 2001 v skrajne ukrepe, seveda zaradi spremenjenih varnostnih razmer, situacija pa se zaradi tega ni prav nič izboljšala. V Levici nasprotujemo nenehnemu povečevanju represije in vedno širšim pooblastilom za nadzor posameznikov, zato smo skeptični tudi do predlogov, ki se nanašajo na elektronske dokaze. Nadzor komunikacije, lokacije, vsebine in vsega kar še sodi zraven, mora biti jasno omejen. Zagotavljati mora vse varovalke pred zlorabami in zagotovljeno mora biti, da se uporablja izključno v utemeljenih primerih.  (nadaljevanje) Glede tega smo že na skupnem odboru predstavnikom ministrstva zastavili nekaj vprašanj glede varovalk, ki jih je potrebno zagotoviti v zvezi s tem pa tudi o nujnosti zagotavljanja visokih standardov varstva človekovih pravic, zato ponovno postavljam to vprašanje kako je torej s tem? V Levici ne pristajamo na to, da se pod krinko spremenjenih varnostnih razmer ti standardni nenehno glede posegov v zasebnost in omogočanje masovne nadzora nenehno nižajo. Odgovori pristojnih na skupnem odboru nas pač niso prepričali za enkrat. Tudi iz uradnega stališča izhaja, da se nekateri standardi nižajo v primerjavi z naši zakonodajo, a kot ponavadi je stališče Slovenije dokaj nejasno in predvsem ne dovolj ostro. Predlagamo, da Slovenija ta stališča malo izostri in da jih tudi bolj odločno zastopa, da ščitimo torej tiste standarde, ki jih že imamo ne pa, da jih nižamo, zato ker nam to narekuje Evropa in se vedno znova uklanjamo diktatu EU namesto, da bi mi poskušali dvigovati te standarde na ravni EU se pravi predlagati naše poglede na to. Za enkrat, zaradi tovrstnih stališč kot trenutno stojijo v Levici tega ne bomo podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa za mnenje, vprašanje in predlog.  Besedo dajem še mag. Mejri Hot.  Izvolite.
Hvala lepa.  Lep pozdrav vsem! Jaz se z gospo Sukič tudi zelo strinjam. Zanima me kaj se zgodi v kolikor se v uredbi uveljavijo nižji pravni standardi kakor jih zagotavlja naša ustava, naš ustavni red? Mislim, da je potrebno nujno stališče spremeniti v delu, ko govorimo, da si bo Slovenija prizadevala in v tem kontekstu definitivno zaostriti naše stališče. Zanima me tudi kako uredba v bistvu varuje neopravičene posege v posameznikovo zasebnost?  Hvala lepa.
Hvala za vprašanje.  Če nimamo več vprašanj bi predal besedo, kar državnemu sekretarju, gospodu Staretu.  Izvolite.
Darko Stare
Hvala lepa.  Če grem, kar po vrsti.  Glede vprašanj poslanca gospoda Pečka o vsebini oziroma pojmovnem zajemu transakcijskih podatkov prometnih oziroma meta podatkov. Na kratko povedano to je opredeljeno v 9. in 8. točki 2. člena uredbe, to je zelo dolga stvar in je to tehnični besednjak. Pri nas je to urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah, ampak poenostavljeno povedano gre preprosto za to, da gre za tako imenovano mejo zasebnosti, ki ima tri dele. Eno je informacijska to so osebni podatki, ki so urejeni z Zakonom o varstvu osebnih podatkih. Drugi del je komunikacijska zasebnost, to je tisto, kar posega v komunikacijo med posamezniki tako ali drugače. Tretji del je pa prostorska zasebnost. Tukaj, ko je eden podatek hkrati osebni podatek, ki ga varuje Zakon o varstvu posebnih podatkov govorimo recimo o IP številkah, ki so javno lahko dostopne in nastanejo v neki komunikaciji internetni prek socialnih omrežij preko forumov raznih ponudnikov storitev. Vsaka časopisna hiša ali pa posameznik, ki ponuja neke storitve bodisi socialnih omrežij, spletnih storitvah te stvari lahko beleži in so lahko dostopne pod zakonskimi pogoji tistim, ki jih zakon za to pooblašča. Mi imamo eno v Zakonu o poslovanju na elektronskem trgu. Prometni podatki so po naši notranji zakonodaji in tudi po judikaturi Evropskega sodišča vsi tisti podatki, ki nastanejo z začetkom oziroma med in pred koncem komunikacije. Najbolj tipično vprašanje kdaj je neki podatek lahko del komunikacijske in to pomeni s sodno odredbo ni dovolj samo odredba tožilstva ali policije so tako imenovani IP podatki, ki so shranjeni pri operaterjih oziroma ponudnikih storitev. IP podatki so pa lahko kot veste tehnično je IP dinamičen, ki nastane vedno znova pri vsaki transakciji oziroma komunikaciji ali pa tako imenovan statičen. Tukaj je v bistvu zelo jasno dilemo izrazilo in to bo tudi naša delegacija izpostavila z zadnjo sodbo    (nadaljevanje) proti Sloveniji Benedik proti Sloveniji Evropsko sodišče, kjer je to vprašanje izpostavljeno te dileme IP podatek daje v bistvu kdaj je varovan sodno kdaj je pa varovan zgolj pod pogoji, ki jih določa Zakon o varstvu osebnih podatkov. Te stvari so zelo nedoločne in skozi prakso se izoblikujejo. Meta podatki so pa v bistvu z drugo besedo podatki o podatkih. To je po slovensko bi rekel podatki v podatkih. Če neka komunikacija nastane in s tem prometni podatki nastanejo tudi podatki o teh prometnih podatkih, se pravi, kateri ponudnik kdaj itd… Tukaj gre v bistvu tudi lahko poleg tega korpusa za drugo kategorijo, ki je tudi zelo pomembna za razumevanje teh pojmov tako imenovani naročniški podatki, ker dolgo časa je bila pojmovna zmeda zlasti pri uporabniki. Tudi organi pristojni, da ne bo nesporazuma, dokler ni nastala judikatura, kajti vsi vemo kot uporabniki teh možnosti terminalskih naprav, da ti lahko pri operaterju izraziš interes oziroma rečeš, da tvoji naročniški podatki niso objavljeni v javnem naročniškem imeniku. To dejstvo, da jaz kot uporabnik, imetnik telefona ne želim, da je moja številka GSM javno dostopna oziroma v tem javnem naročniškem imeniku je podatek, ki je varovan po Zakonu o varstvu osebnih podatkih. To nima nobene povezave s komunikacijsko zasebnostjo, kjer je potrebna sodna odločba. Pri nas se je v praksi dogajalo, da so nekateri operaterji, upravljavci teh podatkov zahtevali sodno odredbo in to je sedaj nesporno. Govorim samo o primeru kako lahko določena stvar, ki je vezana na uporabo komunikacijskih sredstev vzpostavimo neko dilemo. Vsi si prizadevajo, da se v podatke, ker je načeloma normalno in prav vstopa ali pa posega bolj ali manj / nerazumljivo/ pod določenimi zakonskimi pogoji. Kaj posamezni pojem zajema glede na to, da se tudi tehnologija zelo močno razvija. Lastnosti terminalskih naprav so zelo različne, se oblikuje skozi čas in prakso. Tukaj ta pojem kot smo rekli načeloma bi rekel laično transakcijski podatki so enako v bistvu kot prometni, vendar načeloma niso, ker se širi tudi na te podatke o podatkih itd… Ker imaš pa sedaj pogoje za podatke o dostopu za transakcije in pa te podatke o naročnikih različne je treba zelo jasno razmejiti, da ne bo dvoma, da gre to v bistvu za tiste podatke, ki so varovani s sodno odločbo. Kaj več v tem trenutku je težko povedati, ker to bo izoblikovala praksa.  Kar se tiče vprašanja nižanja standardov. V tem evropskem prostoru imamo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah imamo judikaturo in vse države EU seveda so vezane še širše na te pogoje in pred priprav tega predloga glede na razmere tudi varnostne, ki se spreminjajo je bila narejena ocena študija, da je to v gebaritih primernosti in sorazmernosti ukrepa. Kako je to v različnih državah urejeno je seveda stvar notranjega prava. Dejstvo je, da smo mi del te nadnacionalne skupnosti EU je logično, da delimo dobrote in tveganja skupaj. Če ima ena država bistveno višje standarde in s tem onemogoča ali pa omejuje učinkovito delovanje tudi z vidika zagotavljanja varnosti v raznih pojavnih oblikah kot / nerazumljivo/ o kazenskih postopkih je seveda stvar dogovora kateri standardi so skupni. V tem primeru mi izpostavljamo glede na notranje pravo, da tukaj se načeloma formalno lahko znižujejo, čeprav če pogledamo zelo podrobno prej nisem šel v ta detajl naš Zakon o kazenskem postopku, ki določa pogoje je določil kot sem rekel cenzus pet let ali več, vendar v drugem dostavku tega 150. člena je, potem našteto več deset tako imenovanih kataloških kaznivih dejanj, ki imajo predpisano nižjo kazen od treh let zapora in se tudi za te lahko uporablja poseg v komunikacijsko zasebnost po odredbi sodišča. Ta cenzus je v razpravi in na delovni skupini nastal preprosto, zaradi tega, ker nekatere države imajo recimo tudi teroristična kazniva dejanja ali pa druga kazniva dejanja, ki hudo ogrožajo varnost bodisi posameznika ali pa skupnosti predpisane   (nadaljevanje) relativno nizke, najvišje kazni. Tukaj, če ste prebrali v uredbi je predpisano, da je ta cenzus v primeru, če je najvišja kazen za določeno kaznivo dejanje predpisana tri leta ne najnižja. Tukaj so bile mišljene v določenih državah imajo relativno nižje najvišje kazni v primerjavi z našimi. V razpravi je bilo izpostavljenih nekaj kaznivih dejanj s področja terorizma, spodbujanje, usposabljanje, teroristična dejanja. Mi imamo v naši državi za ta kazniva dejanja predpisane relativno visoke kazni - pet let, osem tudi petnajst - odvisno od načina in oblike izvrševanja in tudi posledic. V tem primeru bo razprava tekla in mi bomo to izpostavili. Zdi se mi, da je to pač stvar zelo eminentna politična stvar in politična odločitev v kakšni meri se dovoljuje in pod kašnimi pogoji v to osebno sfero, zaradi zaščite in pa uveljavljanja bodisi varnostnih ali pa drugih temeljnih pravic, ki so predmet kazensko pravnega varstva vsakega kaznivega dejanja posebej v našem Kazenskem zakoniku. Načeloma je določena neka kvazi subsidiarnost tudi v tej uredbi s tem, da se te mehanizme lahko uporablja pod pogojem, da gre za enake oziroma podobne mehanizme in možnosti tudi v državi, kjer je naslovnica torej po notranjem pravu. To je res politično vprašanje, ampak to je stvar tudi opredelitve do tega kako želimo deliti soodgovornost pri obvladovanju tveganj in odzivanja na tveganja, ki predstavljajo ogrožanja varnosti. Jaz načeloma kot državljan bom v tem trenutku rekel, če vzamem primeru, če bomba poči v Celovcu ali pa če poči v Tržiču oboje vzbuja negodovanja, slab občutek, občutek nevarnosti pri državljanih seveda neposredno v okolici Celovca ali pa v Avstriji hkrati pa tudi naših državljanov oziroma nas. Če smo v isti skupnosti je seveda prav, da imamo podobne harmonizirane mehanizme, da se lahko učinkovito v tem čezmejnem sodelovanju odziva država in pa organi, ki so za to pristojni, zadolženi na učinkovit način in to je cilj te uredbe.  Glede vprašanja poslanke Hot. To je že tudi judikatura Evropskega sodišča. Govorimo o korpusu sekundarne zakonodaje EU, se pravi, direktiva. Za direktivo vemo, da se uporablja neposredno in velja tudi neposredno. Načeloma je predvideno tudi pri nas, zaradi praktičnih razlogov, da se… Uredba, se opravičujem, uredba, tukaj govorimo o uredbi, to je predlog uredbe in lahko se tudi implementira. Mi imamo predvideno ali bomo te določbe ne glede na to, da se neposredno uporablja implementirali v dva področna zakona, ki sta vezana na to in sicer Zakon o kazenskem postopku in pa Zakon o sodelovanju v zakonskih zadevah med članicami EU. Kar se pa tiče nadrejenosti je pa tudi judikatura Evropskega sodišča, da je to nadrejeno tudi v primerjavi z Ustavo posamezne države članice, ker je to neposredni vir kot sekundarna zakonodaja evropska torej uredba, ki se neposredno uporablja v vsaki državi članici. To je pač ta mehanizem za razliko od direktive, ki pa določa samo cilje in je v bistvu, potem način implementacije v notranji zakonodaji pač stvar posamezne države članice kako to implementira in kako razume. Zaradi tega, potem tudi pri naslednjih dveh točkah, ki sta s tem povezane lahko vidite s stališča Republi9ke Slovenije, da se vedno zelo zavzemamo za čim bolj jasne izraze in določila tudi v direktivah, ker tam je še večja možnost, ker ni neposredne uporabe, da posamezna država članica različno razume in pojmuje posamezne uporabljene izraze in potem pride do neenake implementacije.
Hvala lepa, državnemu sekretarju.  Imamo štiri razpravljavce.  Naj bi dal besedo gospodu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu.  Izvolite.
Hvala lepa.  Ta uredba v bistvu stiska kompletno prebivalstvo Evropske unije za vrat še bolj kot ga že stiskajo dosedanje uredbe. Jaz sem prepričan, da gre tukaj za poizkus uvedbe kompletnega nadzora nad kompletnim življenjem državljanov EU. Konec koncev mi je vseeno, če se to dogaja v Franciji, v Nemčiji, v Avstriji boli pa me, da se to dogaja v Sloveniji. Prihajamo do tega, da s takimi uredbami prihajamo do hujšega sistema kot je bil v nekdanji Jugoslaviji. Vse se bo kontroliralo, vse se bo zapisovalo in ko bo prav nekomu prišlo na misel kaj dobrega bodo iz socialnih omrežij ali pa iz forumov potegnili zadeve, ki so jih imeli shranjene pet let. Naredili bodo kompilacijo neke zgodbe in bodo obtožili in obsodili nekoga, ki pravzaprav ni nič kriv. Jaz tega ne bom podprl, ampak mislim pa, da če se pa bo bi bilo pa smiselno, da se tej uredbi da novi naziv in sicer »lex orveli«.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Peter Jožef Česnik.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Včeraj sem bil kot novinec prisoten na predstavitvi predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ki je na dolgo in široko pojasnjeval lobistične elektronske medije, ki so tudi seveda lahko kazensko sankcionirani. Pri tem je prišlo ven, da Ministrstvo za pravosodje in KPK ne delujejo preveč dobro ali pa niso vsi v sinhronizaciji tako kot bi bilo treba. Po eni strani obravnavam to, kar je tukaj ne mizi kot nujno potrebno. Po drugi strani smo se pa ne te »orvelske« kakor pravi kolega Zmago že nekako navadili. Ne vem koliko je videokamer po Ljubljani, k nas nadzorujejo na vsakem koraku. Mi moramo paziti, da gremo tukaj čez prehod za pešce ne pa zraven, ker nas bodo videli in bo eden novinar prišel do teh posnetkov in bodo objavili: »Česnik pa hodi kar tako.« To rečeno jaz sem Jurski park, kar se tiče računalništva tako kot ste ga vi razlagal. Hočem pa imeti zagotovila, če bo nekaj našel in bom zažvižgal, da ne bodo cegli leteli izza ozadja. Tega nikjer ne zasledim, čeprav piše, da bomo zavarovali. Ni nobenih instanc, nobene zakonodaje, nobenih odredb. Ali bom jaz, potem končal kot / nerazumljivo/ v hišnem priporu 10 let? Tukaj morate vi, ki ste v pravnem sektorju te dejavnosti stopiti skupaj sinhronizirati in potem nam to prodajati, ker trenutno jaz sicer bom bo podprl, ampak z velikim dvomom v glavi.  Hvala.
Hvala lepa gospod Česnik.  Besedo dajem gospe Sukič.  Izvolite!
Hvala lepa.  Meni ali pa Levici so cilji te uredbe jasni. Vi ste vse o ciljih razložil in vse drugo, ampak še vedno pa v tej uredbi, kaj je narobe. Narobe je to, da nadzor komunikacije, lokacije, vsebine in vse to, kar sodi zraven ni jasno omejeno. Plus ni dovolj torej očitnih varovalk pred zlorabami, ni dovolj zagotovil, da se bo ta uredba oziroma da se bodo ti posegi uporabljali v izključno utemeljenih primerih. Te stvari manjkajo, te stvari so bistvene. Kolegi poslanci imajo prav, da to dejansko meji že na »orvelovski« nadzor. Mi se dejansko nahajamo - vsi državljani in državljanke Evropske unije - pod tem nadzorom nenehno. To je popolno zamejevanje dejansko svobode. Mi se bi morali zavedati v kaj se spuščamo, ko tako pridno prikimavamo vsem tem idejam s strani EU. Saj ni Bruselj neka taka vrhovna instanca, ki ima vedno in povsod vse prav. Mi se moramo zavedati, da vedno na vsakem področju korak za korakom izgubljamo svojo suverenost, ekonomsko, zdajle so to vprašanja naše svobode, gre za vprašanja človekovih pravic, varovanja človekovih pravic, itn., to niso male stvari, tako da jaz predlagam, da se Slovenija, torej da z naše strani to proučimo, zahtevamo nadgradnjo te uredbe na način, da bo dejansko vnašala prave varovalke in potem tako uredbo seveda podpremo, drugače pa jaz ne vidim, zakaj bi Slovenija take stvari, kjer lastne državljani in državljanke pa tudi ostali državljanke in državljani Evropske unije peha pod neverjeten nadzor, ki dejansko meji na leto 1984 v znanem romanu Džorža Orvela, tako da resnično, mi bomo za enkrat proti, mislim ne bomo tega podprli, ne bomo proti, ker verjamem, da so notri tudi dobre rešitve in verjamem, da obstajajo neki utemeljeni primeri, ampak stvari niso dovolj jasne in nas ne ščitijo dovolj, da bi lahko to podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Hot. Izvolite.
Hvala lepa.  Ravno zaradi neposredne učinkovitosti uredbe me je zaskrbelo, nižanje procesnih standardov. Namreč Slovenija že vrsto let pri prilagajanju našega zakonodajnega reda Evropski uniji v marsikaterem pogledu niža pravne standarde, pri čemer je absolutno pomembna varnost. To se vsi strinjamo tukaj. Mislim, da nihče ne ugovarja temu. Ampak varnost na račun nižanja procesnih varovalk, je pa tudi nesprejemljiva. In me zanima, zakaj ne moremo enkrat v stališče zapisati, da bomo vztrajali, da bomo zahtevali, ne pa, da si bomo prizadevali. Prav tako pa me še enkrat zanima, mislim da mi prej niste odgovorili na vprašanje, kakšne so dejansko procesne varovalke, ki bodo zagotovile, da ne bo neupravičenih vdorov v informacijsko zasebnost.
Hvala lepa za vprašanje.  Izvolite, gospod državni sekretar.
Darko Stare
Hvala lepa.  Zdaj, če začnem kar tukaj zadaj. Tukaj ne gre za vprašanje procesnih, ampak materialnih varovalk glede senzusov pa pogojev za poseg v komunikacijsko zasebnost, čisto informativno zaradi tega, kar je razumevanje teh pojmov zelo pomembno, da ne pride do zmote. Naše pravo in naša notranja ureditev te stvari že vse ureja in procesna varovalka v tem pomenu, kot razumem vaše vprašanje, je v tej uredbi določena s tem, da so določeni pogoji, materialni in pa organi, ki lahko odločajo o izdaji teh dveh inštrumentov. In tukaj se popolnoma nič ne spreminja. Lahko izdajo samo sodišča in to se imenuje tako imenovana predhodna sodna kontrola, ki je v takih državah parlamentarnih demokracijah zagotovljena s sodno vejo oblasti, ki predhodno preverja ali so izpolnjeni predpisani pogoji v kateremkoli predpisu, v tem primeru tudi uredbi, da se lahko poseže v zasebnost nekega posameznika. Potem je pa še naknadna sodna presoja v okviru pravnih sredstev, ko postopek steče. Tako da, ta uredba določa organe, ki so pristojni izdajati. Še več, za razliko od našega notranjega prava, tako kot sem uvodoma poudaril, da tiste podatke, ki jih lahko pri nas pridobiva policija po ZKP, 156. člen, 148., pa da ne naštevam, je v tem primeru, jih mora validirati kvazi pravosodni organ, to je pa Državno tožilstvo, ki ni sodni, ampak v bistvu zagotavlja zakonitost, pravilnost pridobivanja in zbiranja dokazov in pa posredno poseganje v vso zasebnost. Tako da, kar se tiče tega procesnega varstva, tukaj ni nobene razlike, hkrati tudi mi v stališču spet v kontekstu »lex cert« povemo, da je treba pa razloge, kdaj lahko zavezanec oziroma ponudnik lahko zavrne posredovanje oziroma predložitev ali pa hrambo, da so čim bolj jasno in nedvoumni in tukaj je kavtel več kot načeloma jih imamo mi v tem kontekstu instituta validacije, ki ga ta naša notranja zakonodaja v tem smislu ne pozna, tukaj je pa zagotovljeno. Tako da, tukaj nobenega dvoma ni, bi pa mogoče zdaj se kar navezal s tega vašega vprašanja, ki je absolutno na mestu, ker tukaj gre, veste tukaj gre za kseološka vprašanja. To so eminentna politična vprašanja. Gre za vrednote, ki so predmet kazensko-pravnega varstva posameznih kaznivih dejanj in seveda v tej zvezi postopka, kaj se neka družba odloči, da bo varovala tudi s kazenskim pravom in s kazenskimi sankcijami. In v tem kontekstu bi rad povedal, tako kot je tudi napisano, tukaj gre za posodobitev in okrepitev obstoječih mehanizmov sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so čezmejne narave. Mi ne določamo nič novega, razen ta inštrument omogoča čim bolj učinkovito, učinkovitost pa pojmovno zajema tudi hitrejše sodelovanje. In kot ste lahko v posameznih določbah videli, da se ta uredba ne nanaša na vse možne dokaze s katerihkoli področij, ampak samo na tako imenovane elektronske dokaze, ki jih posedujejo oziroma nastajajo pri ponudnikih storitev na elektronskem trgu. To je bistveno ožje področje kot ga zajema sicer nadnacionalna in pa tudi nacionalna zakonodaja, ko se lahko posega v komunikacijsko zasebnost. In tukaj je bistvo to, da zdaj te iste dokaze lahko že vrsto let pridobivajo naši ali pa tuji varnostni ali pa sodni in pravosodni organi, vendar po mehanizmu mednarodno-kazensko pravne pomoči preko inštitucij Eurojust, Europol, odvisno od oblik, vse to deluje. Tukaj pa zdaj ta uredba omogoča, da kadar gre pa za dokaze, ki jih, s katerimi razpolagajo ponudniki storitev na elektronskem trgu, se pravi, to že zdaj policija lahko dobiva, samo dlje časa traja, da se bo to naredilo na način, da bodo morali oni te dokaze dostaviti najkasneje v desetih dneh kadar gre pa za nujne primere pa najkasneje v šestih urah. Se pravi, gre samo za to, da se zadeve hitreje odvijajo pod seveda pogoji, ki so zelo jasno predpisani. In ni to v bistvu nič novega. Naj bi dosegli samo višjo učinkovitost, torej tudi bolj enostavno delovanje. Poleg tega se mi zdi pomembno za razumevanje tega, da ne bo izgledalo kot da je zdaj nekaj novega, tako sem razumel, kako se zdaj omejuje pa posega, kot da temu zdaj ni tako. To že zdaj velja. Da gre pa v bistvu za to uredbo, eden izmed ključnih razlogov je tudi to, da v elektronskem svetu niso meje tako jasne kot v fizičnem svetu med dvema državama, zato ker je tukaj »lex localis«, ker je bistvo to kje se nek podatek nahaja. In če je nek ponudnik, ne vem, iz socialnega omrežja ali pa neka firma, ki ponuja neke elektronske storitve, izven EU, neka ameriška ali pa nima niti poslovne enote ali pa izpostave, torej brez pravne subjektivitete v prostoru EU, je pa s tem povezana vsebinsko naslednja direktiva, ki terja, da bodo tisti ponudniki elektronskih storitev, ki na ozemlju EU nimajo bodisi svojih poslovnih enot, filial ali pa sedeža ali pa tudi, če ga imajo, bodo morali vsaj enega pravnega zastopnika določiti za to, da bo ta korespondent z organi posameznih držav, ki so pristojni po tej uredbi izdajali te zahteve za ta dva instrumenta, da se bodo oni lahko odzivali. In to se bo v bistvu naredilo tudi s poenostavitvijo postopka. To bomo pri naslednji točki, lahko vidite v gradivu, je posebno potrdilo v obliki formularja, ki ga bodo organi, torej naša sodišča ali pa tuja sodišča naslavljali tem pravnim zastopnikom, ponudnikov teh elektronskih storitev na elektronskem trgu, ker zelo pogosto se dogaja, da preprosto nimajo sedeža niti poslovne enote v prostoru Evropske unije oziroma državah Evropske unije. In gre za zelo ozek segment, ki pač terja nek odziv, tudi pravne instrumente, ki omogočajo to učinkovitejšo komunikacijo in pridobivanje tovrstnih dokazov, ki zdaj traja bistveno dlje časa. Zdaj recimo, če slovenska policija hoče dobiti neke dokaze ali pa uporabljati inštrumente za kazensko pravno sodelovanje z neko državo izven EU, je pač neka mednarodna pogodba, ki so vse na teh področjih hudih kaznivih dejanj ali pa subsidiarno Zakon o kazenskem postopku, dvostranske pogodbe in to so zelo dolgotrajni postopki. Tukaj se pa zagotavlja na enoten način Evropska unija kot naša nadnacionalna skupnost, da kdorkoli ponuja storitve in so podatki, te storitve na območju EU, bo moral zagotoviti pravnega zastopnika na katerega se bodo lahko organi pravosodja obračali in bo moral v nekih predpisanih rokih pod pogoji, ki že zdaj veljajo, dostavljati ali pa tudi / nerazumljivo/, če bo mislil, da niso izpolnjeni ti pogoji. Seveda bo pa vedno predhodna kontrola, kot sem rekel, praviloma, če gre za komunikacijsko zasebnost usodna. Tako, da ne gre za nič novega, ampak dejansko tako kot je uvodoma tudi pri sami uredbi napisan, za okrepitev in pa posodobitev teh mehanizmov glede na razvoj tehnologij. Ta del, se strinjam, to je eminentno politično vprašanje, ampak kot rečeno, gre za predlog zelo poglobljene vsebinske razprave o teh zadevah še ni bilo in v dosedanjih razpravah je bilo prav ta vprašanja predstavnikov posameznih držav zaslediti, ki se nanašajo na to potrebno določnost in pa po nepotrebnem nesorazmerno nezniževanja standardov, ki so že doseženi v posameznih državah. In to bo v nadaljevanju pač tekla razprava in verjamem, da bomo lahko uspešni in prepričljivi, ker ne bomo sami in se bomo tudi povezali s to skupino držav, ki imajo podobne pomisleke in jaz mislim, da jih ne bo malo.  Kar se pa tiče postopka, je pa tudi treba povedati, da tukaj gre za redni zakonodajni postopek v smislu poslovnika nad nacionalnega in tukaj je zdaj, ni tega mehanizma, tako kot je pri direktivah splošni pristop, ne vem, rumeni karton pa okrepljeno sodelovanje, potem je samo devet držav, pa te ni zraven. Tukaj je pač neposredni vir, velja za vse in tukaj potem, zdaj na delovni skupini, če tam ne bomo uspešni, potem na svetu minister, ki je član tega sveta, prereka, se ne strinja in zdaj hipotetično govorim, če je edini, ki se ne strinja, potem pride do glasovanja in tam je pač določena po poslovniku kvalificirana večina in če je preglasovan, gre zadeva naprej. To je demokratičen proces tako kot v parlamentu, z neko večino. In jaz mislim, da so v tem stališču, ki ga predlaga oziroma ga je določila Vlada, dosti jasni napotki izpostavljeni, tiste točke, kjer je potrebno zelo jasno povedati kje imamo mi v bistvu vprašanje, težave, vidimo pomanjkljivosti in tudi nakazano kako to določiti oziroma rešiti in to bo stvar nadaljnjega usklajevanja in pa postopka. Tako, da absolutno prizadevanje, kot pravite, v tem vsebinskem materialnem smislu bo potekalo na ta način. Najprej kolega moj je neposredno član delovne skupine na nivoju EU, tam so stališča zelo jasno izražena, podobna razprava in potem v drugi fazi na svetu kjer to ministri izpostavijo, in če tam ne bo prepričljiv v tem smislu, da bi se strinjali, potem je glasovanje.  Hvala lepa.
Hvala lepa za to obširno razlago.  Ker nimamo več razpravljavcev, zaključujem razpravo na tej točki. In prehajamo na del glasovanja. Ker je predlog stališča daljši ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Ali ima kdo kakšen pridržek glede tega? (Ne.) Tako, da dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na tretji, četrti, peti, šesti in sedmi strani gradiva z dne 27. 6. 2018. Prosim, da glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S čimer končujem 5. točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPULIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI HARMONIZIRANIH PRAVIL O IMENOVANJU PRAVNIH ZASTOPNIKOV ZA NAMENE ZBIRANJA DOKAZOV V KAZENSKIH POSTOPKIH.  Ponovno prosim gospoda Darka Stareta, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite besedo.
Darko Stare
Hvala še enkrat, gospod predsednik.  Ta direktiva tokrat za razliko od prejšnje uredbe, je pa v vsebinskem smislu povezana z uredbo. Namreč v primeru, da bo uredba uveljavljena, ta direktiva določa obveznost državam oziroma tudi ponudnikom teh storitev, da določijo tako imenovanega pravnega zastopnika, ki smo ga že v prejšnji razpravi omenili in torej vsak ponudnik elektronskih storitev ne glede na to ali ima sedež na območju držav EU ali ima samo poslovno enoto brez pravne subjektivitete oziroma filialo ali pa, če ga nima, bo moral zagotoviti najmanj enega pravnega zastopnika in ta pravni zastopnik to opredeljuje v gabaritih, direktiva bo lahko vsaka ali pravna ali fizična oseba, formalni pogoj je samo to, da ima tako imenovano pisno pooblastilo, da opravlja to funkcijo. In ta pravni zastopnik bo potem naslovnik organov odkrivanja oziroma pristojnih organov po uredbi za izdajo   (nadaljevanje) teh dveh instrumentov se pravi naloga za predložitev ali pa hrambo teh e-dokazov, da to v bistvu izvrši. Ta pravni zastopnik bo tudi to lahko prerekal po pogojih iz uredbe kot smo že prej razpravljali in gre preprosto za neki / nerazumljivo/ za to, da bo lahko uredba implementirana in da se bo v praksi lahko učinkovito uporabljala predvsem iz razlogov kot rečeno gre za elektronski prostor ne za fizični svet in predvsem, zaradi dejstva, da mnogi ponudniki elektronskih storitev svojih poslovnih enot oziroma sedeža nimajo v območju EU.  Kar se tiče stališča samega. Načeloma seveda to podpiramo, vsebinsko je vezano tudi na tisto uredbo, ki smo jo prejšnji točki obravnavali. Naš pomislek je tudi morda, zaradi roka to vidite v sami obrazloženi, da je predvideno, da bo ta direktiva kot pač uredba sprejeta do junija 2019 in tukaj je zelo kratek implementacijski rok. Po tem za to direktivo, kar je načeloma seveda logično in smiselno, vendar je naše vprašanje samo, če se zamikajo roki, da ne bodo predvideni uresničeni je sedaj to tako zapisano kot da je to absolutno, da je odprta zadeva in je potem določen eden razumen časovno okno, ker vemo koliko rabimo za ta instrument in da je to, potem vezano na trenutek uveljavitve direktive in od takrat naprej, da rok začne teči. To je tehnično nič posebnega in tukaj mislim, da ne bo nobenega problema, ker je to nekako potrebno za vse države.  To stališče, ki ga je določila Vlada je pred obravnavo na Vladi bilo ravno tako usklajeno s ključnimi deležniki tistimi, na katere se bo, potem v praksi, potem to nanašalo in bodo uporabljali te mehanizme - MF, MJU, MNZ, MZZ, Odbor Vlada za državno ureditev. Zadevo smo obravnavali in je bilo usklajeno tudi na tej ravni. Iz tega razloga predlagam, da podprete to stališče, ki ga je določila Vlada na svoji seji 27. junija letošnjega leta.  Hvala.
Hvala lepa za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki.  Prosim člana skupnega odbora, gospoda Žižo, da nam poda stališče!
Hvala za besedo.  Skupni odbor je na prvi nujni seji dne 5. 7. 2018 kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih. Skupni odbor je sprejel mnenje, da zadevni predlog stališča podpira in predlaga Odboru za zadeve EU, da ga sprejme.  Hvala.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati?  Glede na to, da nimamo razpravljavcev razpravo tudi končujem.  Prehajamo na glasovanje. Tako kot pri prejšnji točki, ker je predlog stališča daljši, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Glede na to, da se strinjamo vsi dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na tretji, četrti in peti strani gradiva z dne 27. 6. 2018. Prosim, da glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. S čimer končujem 6. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAŠČITI OSEB, KI PRIJAVIJO KRŠITVE PRAVA UNIJE.  Ponovno prosim gospoda Darka Stareta državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.
Darko Stare
Hvala lepa, gospod predsednik.  V tem primeru gre za predlog direktive, katere osnovni cilj je to, da se zagotovi učinkovitejše izvajanje politik Evropske unije tako na ravni EU, njenih organov in na pa ravni posameznih držav članic. Cilj, namen te direktive je prav to, kar je prej v vprašanju spoštovani gospod poslanec izrazil   (nadaljevanje) in je zelo značilno in lastno praktično mnogim ne bom rekel samo državam, bom govoril sedaj o naši domači torej Sloveniji, da imamo marsikatero področje ali pa praktično večino na normativni ravni zgledno urejeno, vendar v praksi tega ne implementiramo. Bodisi zaradi tega, ker ni dovolj znanja, ni dovolj volje ali pa so kakšni drugi razlogi, ki so v vsakem primeru nesprejemljivi. Namreč vsak veljavni zakon in predpis, ki ga bodisi sprejmete, spoštovani poslanci, torej zakon in drugi akti, ki so zavezujoči in predpisi izvršilne veje oblasti izražajo javni interes in to je treba uresničevati, ker s tem se ščitijo tiste dobrine in tisto, kar je predmet zakonskega varstva. Mi imamo težavo v tem, da imamo mnogo stvari predpisanih, vendar jih ne uporabljamo iz takih ali drugačnih razlogov ali pa jih zelo neučinkovito. To je le primer. Direktiva ima na ravni EU ravno ta namen, da zagotavlja učinkovitejše izvrševanje politik in za razliko, ker običajno ljudje razumejo pod pojmom prijavitelj ali pa »whistleblower« ta tujka se je uveljavila, da gre za neko korupcijo najbolj zavržna dejanja, ki so vezana bodisi na kaznovalno pravo ali pa druga zelo sankcionirana ravnanja. Tukaj, kot gre pa za izvrševanje politik EU seveda pojmovno zajema tudi to področje, ampak je poudarek bolj na politikah, ki se izražajo bodisi skozi uredbe bodisi skozi direktive in potem so implementirana in neposredno uporabna v državi članici na področju javnega naročanja, varstva potrošnikov, zagotavljanja varne hrane, varnega zdravega okolja itd… Povsod tam so velika tveganja pri implementaciji teh instrumentov in predpisov in nastaja velika škoda. Zaradi tega oni zagotavljajo s tem predlogom in seveda Vlada kot vidite ga podpira, da se z nekimi dodatnimi mehanizmi zagotovi, da se bodo ti predpisi, ki že veljajo vendarle bolj učinkovito izvajali. Eden izmed orodij je tudi v bistvu prijavljanje opuščanja dolžnega ravnanja, ki ga terjajo tovrstni prepisi. Prijave seveda lahko pridejo tudi lahko najbolj kvalitetno, kar se tiče substrata za nadaljnje delo od tistih, ki so del nekega okolja, kjer te bodisi prevare, goljufije, opuščanje dolžnega ravnanja v škodo potrošnikov, javnih naročil nastajajo. Zaradi tega je sedaj predpisana zaščita in sploh kanali, da lahko tovrstne informacije, prijave pridejo do tistih organov, ki so dolžni uveljavljati te predpise in dolžni ukrepati, ko izvedo, da pride do opuščanja dolžnega ravnanja, ki ga ti prepisi terjajo. Da je temu tako sem tukaj namenoma si dal malo zunanjega spomina. Vsa ta področja, ki sem jih naštel vključno z javnim naročanjem. Mi imamo to, kar - ne bom ponavljal, kar ste prebrali v gradivu - direktiva določa kaj je prijavitelj, kdo so tisti organi in organizacije, ki morajo notranje, zunanje kanale vzpostaviti, zato da bodo prijavitelj lahko učinkovito posredovali te svoje prijave, da bo zagotovljena zaupnost, da bo zagotovljeno, da se bo v razumnem roku s to prijavo pri pristojnem organu dogajalo, da bo dobil v razumnem roku najkasneje v treh mesecih tudi povratno informacijo in v primeru, da pride v bistvu do nekih povračilnih ukrepov ali pa tveganja razkritja kadar želi ostati prikrit prijavitelj do zaščitnih ukrepov. To so pač klasični mehanizmi, ki so že dlje časa znani na normativni ravni, vendar se pač ne uporabljajo. Tovrstno področje imamo v Sloveniji - mi imamo poseben Zakon o integriteti za preprečevanje korupcije. Ta se načeloma nanaša samo na dve kategoriji in to je korupcija, kar je bistveno ožje od tega, kar sem prej našteval in v bistvu zaščita tistih, ki prijavljajo v organih državne uprave oziroma državnih organov uradnikih, uradne osebe nezakonita in neetična ravnanja nadarjenih oziroma drugih. V teh primerih je predviden postopek na normativni ravni in tudi zaščitni ukrepi. Če pride do / nerazumljivo/ za te prijavitelje, za to da se obvladuje to tveganje ne uresničevanje javnega interesa, ki jih pač posamezni področni predpisi uveljavijo. V praksi se to ne dogaja. Mi imamo Zakon o bančništvu - dva - imamo vse to predpisano, kar tukaj notri predvidevajo gabariti - notranje, zunanje kanale, mehanizem, da se spremlja, da je ta institut prijaviteljstva učinkovit, da je zagotovljena tajnost itd… -, vendar v praksi koliko tega se dogaja, koliko zadev pride do konca. To je seveda tudi vezano malo na kulturo, imajo en / nerazumljivo/ v nekem prostoru kjer živimo, ampak to se lahko najbolj učinkovito uveljavlja, jaz rečem »top tu down«, če so tisti, ki so odgovorni na vrhu posameznih organov, da jim je to pomembno, torej da je to vrednota in potem uresničujejo, naredijo tudi notranje organizacijske mehanizme, da kot rečemo, beseda meso postane, ne da je samo vse deklaratorno, deklerativno, potem se pa nič ne dogaja, čeprav je vse predpisano in imamo zato zaščito in Zakon o delovnih razmerljih, Zakon o javnem naročanju, Zakon o bančništvu, Zakon o integriteti, preprečevanju korupcije, Zakon o inšpekcijskih nadzorih, da ne naštevam koliko predpisov, Zakon o policiji, itn., Zakon o pravnih sredstvih v postopkih javnega naročanja, povsod so v bistvu ti nastavki zato, da s e to lahko uporablja, torej je urejeno, vendar se ne dogaja. In ta direktiva zdaj na nek način je dodatna spodbuda za to, da se okrepi uporabo teh mehanizmov in dejansko zagotovi izvrševanje in to na način, da bo treba tudi poročati koliko je teh primerov, koliko jih ni, in da bodo tudi organi, posamezni, bodisi zdaj, dam primer ali je to KPK ali je to tožilstvo ali je to policija ali je Banka Slovenije ali pa posamezna komercialna banka bo morala na nivoju poslovodstva uprave sama preverjati in tudi poročati centralnemu organu ali ti mehanizmi delujejo, so učinkoviti ali so vsi ti ukrepi v bistvu dejansko v funkciji in predlaga seveda tudi predloge, da se kaj izboljša, popravi, da bo zadeva tudi implementirana v praksi. Tako, da s tega razloga se mi zdi načelno to seveda ni težko podpreti. Upamo samo to, da bo razkorak med normativnim in dejanskim čim manjši in tukaj iz teh razlogov Vlada to tudi podpira in predlagam, da to stališče podprete.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Besedo dajem gospodu Žiži za predstavitev mnenja matičnega delovnega teles, torej člana skupnega odbora. Izvolite.
Hvala za besedo.  Slušni odbor je na 1. nujni seji dne 5. 7. 2018 kot matično delovno telo obravnaval predloga stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o zaščiti oseb, ki prijavljajo kršitev uprava unije. Skupni odbor je sprejel mnenje, da predlog stališča podpira in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme. Hvala.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo. Bi želel kdo kaj dodati? Torej imamo… Najprej dajem besedo gospe Anji Bah Žibert. Izvolite.
Hvala lepa.  Zdaj mislim, da je državni sekretar opozoril na neke bistvene stvari, da imamo že sedaj zelo veliko nekih zakonskih rešitev, med tem pa imamo slabo ali pa težavo pri izvajanju oziroma implementaciji. Zdaj po svoje je res žalostno, da moramo govoriti o dodatnih direktivah, da bi zadeve implementirali, kajti že sam sistem bi moral odreagirati. Omenili ste banke, pa vemo kakšno je stanje, imamo ugotovitve Logarjeve, tako imenovane Logarjeve komisije, pa mi povejte kako daleč smo. Skratka tega je ogromno. Menim pa, da je dodatni problem, kjer pa niste mogoče toliko si vzel časa, malo ste ga omenil, predvsem selektivnost. Jaz vidim tudi problem, da za nekatere stvari bo sistem zelo hitro odreagiral, za neke pa bolj počasi ali pa sploh ne bo. Ta selektivnost se pa predvsem veže na osebe. To je pa še dosti večji problem. tako, da jaz mislim, da nobena direktiva ne pomaga, če pač sistem ne bo pravičen in ne bomo obravnavali vse enako.  Omenil ste tudi javna naročanja. Jaz se tukaj z vami strinjam. Naj navedem samo en primer, ki govori pa sam po sebi pa tudi mu takšna direktiva verjetno ne bo pomagala. Govorim o primeru na štajerskem v eni od občin, kjer je bilo javno naročilo, prijavila sta se dva, seveda tisti, ki je izvajal javna naročilo je upal, da bo to nekdo drug, ki bo dobil to javno naročilo, dobila ga je pa druga oseba. To javno naročilo se je začelo izvajati in ko so začeli delati, so ugotovili, da dela sploh niso potrebna. Da dela sploh niso potrebna, in da je šlo v bistvu samo za nepotrebno javno naročilo in polnjenje nekih denarnic. Povejte mi ali bodo takšne direktive ali pa kako bomo mi ustavili tudi tovrstne, bom rekla, hude goljufije.  Zdaj pa še prosim državnega sekretarja, če mi še razloži kako si on predstavlja to kar je zapisano v direktivi, ker jaz osebno si težko. Na strni tri piše naslednje. Ko pač pride do prijavitelja, mora najprej ta poizkusiti rešiti zadeve znotraj svojega okolja. Kako bo prijavitelj, sploh če je neuk, nekih konkretnih stvari ali pa tudi same zakonodaje ali pa tudi sam ni usposobljen, da to zadevo reši v okviru svojega okolja. Poslušajte naprej. Šele, če takšno reševanje ne da rezultatov, ali ni mogoče pričakovati, da bi jih dalo, se lahko tak prijavitelj obrne na zunanjo institucijo. Se pravi, dobesedno mora zdaj nekdo, ki vidi nepravilnosti, začeti postopek sam znotraj svojega okolja, potem mora iti še na naslednjo instanco in to je zunanja institucija. Prijavitelj lahko nepravilnosti razkrije javnosti šele, če tudi zunanja institucija ne reagira na učinkovit način oziroma učinkovito na prijavo. Poglejte, prvo naj bi šel na notranje okolje, se nič ne zgodi. Včasih je pač javnost tista, ki pomaga neke zadeve razkrinkati, jo ne sme, potem mora iti pa sam še celo po postopku naprej na višje instance in potem, če tiste ne odreagirajo, potem pa naj bi lahko se oprijel še drugih postopkov oziroma možnosti. Poglejte, do takrat pa gre karavana dalje. Do takrat je lahko že vse zamujeno in so povzročene nepopravljive posledice. Tako da vidite, tudi sama direktiva ima neke zapise, ki dejansko, če pogledamo samo naš prostor, pa ne bom rekla, jaz pravim, tako naši državljani kot drugi sodržavljani Evropske unije imajo prav tako, po mojem, gotovo pri takšnih zadevah težave, ampak jaz se želim ukvarjati s Slovenijo in takšne rešitve so zagotovo slabe, predvsem pa menim, da imamo v državi v prvi vrsti problem neukrepanja in tako kot ste rekel, neizvajanja že tistega kar ej sprejeto, predvsem pa, da se bomo enkrat nehali obnašati selektivno v tej državi, in da bodo zakoni in vse ostalo kar imamo sprejeto, akt in tako naprej, veljali za vse enako.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Siter. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo in hvala za predstavitev, gospod sekretar.  Zdaj že na skupnem odboru smo v Levici povedali, da načeloma podpiramo vsak korak, ki gre nekako proti boljši zaščiti žvižgačev, ta pojem ste omenili, ker v končni fazi so to le osebe, ki s prstom pokažejo na afere, na zlorabe, korupcijo, itn. In v tej luči podpiramo vsak predlog. Imamo pa nekaj pripomb. Zdaj, če pogledamo realno sliko, lahko vidimo, da pravzaprav nikomur od vodilnih funkcionarjev v Evropski uniji ni dejansko v interesu, da se ta stvar spremeni. Če pogledamo recimo primer »Luxleaks«, brž ko ne poznate primer, 300 podjetjem so omogočili neke tajne dogovore s katerimi so se izognili plačevanju davkov. Šlo je za milijarde evrov. V gradivu, ki smo ga prejeli, so bili, bi morali biti ti žvižgači deležni neke ustrezne zaščite, a namesto tega sta bila oba akterja deležna nekega preganjanja, tudi obsodbe na koncu. Zdaj, v kar nekih velikih razkritij teh davčnih utaj je bil nosilec sklepanja dogovorov Luxembourg, bivši predsednik Vlade te države in davčne oaze, roko na srce, je danes predstavnik   (nadaljevanje) Evropske komisije. Že tukaj je na mestu vprašanje komu, potem od evropskih funkcionarjev je sploh v interesu, da se na terenu izboljša zaščita žvižgačev. Prej je kolega omenil Juliana Assange, on je še vedno zaprt na Ekvadorski ambasadi. Poznamo tudi primer Edwarda Snowdna on se še vedno skriva v Rusijo. To nista osamljena primera, tudi v Sloveniji pred nedavnim smo slišali za primer Marijane Mrak, ki je v podjetju Infrastruktura Bled pokazala na neke nepravilnosti v javnem naročanju in zaradi tega ostala brez službe.  Glede na našteto v Levici tega stališča ne moramo podpreti. Dvomimo torej v prvi fazi o iskrenosti namenov. Jasno je, da ureditev ni ustrezna, da gre zgolj za neke površinske kozmetične popravke. Poleg tega že glede na pogoje in način postopanja recimo, ki so opredeljeni v predlogu lahko zaključimo, da cilj ni spodbujanje žvižgačev, da se opogumijo, da pridejo ven in pokažejo na nepravilnosti ter da preprečijo škodljiva ravnanja in mahinacije.  Kar se pa tiče poročila skupnega odbora se pa pridružujem kolegici, ki je s prstom pokazala na dejstvo, da je področje zaščite prijavitelj kot pravi poročilo o slovenskem pravnem redu že dlje časa sicer ustrezno urejeno, da pa predlagana direktiva predvideva zgolj uvedbo mehanizmov za učinkovito izvajanje že obstoječih predpisov. Moje vprašanje je ali smo bili do sedaj uspešni? Če ne, zakaj ne? Kje je prostor dejansko za izboljšavo na terenu torej v praksi? Razlog tudi zakaj tega nismo implementirali prej? Še eno vprašanje se mi je sedaj utrnilo. Našteli ste področja katerih se uredba oziroma direktiva dotika. Zanima me ali lahko tovrstno direktivo, potem implementiramo v delovnem pravu na delovnem mestu v sindikalizmu?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo dajem dr. Krajčiču.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Hvala lepa tudi za predstavitev stališča.  Jaz imam težavo s tem, da bi lahko s predpisom neko stvar spravili v prakso. To se pravi stvari kot jih imamo nastavljene kot ste povedali v vrsti zakonodaj nočemo ali ne znamo ali ne želimo izvajati. Težko bomo sedaj - po mojem mnenju - s predpisom pa to začeli izvajati. Vedno govorimo, da je družba prenormirana tako naša kot tudi evropska in se mi zdi, da je to samo še neki dodatni normativ, ki pa ne bo zagotovil, da se bo to dejansko v praksi tudi izvedlo. Moje vprašanje je pa takšno - v katero zakonodajo se bo ta direktiva transponirana in na kakšen način se bo, potem izboljšalo izvajanje?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima še gospod Pavšič.  Izvolite.
Hvala.  Zakonodajo se - vsaj po mojem - skoraj vedno pripravlja v pozitivnem duhu in za pozitivni smisel, ampak na žalost prihaja tako na eni kot, potem na drugi strani do potencialnih zlorab. Jaz bi se mogoče predloga te direktive in zakonodaje lotil z druge strani. Kakšni so tisti varovalni mehanizmi, ki preprečujejo zlorabo instrumentov prijave? Velikokrat se namreč zgodi, da nekdo iz maščevalnosti ali iz diskreditacije posameznika to anonimno pripravi ali pa se celo izpostavi, potem se vse skupaj ugotovi, da dejansko na stvari ni bilo nič res proti prijavitelju pa se nič ne naredi. Verjamem, da je smisel te zakonodaje pozitiven, ampak ljudje smo oziroma so pokvarjeni in se bodo take zadeve vedno dogajale. Če bi mogoče še v tej smeri elaborirali predlog te direktive!
Hvala lepa.  Še gospod Česnik.  Izvolite.
Hvala za besedo.  V Stranki Alenke Bratušek ko smo videli ta osnutek ga v principu pozdravljamo, vendar vsi govorci    (nadaljevanje) do sedaj ste izrazili eno samo skeptično misel - kako bo to izvajano, kako bo to učinkovito. 2,1 milijon slovenskih državljanov na 24 tisoč kvadratnih kilometrov Slovenije smo upravljani, vladani in tako dalje z 19 tisoč 800 različnimi zakoni in pravili. Še eden dodatni zakon, ki je pa tako poln lukenj kot švicarski sir. V podjetju - kolikor jaz razumem - ti vidiš anomalijo, korupcijo, kaznivo dejanje recimo odlaganje kemičnih substanc na ilegalnem odlagališču in postaneš žvižgač. Naslednji trenutek, ko to ti interno objavi, potem začel se je mobing, boš demontiran ne neko drugo mesto ali če si v turnusih ti bodo dali nočni šiht enega za drugim. Te stvari bi morale po tem osnutku biti pojasnjene na način, da vsaka suverena država mora to urejati na svojem domačem okolju pod pogoji kot jih mi imamo.  Druga stvar, ki bi pri tem dodal je pa ta, da ko je enkrat prišlo ven in to je kot tur, ki ga moreš prebosti, da gre gnoj ven ali boš dobil sepso in gangreno in umrl ali pa boš preživel in hodil naprej po tisti strani. Dejstvo je, da ta odredba v principu je prava. Vrag je v detajlnih besedila in dodatnih pod odredbah. Zopet bom povedal z 19 tisoč 800 mogoče na 20 tisoč drugih odredb. Potrebno je hudičevo dobro premisliti, da uporabim besede Zmaga Jelinčiča »hudičevo dobro« kako bodo pripravljavci pod zakona, ki se nanaša na to direktivo to napisali, da bo dobro tako za ljudi in pravična varovalka. Dodatno bi pa tudi rekel, da sindikati, ki vodijo posamezne panoge bi morali to postavko vključiti v kolektivnih pogodbah, ki jih trenutno v Sloveniji ni presedena. V tujini so podobne stvari že obelodanjene. Vem, ker sem bil dolga leta predstavnik sindikata za 3600 ljudi. V kolektivni pogodbi smo imeli, da je človek, ki je videl anomalijo zavarovan v okviru svojega kolektivna, kar se tega tiče.  Hvala.
Hvala lepa.  Dajem besedo državnem sekretarju.  Izvolite.
Darko Stare
Hvala lepa.  Najprej se mi zdi smiselno, da uvodoma na odgovore na vaša vprašanja povem, kar v prvem uvodu nisem povedal. Mogoče sem bil nejasen ali pa nisem dovolj razumljivo sporočil to, da mi že vse te mehanizme, ukrepe, institute poznamo. Dodana vrednost te direktive je v tem, da sedaj ona zapoveduje in določa okvire, da se te mehanizme prijaviteljstva uvede tudi v zasebni sektor. Mi imamo več ali manj te zadeve urejene na nivoju zapovedanih predpisov v javnem sektorju in vsi ti zakoni kot sem govoril veljajo za javni sektor. Tukaj je sedaj ta dodana vrednost, da je področje uporabe tudi zasebni sektor poleg javnega in da določa tudi tako imenovano osebno rabo in vključuje ne samo zaposlene, ampak tudi vse tiste, ki v nekem procesu v kakršnikoli obliki bodisi pogodbeno, prekarno, po avtorskih, mandatnih pogodbah sodeluje z nekim subjektom zasebnega prava, ki je zavezan po tej direktivi in nastane v bistvu nepravilnost, ki lahko pomeni škodo za neko politiko neko področje varstvo potrošnikov ali karkoli. Gre za to, da se s to direktivo sedaj širi zaveza za vse države, da se to uredi tudi v zasebnem sektorju. Kot je navedeno tudi v stališču Vlade podrobneje smo ravno, zaradi tega, da pa ne bi prišlo do nesorazmernega obremenjevanja zasebnih subjektov recimo gospodarskih družb, ki so majhne, ki imajo manj kot 50 zaposlenih, ki imajo manj kot milijon ali 10 milijonov prometa ali pa bilančne vrednosti na letni ravni, in ki se morda neposredne ne dotikajo na finančne interese bodisi Republike Slovenije ali pa EU, oni po tej direktivi, po gabaritih niso zavezanci. In zato pravim, da ta dodana vrednost je to, da celotno okolje, poslovno, ne samo javni sektor, na nek način vzpostavi mehanizme, ki bodo omogočali zaščito javnega interesa tudi skozi institut Wisseldor(?). To je prava zadeva. Tako, da ta dodana vrednost je ogromna. In na koncu dneva bomo vedno prišli do tega, da ko imamo nekaj predpisano, je vprašanje kdo je tisti, ki bo to uresničeval oziroma je odgovoren za to, da to uresničuje. In jaz dostikrat v teh pogovorih uporabil prispodobo, še če gremo v prvem razredu osnovne šole zastopati naš razred v skoku v daljino, najprej pogledamo kdo najdlje skoči, najboljši trije gredo. Zelo dostikrat se zgodi, to grem zdaj na to tako imenovano negativno selekcijo, da so v posameznih institucijah ljudje, ki so sicer zelo sposobni, itn., morda pa nimajo talenta za neko funkcijo v tej drugi ali pa v tem organu, niso usposobljeni, nimajo motiva ali pa kaj karkoli drugega. In potem pride do tega, kar vsi ugotavljamo, saj imamo vse urejeno, samo ne deluje, ni učinkovito. To je odvisno vedno potem od človeka, od tistega, ki je odgovoren in plačan. Še posebej to velja, jaz vedno rečem, za nas, ki smo na oblastnih funkcijah in smo dolžni ravnati v tem smislu, da se uresničuje to kar je naša dolžnost in pa javne zadeve. Tako da, to je zelo povezano tudi z v bistvu izbiro ljudi s pogoji kdo lahko zaseda katera delovna mesta, sploh v organih, ne vem, če grem na ožje področje odkrivanja pregona, inšpekcije, itn. To morajo biti ljudje, ki so kompetentni, so usposobljeni in imajo tudi v bistvu vrednostno usmeritev tako, da jim je to pomembna vrednota, da se uresničuje to kar je zapovedano, ker mora vedeti kaj je vrednost tega.  Kar zadeva, saj pravim, to je zdaj težko, ampak bom poizkusil odgovorit. Ta vprašanja, kako je zdaj zaščiten nekdo, ki pa zlorabi ta institut. Na normativni ravni tako kot v naši zakonodaji, ne vem, če gledati 23. člen ZIND pa K ali pa, če gledate Zakon o bančništvu ali pa, če gledate to direktivo, je to vedno »questio facti«, nekdo pride in po nekem kanalu naslovljenemu organu, ki je za to pristojen, če gre za odkritega prijavitelja pa želi biti zaupan ali pa, če gre anonimnega, je potem treba ugotoviti ali je to verodostojno ali je utemeljeno in s tem on pridobi upravičeno status prijavitelja, če je zadeva utemeljena, verodostojna, to je presoja tega organa, ki mora biti kompetenten, mora znati to ugotoviti, presoditi. To so konkretna dejanska vprašanja. Ti ne moreš a priori tako kot rečemo na Gaussovi krivulji, če bo Stare spregovoril, ki ga bo tisti, ki ga ne mara, tudi če bo govoril A, bo on a priori rekel to je brezveze, ker ne bo poslušal vsebine. Tin tukaj gre za zelo pomembne stvari. Ti ljudje, ki prijavljajo, so zelo pogosto bodisi zelo tako lojalni, vestni, niso involvirani, vidijo hude napake. Recimo, ne vem, tako kot je bilo v nekem procesu v Volkswagnu, ko se je zlorabljalo, itn., se je marsikaj vedelo, ker je bil finančni interes močan, pa ne upajo, ker izgubijo službo ali pa vedo, da ne bo učinka, ker smo že dostikrat prijavili, pa se nič ne zgodi, kot je primer v bankah in podobno. In te stvari je treba vedno obravnavati zelo temeljito, odgovorno in ne moreš a priori reči, da nekdo zlorablja. Vendar, če ugotoviš, da on to dejansko neupravičeno ali pa z nedovoljenih motivov dela, potem je on s tem seznanjen, ne bo nobenega nadaljnjega postopka, ne bo nobeden zaradi tega oškodovan zaradi te zlonamerne prijave. On bo lahko oglobljen. Imamo predpisan prekršek in se zadeva zaključi. Sicer je pa pomembno to, da ko pa on dobi po presoji, da gre za verodostojno, upravičeno prijavo, potem v tistem trenutku pa je deležen zaščitnih ukrepov, če pride bodisi do nevarnosti razkritja, če želi ostati anonimen ali pa, če pride že do povračilnih ukrepov v taki ali drugačni obliki. To imamo mi v 25. členu Zakona o integriteti že od junija 2010 zelo podrobno urejeno, tako kot v drugih zakonih. Zato je zadeva na koncu vedno odvisna od usposobljenosti in odnosa tistih, ki so plačani in odgovorni za to, da določene naloge opravljajo in tukaj se mi zdi, da je treba narediti veliko več na to, da se usposobi ljudi, ki so za te stvari odgovorni in je to njihova dolžnost na ravnanje oziroma poklicna dolžnost.  Zdaj, kar se tiče… Kolega bom prosil, če me samo za vprašanja, malo izpostavil, da ne bom preveč na splošno,   (nadaljevanje) da bom zelo konkreten o teh odgovorih.  Tukaj imam gospa poslanka Žibert glede vaših vprašanj. To, kar ste vi prebrala drži, ampak poleg tega je še cela kopica določil, ki urejajo v tej isti direktivi, predlogu direktive, ki urejajo prav to vprašanje. To načelo subsidiarnosti ali pa podrejenosti je preprosto v tem. Ta direktiva ureja tudi zasebni sektor, gospodarske družbe, delovno okolje, ki mora biti po naši zakonodaji ZDR-1 mora delodajalec zagotavljati dostojanstveno okolje, ne sme biti nasilja, tega onega, tretjega in mora vzpostaviti kanale. Mi imamo že leta in leta uredbo o prepovedi povračilnih ukrepov, ki je kogentni predpis in morajo vsi delodajalci v javnem sektorju tokrat imeti vzpostavljene mehanizme, določeno osebo, na katero se lahko obrneš, prijaviš itd… Kadar gre pa za kršitve, ki jih ta potencialni prijavitelj vidi, ki so kazniva dejanja, ki so kršitve javnega interesa s področja zakonov, za katere imamo v bistvu določene inšpekcijske službe pa to ni omejeno, da mora on sedaj znotraj, on gre lahko tja, znotraj je mišljeno to, kar se ureja v nekem notranjem okolju in kadar on oceni, da je del problema tisti, ki naj bi bil naslovnik njegove prijave v notranjem kanalu ali pa celo poslovodstvo, potem je določeno, da gre seveda navzven na drugi pristojni organ. To je logično in samoumevno. Bistvo te ureditve in subsidiarnosti, ki ni absolutna omejitev je preprosto v tem, da ta direktiva zajema tako kot smo rekli glede na področje tako nivo EU, organe EU kot v bistvu države članice in to zelo različna področja - javni in zasebni sektor. Določene stvari so zelo notranjega značaja in je logično, da se to znotraj ureja, ker s tem nobeden nima kaj početi. Če pa je tak primer, potem pa bo šel ven, če vidi, da je del problema tisti, ki bi moral prijavo reševati. Ta mehanizem je načeloma zagotovljen, ampak to je vedno odvisno od prakse. Ta primer, ki ste ga vi opisali glede tega javnega naročila. Mi imamo posebno inkriminacijo od leta 2011 v Kazenskem zakoniku, ki kot kaznivo dejanje prav to določa zlorabo položaja. In še v bistvu ta subjektivni element oblika krivde. Naklep je eventualno in malomarnost se pravi najnižja stopnje oblike krivde je predvidena, kar je bistveno lažje dokazovati kot direktni naklep. To je sedaj spet klestijo fakti. Podatki, sposobnost organov odkrivanja zakonito pravilno izberejo in sposobnost tožilstva za to prepričljivo v obtožnem aktu subsumira in prepriča sodišče, da je temu tako. To je stvar konkretnih postopkov. Na načelni ravni jaz težko, jaz ne razumem tega kot neko zlorabo kot ustvarjanje nekih novih privilegijev kot je bilo v razpravi mislim, da vaša kolegica iz vaše poslanske skupine, da je to ustvarjanje nekih privilegijev za zaščito nekih ljudi. Tukaj gre za to, da se vzpostavi enotni mehanizem v tem enotnem prostoru in da se spodbudi uporabo tega v praksi. Vedno imaš ti lahko jaz rečem 100 let za tatvino in vedno se bo nekdo našel, ki krade. Bolj problem je to kako se družba odziva na te negativne pojave - da je poštena, da je učinkovita, da enako obravnava vse. To smo spet ljudje tisti, ki v posameznih organih ali pa v organizacijah opravljamo določene naloge. Na koncu se vse končna pri nas - v našem odnosu do moje naloge, do integritete mojega organa, do javnega interesa, ki ga predpisi do drugih organov itd… To je najbolj pomembno in tukaj imamo mi pač po moji izkušnji v tem našem »mindset« malo težave, ker potem v konkretni situaciji ni več pomembno kaj piše v zakonu pa bodo tisti, ki so za to plačani pa naj bi bili samostojni in neodvisno domačo nalogo opravljal, ampak je pomembno kdo je kdo in potem se začnejo taki in drugačni pritiski lobiranja. Rezultat je to, da se nič ne zgodi ali pa se vse naredi, za to, da se ne bi nič zgodilo. Pravim, na konec je to odvisno vedno od tistih, ki imajo določeno odgovornost, pristojnost in dolžnost, da nekaj delajo. Tukaj se mi zdi, da imamo največji deficit. Če govorimo o tem slabem delu. Ogromno je tu pozitivnega na tem področju, ampak mislim, da je tukaj treba narediti največji napor. Če spet uporabim prispodobo, če je funkcija čistilcev akvarijev, da čisti, potem ne bo dal zlato ribico v to funkcijo, ker one imajo druge čudovite lastnosti in mora drugo. Tukaj, ko se pa   (nadaljevanje) kadruje klientelistično, lobistično, politično, neopotistično pa prideš do tega, da je pač domača naloga zlate ribice, da čisti in ni nič kriva. Samo ona ne čisto je pasivna in sicer prijazna. Tukaj gre za ta problem.  Zakaj nismo uspešni pri implementaciji tega že obstoječega pa v delovnem okolju? ZDR določa… Tukaj sem si pa včeraj napisal prav to Zakon o delovnem razmerju 47. člen »pravice v delovnem okolju, kršitve itd…«. Vse se lahko vzpostavi. Nekatere gospodarske družbe tiste zlasti, ki imajo neke tuje lastnike, ker je to tam že bolj prisotno tudi ta institut so bolj ozaveščene in imajo že dolgo časa vzpostavljene te notranje kanale, prijavljanje itd… Po tej zakonodaji oziroma direktivi, če bo sprejeta bodo morale imeti to vse organizacije, zato da se na ta način zagotovi zaščita ali pa preprečevanje teh kršitev. Tam, kjer to je ali deluje ali ne jaz lahko rečem, da je odvisno od tistih, ki jim je to odgovornost in jim je domača naloga. To je zelo težko, to je tisoč in ena situacija. Mi imamo sedaj tukaj direktivo se pravi neki gabarit, ki jo v bistvu bolj, zaradi harmonizacije tega področja, da je približno enotno v tej naši nadnacionalni skupnosti, ker imamo skupne interese, enotni trg, enotne politike na nekih področjih - varstva potrošnikov, hrane, zdravja -, da se to približno obdeluje, obravnava in varuje z enakimi ali pa približno enako učinkovitimi orodji in to je cilj in namen tega. Na koncu dneva pa tako kot ste sami ugotovili ti imaš lahko vse predpise, ampak če bom sedaj jaz šel zastopati na olimpijske igre za Slovenijo, ker skočim samo 2,20 tam je pa cenzus 5 za začetek je to v naprej izgubljena zgodba. Mi se moramo potruditi, da bo tam nekdo, ki je sposoben toliko skočiti in potem si bo moral še prizadevati, da bo skočil toliko kolikor je najbolj sposoben, za to gre. Jaz v to globoko verjamem. Sliši se mogoče zelo tako naivno, ampak na koncu dneva vedno nekdo mora nekaj narediti - ali je to policist, inšpektor, poslovodna oseba v neki gospodarski družbi, organizaciji ali pa če je to sodnik.  V katero zakonodajo se bo to implementiralo oziroma transponirano kot ste uporabil izraz? Tukaj v gradivu je navedeno… To še ni dokončno odločeno, ampak najbolj smiselno in pregledno bi bilo, če bi bil to enovit zakon. Nekatere države v EU imajo to že urejeno - mislim, da jih je sedem, osem držav, ki že take zakone imajo kot so Italijani, Angleži… Mi imamo pa tako kot večina drugih držav in to je tudi substrat te direktive, ki je navedeno v gradivu, da je to področje zelo razdrobljeno, urejeno po različnih področnih zakonodajah, da se to na enotni, enoviti način pregledno uredi in najboljši mehanizem je to neki enotni zakon, ki določa te gabarite. Kot rečeno področno te specifike imamo urejene že v 10, 12 zakonih. To področje, ki sedaj širi, ki pa pri nas ni tako dobro urejen kot mogoče kje v drugih državah zunaj nas, ki imajo bolj zgledno je pa ta zasebni sektor. Mi ocenjujemo, za enkrat to še ni dokončno stališče o tej notranji razpravi med resorji, da bo verjetno potrebno imeti enovit zakon za to področje tako kot večina drugih držav. Jaz imam tukaj napisan čisto informativno Francija ima že, Irska, Velika Britanija - ona ima sedaj poseben status po Brexitu - Slovaška, Nizozemska, Švedska, Norveška itd… Nekatere države, ki so odgovorne osebe na oblastnih funkcijah videlo to kot pomembno kot neko vrednoto, ki je pomembna torej je treba nekaj narediti so to že naredili. Mi pa bomo sedaj, če bo to sprejeto tudi naredili še v tem širšem smislu.  Jaz mislim, da je to absolutno dober ukrep in potreben na tej normativni in profesionalni ravni. Kako bo pa v praksi funkcioniralo je pa kot rečeno odvisno od nas samih, od tistih, ki bodo te domače naloge in odgovornosti imeli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  V drugem krogu razprave dajem besedo najprej gospe Bah Žibert.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Jaz bom še enkrat povedala. Jaz mislim, da bo ta direktiva ostala mrtva črka na papirju. Zakaj? Zato, ker pač za zadeve, ki ste jih omenjal že na področju javnega sektorja, ne funkcionirajo. Vse skupaj ima pa eno skupno kapo. To je, da ljudje v Sloveniji ne zaupajo v pravosodni sistem. To nisem rekla jaz, to govorijo številke. In nezaupanje v pravosodni sistem je posledica tega, da ljudje ne verjamejo, da bodo pravično zaščiteni. Zdaj, mi se velikokrat radi poistovetimo ali pa imamo željo postati druga Švica. Poglejte, v Švici je red. V Švici je red. Ne rabijo direktive za takšne stvari, pa tudi zakonodajo imajo lahko približno podobno, ampak tam je red, tam sistem odreagira. Zdaj pa mi v bistvu tudi že na posameznike zahtevamo od njih preveč, glede na to kako potem postopki potekajo. Jaz sem vam zdaj povedala primer. Javni sektor, ste rekel, v javnem sektorju že imamo in stvari funkcionirajo. Ja ne funkcionirajo. Ljudje, ki izpostavijo na primer, ne samo, da so deležni mobinga, ampak so iz sistema izločeni. Poglejte, danes ni samo problem izgorelost pri posameznikih, ampak zadevo tako daleč pripeljejo, da ti ljudje sami pustijo službo. Se pravi, in zdaj poglejte kaj se s posameznikom v družbi zgodi. Opozori na problem, ki je, sistem ne odreagira, ampak tisti ostali potem na tega posameznika skočijo in ta posameznik ostane na koncu brez službe in brez zdravja. Kakšno sporočilo dajemo okolici? Ali se splača ali se ne splača? Ali temu človeku, ki je bilo vzeto zdravje in tudi eksistenca, ali je ravnal prav ali ni prav. Ravnal je prav, ampak za to ni bil, ne da bi mogel biti nagrajen, ampak on je bil oškodovan in to je problem. In zdaj pa pravite, da bo šlo to na zasebni sektor in pozdravljate. Jaz bi tudi pozdravljala, če bi videla, da je v javnem sektorju vse lepo in prav, ampak pri zasebniku bo to še mnogo težje. Na primer, da nekdo vidi kaznivo dejanje na nekomu, ki je nad njim v sistemu, lepo vas prosim, pa pet zaposlenih. Pa ta še tisti, preden bo usta odprl, bo že na cesti. In mislim, da te stvari niso v redu. In ko ste rekel, prvo je treba, seveda, jaz sem čisto razumela tiste direktive, da v okviru notranje zadeve stvari rešijo. Ja, dajte nehati no. To je, ne samo utopija, to, veste to nikjer ni. Poglejte si kaj ljudje sporočajo. Mislim, vsaj opozorijo na manjšo nepravilnost, pa so zato šikanirani in to trikrat bolj kaznovani kot je bila samo tista nepravilnost. Poglejte, javni sektor, poglejte si medicinske sestre. Mislite, da upajo povedati, da nimajo rokavic pa rjuh. Ne upajo povedati. Ampak one itak že same puščajo službo, ker ne zdržijo več. Ampak hočem vam povedati, zdaj bo šlo pa to še na zasebni sektor, ker je še toliko težje, toliko težje. In jaz mislim, da moramo mi prvo pokazati, da je naš pravosodni sistem učinkovit pa pravičen, pa da bodo ljudje dobili zaupanje vanj, potem pa, tudi direktive ne bodo potrebne, zato ker bodo ljudje videli, a ha, smo pravična družba, reagiramo takrat kot je treba in jaz pač takšno direktivo, seveda bi jo z veseljem pozdravila, če bi imeli zdravo družbo, pa nimamo. In jaz pač v tem trenutku bom vzdržana, zato ker se mi zdi zelo pomembno, da sporočam državljankam in državljanom, da je treba prvo rak rano reševati nekje drugje. Tisti, ki povzročamo, povzročamo s takšnimi direktivami pa samo še spet neko težo na ljudi, ki seveda sploh tisti, ki so pravični in pošteni in vedo, da je nekaj narobe in zdaj zopet od njih nekaj dodatno zahtevamo, da bodo imeli še večji občutek krivde. Pošteni so tako pošteni. Tako da, poglejte, pač meni je žal, zadeva je zelo papirnato všečna in se lepo neke stvari berejo, ampak poglejte, vi ste državni sekretar. V prvi vrsti bi se mi morali boriti za to, da se zaupanje v pravosodni sistem v Sloveniji dvigne, potem bo pa vsaka direktiva res dobrodošla in veliko bolj učinkovita.
Dajem besedo gospodu Česniku.
Gospod Stare, najlepša hvala za vaše obrazložitve iz mojega konca. Kot najstarejši poslanec Stranke Alenke Bratušek, sem imel izredno čast voditi konstitutivno sejo, in če se spomnite takrat, sem jaz poudaril, da kot državljan opažam, da ljudje izgubljajo zaupanje v politiko, torej tudi zakonodajo, ki nepravilno deluje. In to moramo mi popraviti. Če ne bomo trenda obrnili, ga moramo vsaj zaustaviti in to je naša naloga kot poslancev. Predvčerajšnjim, ko smo imeli sprejetje interventnega Zakona o otroški kardiologiji, sem poudaril, da imamo zakona o incestu, ni jo pa zakonu o incestoidni politiki. Vi ste se tega nekako pravniško z drugimi besedami dotaknil, vendar to moramo ustaviti. Bom pa rekel, vi ste na pravosodnem ministrstvu, kolegica rekla, da zaupanje v pravosodnost je šlo, jaz sem na odboru kot član Stranke Alenke Bratušek na Odboru za pravosodje, midva bova še menjala mnenja in kresala mnenja. Torej hvala vam za vaše odgovore. Meni osebno. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Lep. Izvolite besedo.
Hvala lepa za besedo tudi z moje strani.  Zdaj sem se prvič oglasil. Spremljal sem to debato. Skratka, jaz bi mogoče pogledal z druge plati medalje, da mi gledamo zmeraj s strani, da je človek negativna oseba, se pravi, da je slab, ne pa, da je dober. Če zakonodajo sprejemamo zaradi tistih, ki smo večinoma dobri, če smo odkriti, ker zakonodaja se izpolnjuje za tiste male ribice, kot smo rekli, za velike ribe pač potem dejansko splavali. To vemo vsi in to ni nič novega iznašel. Zdaj bi samo to rekel, da je pomembno to, da tudi v javnem sektorju pa v javnem sektorju, jaz sem dosti delal na lokalni samoupravi, da je dosti teh ljudi, ki prijavljajo nepravilnosti in dosti je tudi teh ljudi, ki prijavljajo nepravilnosti zaradi slabih namenov. Tudi to moramo vedeti. In tudi menim, da ni toliko tega kot se mogoče zdaj prikazuje, da je ta velik procent negativnosti. Stvar je v tem, da se stvar ne reši. Tudi tista mala stvar, ki je bila predstavljena, se ne spravi do zaključka, ampak se melje, melje in melje in tega ni nikoli konec. In če bi to uspeli z direktivami, mi smo del Evrope, se strijam, to je evropska zakonodaja, mi moramo pa na našo Slovenijo, ki smo pač takšni kot smo, v dobrem in slabem. Zmeraj gledam, da smo Slovenci pozitivne osebe, in če gledaš tako na stvar, se da veliko več rešiti, da je kozarec poln, pol polen ne pol prazen. Ker, če gledaš negativno, potem že v osnovi greš s tem, da je človek tako ali tako pokvarljiva roba in ne bomo nikoli stvar, do tega, zakonodaja pa pravosodje pa kot veste, res lahko priznamo, da se veliko stvari ali pa večina teh stvari, ki so odmevne, v Sloveniji en reši in iz tega stališča negativna energija se širi naprej. Vsekakor pa jaz to zadevo podpiram, s tem, da bi mogoče dodal, da glede na to, da smo stranka, ki jo zastopamo, social Desus in tudi enakopravnost, da smo vsi pošteni, nismo vsi pošteni, ampak smo več ali manj pošteni, bi rekel samo to, da moramo imeti za obe plati medalje enaka merila. Tisti, ki prijavi, če se je za to odločil, znotraj bo težko rešil, to se strinjam, ker se bo potem to zameglilo. Ampak, če gledamo malo širše, je stvari treba priti do konca, tako da tudi tisti, ki je potem mogoče res napravil kakšno napako, mora biti pa za to javno obelodanjen. Če ne bo tega, je to samo črka na papirju in ne bomo nič naredili. Tako da, pričakujem, da bomo to implementacijo, kot smo že vsi govorili, da spravimo v življenje, mislim da je osnova, in da rešujemo z malimi koraki, za velike korake pa kot vidite, še zmeraj so ljudje v zaporih oziroma v takih ambasadah in ne morejo iti dom zato, ker zakonodaja temu ne sledi. In ne vem zakaj Evropa ali pa Evropska skupnost ne reče, če je človek to povedal in če se je to res zgodilo, pa dajte zakonodajo spremeniti, čeravno je potem zakonodaja lastne države, ki to prepoveduje, ampak mislim, da bi se dalo, če bi bila dobre volje. Toliko samo z moje strani.
Hvala lepa.  Besedo ima dr. Krajčič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Hvala lepa tudi gospodu Staretu za dobre misli in se mi zdi, da si zadel žebljico na glavico. S pravnim aktom ne moremo ničesar rešiti. Na koncu je vendarle vedno človek, ki bo to izvedel ali pa ne. In če gledamo javni sektor, tam izvajajo vse te zadeve bolj kot ne direktorji oziroma vodstveni kader, katerih glavni, tisti ki rekrutira ta vodstveni kader, je pa seveda Vlada in je tista prava, ki bi morala tukaj pokazati zgodbo o uspehu, pa je težko pokaže. Tako da, ocenjujem, da še taka direktiva pa zakonodaja tega ne more nadomestiti. Mislim, da so v to smer šle tudi misli predsedujočega na prvi ustanovni seji Državnega zbora in na koncu bi vas pa vendarle vprašal. Ali bo ta direktiva izboljšala percepcijo javnosti ob visoki korupciji v zdravstvu?  Hvala.
Hvala lepa gospod Krajčič.  Mislim, da je besedo želel še gospod Pavšič, pa smo, izgleda, zaključi v tej fazi. Izvolite.
Hvala.  Samo še pikico pri tistem, bi rekel, mojster Boccaccio. Jaz bom vsekakor predlog direktive podprl. Je pa zanimivo to kar je kolegica izpostavila, da kljub nezaupanju v sodni sistem sodimo med države, v katerih se državljani največ tožarimo med seboj in med inštitucijami, tako da, to je malo zanimiv paradoks, da hkrati ne verjamemo, da bomo dobili pravico, čeprav pravo in pravica sta dva različna pojma, hkrati pa ta inštrument tudi uporabljamo. Vsekakor, ja, potrebno je pozitivno gledati na zadeve, se strinjam tudi s kolegom iz SBA in dejansko pozitivno gledati in pozitivno razmišljati, čeprav je bilo alarmantno, vi ste v svoji razlagi uporabili kar nekaj besed, ki niso, ki ne vem, če pridejo iz ust sekretarja, so še toliko bolj zaskrbljujoče, klientelizem, korupcija, nepotizem… / oglašanje iz dvorane/ Ja. Tako da, jaz zaupam v to, da smo ljudje kljub temu, da smo pokvarjeni, smo v neki biti tudi dobri.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo dajem sekretarju. Izvolite.
Darko Stare
Hvala lepa za to priložnost, da lahko z vami delim te misli v tem predlogu direktive. Nekaj bi rad poudaril. Vsaj moja izkušnja o teh treh oziroma v treh letih pa pol v teh razpravah je bila v tem, da dostikrat obstaja tveganje, da pride v bistvu do, da pride do spregleda dejstva, da če se mi pogovarjamo o negativnih pojavih, to ne pomeni, da samo to je. Vedno mora biti zavedanje… Recimo jaz se ne strinjam z vašim, aksiološko kot posamezniku, človek, da so ljudje pokvarjeni. Ljudje so pozitivni. Zdaj, ko pa pride nekdo v neke okoliščine, da nekaj takega, kar je nedopustno, nesprejemljivo naredi, to je pa stvar v bistvu okolja pa mnogih faktorjev. Ne bom šel v to. Ampak gre preprosto za to, da velika večina stvari deluje in to je vedno potem percepcija odvisna od dostopnosti informacij. In običajno zdaj, ko je v tem sodobnem času medijska krajina tako pomembna, vedno ti dobiš tisto kar nekdo izpostavlja, kar je daleč od realnosti. Veste, to je tako kot rečejo v teoriji, ogromno otrok trenira smučanje, ampak mi poznamo samo tisti, ki pridejo na svetovni pokal, vseh tistih deset tisoče, ki se trudijo, delajo, so pridni in prizadevni, o teh se ne govori. To kar je gospa poslanka, jaz ne dvomim, da z dobrim namenom, govorila tri, štiri primere, ki so zelo negativni, nesprejemljivi, nedopustni, bi lahko jaz, ko imam pač eno izkušnjo, poklicno sem se s tem dolgo ukvarjal, naštel veliko primerov, konkretnih, ko je bil prijavitelj učinkovit, verodostojen, zaščiten, prišlo je do sodbe in nobeden ne ve kdo je. Recimo osebno sem delal primer tega tožilca Stojkota. To je najbolj zavržno. Se pravi, nekdo ki bi moral ščititi javni interes, tisti najbolj varovanje dobrote pa dobrine, ki jih varuje kazensko pravo, je izsiljeval svojega v bistvu obdolženca, da mu da podkupnino, da bo umaknil obtožbo in še danes nobeden ne ve kdo je prijavitelj in on je bil obsojen in ga ni več tam, ker nima kaj delati. In takih primerov je veliko. Tudi v javnem sektorju je ogromno primerov, so ljudje tudi premeščeni bili na druga delovna mesta, imajo enako plačo, nobenih oškodovanj, tako kot določa 25. člen zakona, ki sem ga prej omenil, ZIN, pa ki je že od leta 2010 in vedel je tako, da ko ti postavljaš pravila, je absolutno napaka, če izhajaš iz posameznih primerov, ker se to dela za celoto. Cilj pa je, da je teh nehotenih, neželenih, nedopustnih ravnanj ali pa tistih  38. trak: (sc) - 12.40  (nadaljevanje) posameznikov, ki zlorabljajo položaj čim manj, nikoli ne bo vse odpravljeno. To je cilj te zgodbe. Jaz vedno izhajam iz predpostavke, da se zavedamo, da je na našem polju sedaj 100 sadežev, 90 je užitnih, ampak sedaj se pogovarjamo o tistih desetih neužitnih ob zavedanju, da je 90 užitnih ne, da je sedaj vse samo črno, absolutno ne. S tega stališča se, potem vedno debata seveda tudi pri izvajanju predstavitev osredotoča na to, kar je bistvo zgodbe ob zavedanju, da imamo vedno 90 pozitivnih sadežev od 100. To je jasno. V tem duhu tudi prosim, da razumete vse te moje izraze, ki so uveljavljeni - klientalizem, nepotizem itd… To so pač pojavi, ki se jih težko izkorenini je pa prav, da si prizadevamo na vseh ravneh normativni, / nerazumljivo/ in čisto praktični, izvedbeni, da se jih preprečuje, omejuje, izkorenini v največji možni meri. Tukaj je spet tisto, kar sem rekel, mi smo tisti nosilci, ljudje. Toliko za zaključek.  Sem prav počaščen, da je razprava šla v tej smeri in verjamem, da štruca je cela, če so vse drobtinice. Po mojem prepričanju je to ena drobtinica na poti do tega, da bo tudi ta štruca enkrat lahko cela ali pa skoraj cela.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospodu Staretu, za tak slikovit zaključek.  Jaz bi razpravo zaključil na tej točki. Želite besedo? Izvolite.
Gospod _____
Hvala lepa.  Gospod državni sekretark, niste mi odgovorili na vprašanje!
Darko Stare
Hvala za to vprašanje.  To je moje osebno mnenje, to ni predmet stališča in nič. Percepcija je že tako ali tako svojevrsten psihološki pojav, zelo je odvisna percepcija od dostopnosti informacij in pa seveda tudi lastnosti posameznika zakaj je dovzeten. Prej sem rekel nekdo ima, zaradi nekih prepričanj dosedanje dostopnosti informacij v bistvu po / nerazumljivo/ a priori biti negativno, če se nekdo pojavi, če nekdo nekaj reče, ne nekdo omeni neko področje. A priori misli tukaj je vse slabo. Čeprav temu ni tako je pa to subjektivno pogajanje, zato govorimo o percepciji. Kar se tiče zdravja in zdravstva. To lahko sedaj govorim tudi izkušeno, ker sem bil štiri leta na KPK in ta zadnji primer gre zelo dobro v kontekst recimo te otroške kardiologije z današnjo debato v tem smislu koliko je to odvisno od ljudi v nekem posameznem okolju. Mi smo takrat to zadevo kardiologijo zadevo Mishaly smo rekli, ko smo imeli »whistleblower« od znotraj smo jo obdelali, obvestili vse tiste, javno je objavljeno vse ugotovitve - 2011 vse se je to vedelo. To je pa sedaj tisto v tem našem prostoru odvisno kdo nekaj pove. Če pove oseba A bo oseba B rekla to je, zaradi tega in tega, to je politično in nihče ne gleda jedra problema. Potem seveda je bilo to nevredno in so, potem naknadno neko mednarodno komisijo ustanovili in tista je zapoved, zato jaz dostikrat rečem kot državljan vemo, da je prav, da imamo čisto, da imamo urejeno, da je red, da so pravila, da se med seboj spoštujemo, da se prizadeva uveljavljati pravila, ampak tega ne naredimo, potem pa mora nekdo iz Bruslja reči z uredbo z direktivo, potem pa prvi naredimo. To je paradoks. Isto kot je paradoks kot ste ga vi omenil to je ta percepcija - vsi mislimo, da je pravosodje zelo slabo ali pa krivično, nepošteno. Dejstvo je, da tisti, ki so neposredno udeleženi v posameznih postopkih je v zadnjih letih teh skozi več, ki imajo pozitivno izkušnjo - to so ankete. Sedaj smo nazadnje bili na 52 %. Tisti, ki imajo neposredno izkušnjo s sodnim sistemom imajo pozitivno izkušnjo. Ta procent načeloma bi moral biti - po mojem mnenju - 90 %, 80 % najmanj. Glede na to kakšen je »mindset« ali pa stanje duha v naši družbi in glede na to, da vendarle po naravi gre vedno za sporne zadeve in tisti, ki izgubi že kot posameznik težko nekaj akceptiraš in to zracionaliziramo, da je slab sodnik, slabo sodišče, ker se včasih težko soočimo z nečem, da ne gre. Iz tega razloga se mi zdi, da je spet odgovor v tem, da se moramo zavedati, da 90 sadežev na našem polju je dobrih in užitnih.   (nadaljevanje) Negujmo jih, ozaveščajmo, naj bodo te informacije tudi dostopne. Vemo, da takrat, ko se pa o slabih zadevah pogovarjamo bodisi v zdravstvu ali kjerkoli je pa treba biti osredotočen in to na pravnih mestih tudi javno, zato da se spodbudi tiste, ki so odgovorni, da svojo domačo nalogo opravijo. Nikoli ne bom pozabil mi je zelo dobro v spominu ostala izjava enega spoštovanega, cenjenega kirurga, ki je delal 10 let - to je bilo takrat, ko so bile te medijske oddaje Tarča in podobno 2011, 2012 pa te preiskave v kliničnem centru in v teh javnih zavodih zdravstva. On je sedaj vodja enega oddelka v eni tuji bolnišnici v Evropi, prej je bil pa v Švici, v Ameriki pred tem pa je delal kot kirurg v Ljubljani v javnem zavodu. On je rekel tako. Ali veste kakšna je razlika, ko ga je novinarka vprašala ali v Švici, ko ste bili, v Ameriki, v Nemčiji ali tam ni korupcije? Rekel je, da, ampak samo ena bistvena razlika je med tem okoljem in Slovenijo oziroma mojim domačim bivšim okolje, da tukaj tisti, ki to delajo znotraj sistemov to je kriminal in oni to prikrivajo, delajo tako kot kriminalci. Ko se to izve bodisi znotraj kaj šele navzven nič več ni v sistemu. Medtem, ko pravi, da v Ljubljani so vsi videli kdo je tisti, ki je umazan, tvegan in potem samo še javnost izve, ker je pač ena oddaja in to je vse, zgodi se pa nič. To je problem. Poleg tega smo v tej družbi lahko rečem uspeli ustvariti še eno slabo stvar, da se je vse zreduciralo na pravnomočno sodbo in domnevo nedolžnosti. Kot rečeno za eno je to floskula, etika. Delovnopravni predpisi, inšpekcijski predpisi, upravne sankcije predvsem pa delovnopravne šef ali je to direktor zavoda, direktor firme, poslovodstva on lahko za to, kar ugotovi, da Dare Stare… To sem jaz vedno rekel, ko so bile te nabave stentov, to kar smo delali na KPK že 2012. Če bi bil jaz lastnik 20 hotelov tako kot je država na neki način lastnik javnih zavodov in če jaz ugotovim, da moji nabavni v mojih poslovnih enotah nabavljajo mize in stole dvakrat dražji kakor vsak sleherni potrošnik, ko gre v Lastnino ali kamorkoli jaz za to ne rabim policije jaz bom njega zamenjal. Če je pa on to delal, zaradi tega, ker ne zna, ker je len, ker je malomaren ali pa zato, ker je celo pokvarjen to je pa lahko problem policije, ampak jaz bom sedaj kot šef kot odgovorni poslovodja bom njega zamenjal, da obvladujem to tveganje, da od jutri naprej jaz avtomobile kupujem po 10 enot in ne po 30. Tako enostavno je to, ampak to se ne zgodi. Zgodi se pa ne, zaradi tega, ker je v znatni meri to pogojen z načinom kadrovanja. To so pa te zamenjave teze v teh zgodbah. Ni več vprašanje, kupoval si avto po 20 tisoč evrov, če ga vsak lahko kupi za 10 tisoč kupi. Ne, sedaj je vprašanje ali je to kaznivo dejanje ali ni kdaj bo policija to dokončala, lepo vas prosim. To je treba v okolju vsak gospodaren šef, lastnik bo to naredil prvi dan - mene ne zanima koliko časa bo sedaj proces tekel. Mi pa smo vse zreducirali na domnevo nedolžnosti pa kazenske postopke in to je velika slabost in je nekako samoumevno na vseh področjih. Tukaj je spet veliko priložnosti, ampak saj pravi, da je to odvisno od tistega, ki odloča - direktor, član poslovodstva, Vlada - moraš imeti neko znanje, vedenje, hkrati odločnost in zdravo mero poguma, da te stvari delaš, ker ko to delaš si na pladnju in marsikdo ne vidimo smisla v tem, ker je potem samo veliko vetra v kozarcu in na koncu se nič ne zgodi. Racionalni ljudje ne delajo enakih postopkov, če vedo, da bo tak učinek saj to je že Einstein pogruntal, to je logično. Ljudje so pametni, racionalni in energijo trošijo za tisto, kar se mi zdi smiselno, zato se mi zdi toliko bolj odgovorno. Za nas, ki smo v teh oblastnih funkcijah, javnih, da je to neka vrednota vsakemu in da v tej maniri deluje dosledno. Smo to je po mojem rešitev.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Zaključujem razpravo.  Ker je predlog stališča daljši ga tako kot doslej ne bom bral. Tako dajem na glasovanje predlog stališča kot je objavljen na tretji in četrti strani gradiva z dne 27. 6. 2018. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S čimer končujem 7.točko dnevnega reda in se obenem tudi zahvaljujem državnemu sekretarju, gospodu Staretu, z ekipo za izčrpna pojasnila, tako da nam je vsem skupaj veliko bolj jasno in tudi želim uspešno delo tudi v prihodnje. Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/ Hvala lepa. Nasvidenje. Prehajamo na zadnjo 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2008/96/ES O IZBOLJŠANJU VARNOSTI CESTNE INFRASTRUKTURE.   Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 27. 6. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 27. 7. 2018. Prosim mag. Klemena Potiska, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, da nam predstavi predloge direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.
Klemen Potisek
Najlepša hvala predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  S to spremembo direktive želi Evropska komisija enotno obravnavo prometne varnosti tudi na cestah nižjega ranga, kar prometno varnostno najbolj razvite države v Evropski uniji delajo že nekaj let. TNT koridorji so z direktivo že pokriti in gre za jedrna omrežja in korak naprej ob zasledovanju cilja zmanjševanja mrtvih na cestah je ostalo državno omrežje. V tem trenutku se presoja varnosti cest izvaja le na avtocestah in hitrih cestah, ki pa se glede na statistične podatke uvrščajo med prometne nevarnejše ceste v Sloveniji in tudi v Evropi. Stanje drugih državnih cest je slabše, zato je periodičen poenoten pristop pregleda in ocenjevanja cesten infrastrukture nujen. Ministrstvo za infrastrukturo je v preteklosti že nekajkrat poizkusijo, da bi se presoje cestne infrastrukture izvajale tudi na cestah v upravljanju direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, vendar za to nikoli ni bilo dovolj volje. Zelo pomembno pri presoji o državnih cest je izhodišče, da se obseg presoje omeji na sredstva upravljavca cestne infrastrukture oziroma, da upravljavec ceste zagotavlja zadostna sredstva s katerimi bo ugotovitve presojevalca apliciral v praksi. Le na ta način bodo presoje imele dejansko vrednost, ki se bo odražala v varnejši cestne infrastrukturi. Prav zato bo potrebno skrbno izbrati obseg državnih cest, da bo direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo ugotovljene nepravilnosti lahko odpravila. Aktivno bo potrebno sodelovati v nadaljnjih postopkih sprejemanja direktive in uveljavljati interese Slovenije na tem področju. S predlogom spremembe direktive se spreminja oziroma natančneje določa tudi izvajanje direktive v predorih, kar je bilo do sedaj nedefinirano. Po predlogu spremembe direktive pa bosta na tem območju presojevalec cest in uradnik za varnost delovala skupaj. Pristojnosti obeh so seveda popolnoma različne, če se eden ukvarja s cestno infrastrukturo in signalizacijo, drugi pa predvsem s predorskimi sistemi, je skupno delovanje v predoru popolnoma logično. Tako da, predlagam, da stališče Vlade podprete, če so vprašanja pa smo seveda na voljo.  Hvala.
Hvala lepa.  Torej za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa k tej točki prosim člana skupnega odbora, gospoda Felice Žiža. Izvolite.
Hvala za besedo.  Skupni odbor je na 1. nujni seji, 5. 7. 2018, kot matično delovno telo obravnaval predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o spremembah direktive o izboljševanju varnosti cestne infrastrukture. Odbor je brez razprave sprejel mnenje, da podpira predlog stališča, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlo stališča sprejme.  Hvala.
Hvala lepa.  Odpiram razpravo. Gospod Česnik, izvolite.
Hvala za besedo.   Ko berem mnenje Državnega sveta naših kolegov, ki zelo opisno prikazuje vse skupaj, se ne morem drugega kot strinjati z njihovim mnenjem. Naši tuneli so dirkališča tako za tranzitne tovornjake kot za posameznike. Varnostne razdalje, upoštevanje v tunelih ni. Imamo možnost elektronskega nadzora, ki pa zaradi različnih pravnih omejitev niso, prvič, inštalirana, drugih, upoštevana. Če jaz peljem skozi tunel Podmil na Celje-Trojane-Ljubljana distanci in peljem 105 kilometrov na uro, in me dva poljska šleparja ob dveh zjutraj prehitita in ko se poženem za njima, vidim da vozita 125 skozi tunel, nimamo policije, nimamo Darsa, nimamo zadosti tehnologije in osebja, da bi povečali varnost. V primeru dežja, sami se spomnite iz vašega dela, kakšno težavo smo imeli z drsališčem v trojanskih tunelih zaradi slabe izvedbe italijanskega izvajalca. Mogoče bi pri infrastrukturnih projektih kot so tuneli, viadukti in podobno, uporabljali granitni gramoz, sicer je dražje, da ga pripeljemo iz Pohorja dol, ne pa apneni gramoz, ki se relativno hitro zliže.  Druga stvar je omejitev tovornega tranzitnega prometa, ki ustvarja ozka grla, posebno zdaj v turistični sezoni. Dodaten problem, ki ga vidim, lansko leto smo imeli 5 tovornjakov, tranzitnih, na naših cestah, ki so zagoreli. Voznik ni vedel kaj prevaža. Od kar smo v Schengenu, je prost pretok in lokalni gasilci in poklicne gasilske brigade, ko pridejo, morajo vsaj deset, petnajst minut ugotavljati kaj je substanca, ki jo človek vozi, da lahko začnejo gasiti. Zdaj, ko sem to rekel, glavni koridor Madžarska-Italija in Koper, sta leta 2007 po podatkih murskosoboške policijske uprave imele 2,1 do 2,2 milijona tranzitnih tovornjakov noter in ven. Zdaj je ta številka blizu 2,7 milijonov. Če bi mi spremenili določene stvari v našem pristopu, bi se lahko stvari izboljšale. Ta direktiva sicer se v glavnem nanaša na tunele, Karavanški tunel, ki je zdaj v sanaciji, naš del bomo uskladili z najnovejšimi evropskimi in svetovnimi standardi, ostali tuneli pa za to mi nimamo dejansko fizično denarja. In tukaj, če hoče Evropa imeti pretočnost in varno ekonomijo tranzitnega prometa, bi nam morala pri teh projektih pomagati in pri njih tudi sodelovati. To rečeno, Violeta Bulc, naša komisarka za promet v Evropski uniji je v Mladini izjavila, da moramo dati promet na železnice. Mi imamo tukaj tri različne lobije. Naftni lobi, tovornjakarski lobi in gumarski lobi, ki proizvajajo gume za tovornjake. Vsi hočejo svoj delež pogače. Naše železnice pa niso v stanju pripeljati tega, te mase tovora, ker povprečna hitrost je okrog 40 tovornega vlaka, v Sloveniji je 40 kilometrov na uro. V primerih, s Pontenebi, ki je 150, 160. Avstrijci imajo sistem dovolilnic, mi smo uvedli elektronsko cestninjenje, vendar cestninjenja na osnovi vaganja v gibanju nimamo. Dars pravi, v lanskoletnem poročilu, da rabijo 24 milijonov plus DDV za sanacijo avtocestnega križa, ker je tako uničen. Če bi mi večino tovornjakov, če drugega ne, vsaj v poletni sezoni preusmerili z nočno tarifo, ki bi bila ista kot je zdaj 24-urna, in dvignili dnevno tarifo, pa naj Evropska unija kiha pa kašlja kolikor hoče, bi s tem usmerili veliko tovornjakov na teh 305 kilometrov med madžarsko in italijansko mejo in zmanjšali zastoje in zmanjšali tudi gnečo na naših cestah v najvišji turistični sezoni. Zastojev se ne bomo izogibali. Iz tunela Katschberg do Münchna je včasih 80, 85 kilometrov dolg zastoj kjer pelješ 20 na uro. Pri nas je pa to redna pojava v sezoni. Dodatno, da izboljšamo varnost na naših cestah, rabimo dodatna izogibališča za tovorna vozila. In zadnja stvar, ki jo bom rekel, Dars stoji na cestninah in gleda za vinjete, namesto da bi zraven bil en policaj, s tem naredi legitimnost Darsa in ustavljal to maso tovornjakov in jih kontroliral koliko je teže, koliko je hitrost, koliko je varnostna razdalja med enim in drugim tovornjakom. Če mi vzamemo primorsko cesto in murskosoboško cesto, kjer zaradi različnih zidarskih mafij imamo nič odstavnega pasu, pride urgentno vozilo in imamo tovornjak, ki se nima kam odmakniti, osebno vozilo se pa tudi ne more umakniti, ker sta tovornjaka mogoče deset metrov narazen. Mi navadni vozniki, če to delamo, plačamo 250 evrov kazni. Dva milijona tovornjakarjev, ki to počne skoraj na dnevni bazi, tega ni. In v tunelih bi to moralo biti elektronsko nadzorovano. Imamo OCR, to je Optical Characer resolution(?) Recognition camere, ki registracijo vidijo in potem pošljemo kazen špediterju. To imajo drugje po svetu. Mi imamo tehnologijo, naredili smo zdaj portale, veliko portalov po nepotrebnem na naših cestah, jer so mostovi, 20 metrov pred mostom je pa portal, ki ne vem ali stane 10 ali 12 ali 15 tisoč evrov, a most nima zadosti nasilnosti za 50 do 100 kil dodatne elektronske opreme gor. torej tukaj spet ta incestoidna politika na delu, kjer se določen lobi s temi naročili in projekti tudi da.  Ko gledam našo statistiko, ki je na Darsovih straneh, vidim da je porast, dnevno gre gor, nimamo pa zadosti ukrepov, zadosti policije tehnično opremljene. Samo, da vzamem za primer, število kazni izdanim težkim tovornjakom je v škodo naših šoferjev, 6 tisoč, v primerih s tranzitnimi 2 tisoč. To zato, ker naša policija nima jezikovno opremljenega in izobraženega osebja. Mi bi lahko zaposlili študente filozofske fakultete, ki so vešči tem jezikom iz Moldavije in podobno, da sedijo zraven in prevajajo, vendar tega ne delamo. Bistvo je, da mi imamo problem na prometu predvsem pa cestno-prometna infrastruktura se je tako pomanjšala v svoji pretočnosti in kapaciteti, da je že kritično. Dodatno bom pa rekel še eno stvar. Vsi se zdaj spomnite sage vršiškega prelaza. Med Mihovim domom - jaz sem planinec - med Mihovim domom in kočo na jezeru je bil podporni zid. Kje je inšpektor direkcije za ceste Slovenije, da je pustil, da je podporni zid prišel v tako stanje, da 7,5 tonski avtobus je bil v nevarnosti, da se zid sesuje. In potem se je tisti del ceste zaprl kar nemudoma in je ostal zaprt skoraj v višku sezone. Ekonomija zapuščene Trente si tega ne more privoščiti. To, da je gospod Putin prišel v rusko kapelico, fino in fajn, ampak cesta ima še dvanajst ovinkov po ruski kapelici, ki jo je treba sanirati, ki jo je treba vzdrževati in mi tega ne delamo. Kje so inšpektorji? Bom dal tisti star dalmatinski pregovor, »Čao volim ovaj režim, on plača a ja ležim«, kar pomeni, všeč mi je, treba mi ni delati, plačo dobim, zakaj bi to delal. In to ni primer samo tukaj. Imamo tudi konfliktne označbe naše cesten infrastrukture. Recimo ti novi znaki za obvoz. Klasičen primer je Žusterna, kjer cesta od Žusterne do Izole ni več prevozna za osebna vozila, samo do hotela v Žusterni in pod napisom Žusterna je obvoz levo. Nič ne piše obvoz za Izolo. Tujec pride, vidi Žusterna, hoče iti v Žusterno, obrne levo in konča v tunelu. To so stvari, ki so del infrastrukture ceste.  Kar se tiče pa še tunelov. Pred večino tunelov imamo te radarske prikazitve. Ne, da so točne in da niso sinhronizirane, pustimo to pri strani. Te bi morale biti tudi v sredi tunela s fotokamero, da ker, ko enkrat greš ti mimo in pelješ sto na uro, točno sto, za teboj sledi pa ena velika zverina, slovenske registracije, mogoče KR, kam rineš, tako blizu, da njegovih luči niti ne vidiš in to bi bilo treba, bezahlen, bi rekli Avstrijci. Ker pa mi nimamo sistema dovolilnic, smo postali glavna arterija evropske ekonomije, evropska ekonomija pa zahteva pretočnost in ekonomijo, varnost pride pa šele na tretjem mestu. Varnost pa mečejo ven kot eno floskulo, da to rabimo. Tako.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospe Bah Žibert dajem besedo. Izvolite.
Hvala.  Bom kratka. / oglašanje iz ozadja/ Ne, ne, saj nisem mislila, ampak tako zaradi drugih, ki so že dolgo vsi tudi na seji.  To direktivo razumem predvsem, da se nekako iz avtocestnega področja zadevo razširi tudi na druge državne ceste. Seveda, tukaj ni dvoma, da tega ne moreš pozdravljati. Predvsem tudi iz tega, da direktiva izhaja iz izhodišča, da nekako se je začelo obdobje stagniranja, kar se tiče zmanjševanja smrtnosti na cestah. Zdaj, to je vse lepo in prav, sliši se odlično, ampak veste, realnost je pa drugačna. Poglejte samo kakšno stanje imamo mi na naših državnih, pa regionalnih cestah, jaz tudi rečem, ker gre pač iz istega žepa, če tukaj izpustimo občinske ceste, ki so odvisne od svojega proračuna. Poglejte, mene najbolj boli, da tukaj sprejemamo direktive in lepo napišemo kako to pozdravljamo in kako je pomembno, da bo ta nadzor večji, ampak jaz bi rada spomnila na mandat, ki je za nami. Imeli smo koalicijo, kjer sem kot sama kot poslanka pripravila več pobud. Ena od pobud je bila za ureditev ene od regionalnih cest, pa je bila zadeva zavrnjena. Kot druga, sem v času, ko se je nekako sprejemal rebalans oziroma že sam proračun, predlagala čisto konkretne zadeve. Šlo je za zaščito ranljivih udeležencev v prometu. Šlo je za območje kjer otroci hodijo v šolo, ni pločnikov. Poglejte, sredstva sem našla v protokolu in se sprašujem, poglejte, koalicija je to kratko malo zavrnila. Zdelo se jim je veliko bolj pomembno, da ostane denar na protokolu, kot da bi omogočili tistih nekaj deset, sto tisoč evrov kolikor bi zadeva prišla za tisti odsek, da bi dobili ti otroci pločnik. Veste, nobena direktiva nam ne bo pomagala, če ne bomo začeli v tej državi se odločati po prioritetah. Mi dajmo ogromno denarja za neke, bom res rekla, bom ta trenutek to izkoristila, za nevladne razne organizacije, ki jih imamo ogromno v tej državi, govorim o številčnosti. Sploh ne vemo, to smo na enem od odborov ugotavljali kaj pravzaprav počnejo, nimajo nekih pravih pravil koliko gre za same plače koliko gre res za izvajanje njihovih programov, ampak tam gredo milijoni, tukaj ko pa nimamo osnovnih zadev in to je, veste, ponavadi območje, ki je že sicer v primerjavi z drugim delom Slovenije v podrejenem položaju oziroma manj razvito. Jaz zdaj govorim konkretno o dolenjski, kjer sem pač izvoljena. Seveda ne moremo primerjati se zdaj tukaj z osrednjo Slovenijo, ki je bistveno bolj razvita, ampak poglejte, tam se ukvarjajo s takšnimi vprašanji in to so državne ceste ali pa se ukvarjajo še vedno   (nadaljevanje) s prehodi za pač, ko gredo za zapornice za prehode železniškega prometa? Še vedno tega ni povsod. Jaz se tukaj sprašujem zakaj sploh potrebujemo neke direktive, ki se slišijo dobro, seveda jo absolutno podpiram, ne morem biti proti takšni direktivi, ampak kdaj bomo začeli dejansko se obnašati v tej državi po nekih prioritetah in le oceniti kaj je bolj pomembno? Ali je pomembno, da imamo 50 nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z istim vprašanjem pa ne vemo ali gre v končni fazi samo za izplačevanje plač ali pa bomo naredili tudi na tistih stvareh, ki so prioritetne v državi? Osnova bi lahko rekli. Otroci morajo hoditi v šolo. Osnovna šola je obvezna in hodijo po takšnih cestah, morajo hoditi po cestah, ker drugje ne morejo iti, da starši vsakodnevno razmišljajo o tem ali bodo prišli nazaj domov ali ne. Jaz tukaj seveda ne morem še enkrat poudarjam direktivi seveda ne more nobeden nasprotovati, ampak predvsem dajmo se enkrat začeti v državi obnašati drugače. Te lepe besede, ki so samovšečne, zelo zveneče in če jaz s to direktivo grem na Dolenjsko bodo rekli: »Sedaj bomo pa mi dobili pločnike, pa zakrpane ceste bomo dobili.« Veste to so za mene, oprostite izrazu, tako kot floskule zapisana voda v Ustavo. Ko danes hodim na teren pa imam blazno težavo, ko še vedno ni suho kranjskega vodovoda pa rečejo: »Saj ste poslanci zapisali pravico vode v Ustavo.« To so tiste stvari, ki se pač ne bi smele dogajati in potem slabo luč mečejo na celotno politiko. Jaz sedaj tukaj pred javnostjo povem, da absolutno podpiram direktivo samo žal sporočam, da še vedno ponekod ne bo pločnikov, ker vsaj prejšnja koalicija se je tako obnašala, da niti enega amandmaja k proračunu na primer opozicije ni sprejela pa ne glede na kakovost ali pa vsebino.
Hvala lepa.  Gospod Česnik bi še želel besedo.
Jaz bom samo dodal.  V Stranki Alenke Bratušek smo preštudirali EuroRAP - gospodje, vidva to veste kaj je EuroRAP. EuroRAP je Slovenija prav do neke mere ena izmed držav na repu. Tam je citiranih 800 slovenskih cest, ki nujno rabijo sanacijske posege. Povezava Grosuplje-Luče-Krka se je sedaj nekako začela, vendar to je ena izmed resnih povezav. Povezava Most na Soči-Čepovan ravno tako. Da o Trentarski cesti sploh ne govorimo ali pa ceste čez Mostnice, kjer je ogromno lokalnega prometa. Slovenci smo postali mobilni in upam, da ljudje na vaših direkcijah bodo malo pomislili, da EuroRAP ni kar tako dal na listo 800 cest v Sloveniji, verjetno jih je več, ampak oni so bili dokaj hitri v tem pogledu. Res je kolikor je kolegica rekla, da se število smrtnosti in hudih poškodb na naših cestah zmanjšuje, posledica ni boljše ceste, posledično je boljša tehnologija v vozilih in pa nošenje varnostnega pasu.  Na splošno v Stranki Alenke Bratušek mi podpiramo to poročilo o varnosti cestne infrastrukture in ga priporočamo, da bi ga sprejeli.  Hvala.
Hvala lepa, gospod Česnik.  Želite besedo?  Izvolite.
Klemen Potisek
Jaz bi mogoče samo na kratko povedal.  Naloga ministrstva pristojnega za promet in infrastrukturo je v pripravi pravnega reda, ki ureja to področja in seveda tudi sodelovanje pri oblikovanju direktiv, ko so te pri njihovi pripravi in sodelovanju pri pripravi zakonodajnih aktov, ki pa potem gredo naprej v parlament.   (nadaljevanje) Mi smo imeli že na teh odborih tudi razprave o varovanih železniških prehodih problematiki, da vsi prehodi niso zaščiteni in podobno. Tukaj moramo biti objektivni in zadeva pogledati tudi s tem kako je v tujini tudi v Švici tudi v Nemčiji tudi v sosednjih državah. Naši strokovni sodelavci se udeležujejo srečanj v tujini tudi gredo na strokovne oglede in moja osebna ocena je, da situacija v Sloveniji ni nič slabša. Opozoril bi pa nekaj. Mi smo pred nekaj leti pravzaprav izšli iz finančne gospodarske krize, ki je to državo izjemno prizadela. Zavedati se moramo, da v obdobju od osamosvojitve je država povečala svoj državni dolg iz dveh milijard na 32 milijard do leta 2014 pri čemer bruto družbeni proizvod znaša 40 milijard evrov, kar pomeni, da smo mi v začetku tega mandata denarja ni bilo. Vam povem, da proračun za leto 2015 je vseboval 2 milijona evrov za vzdrževanje cest v celi Sloveniji. Denarja ni bilo, stanje cest je bilo katastrofalno, mostovi sami ste opazili, ampak denarja ni bilo - 2 milijona evrov za celo Slovenijo. S tem denarjem enega mostu ne morete popraviti. Mi smo se vseskozi borili za ta proračun in poslušali… Sedaj smo okoli 200 milijonov uspeli si zagotoviti to je že neka vrednost, s katero mi kakovost cest lahko vzdržujemo, da se ta ne slabša in približno toliko sredstev pravzaprav promet oziroma infrastruktura letno potrebuje glede na obrabo in glede na pokritost. Iz tega, da smo končno uspeli priti na teh 200 milijonov je, potem tudi vidno, da je Slovenija pravzaprav v zadnjem letu pa pol mogoče postala pravo gradbišče. Dejansko se te rekonstrukcije končno začele delati. Ne glede na to, mogoče še to, nekateri pogledi za katere se zahvaljujemo in predlogi omogočajo neposredno povezani s predlogom stališča do direktive ali samo direktivo pa vsaj nekateri menim, da je prav, da jih nekoliko pokomentiramo. Predlagal bi, da kolega iz direktorata, gospoda Zevasnika, če lahko poda nekaj informacij.  Hvala.
Izvolite.
Zvonko Zavasnik
Hvala lepa.  V bistvu se lahko v marsičem z gospodom Česnikom strinjamo pa vendarle. Opozoril bi glede predorov - usklajenost predorov.  Direktiva iz leta 2004 je imela prehodno obdobje 10 let za implementacijo tega in potrebno je povedati, da vsi slovenski predori na avtocestah razen karavanškega predora so v tem trenutku usklajeni in obkljukani, da zagotavljajo varnost kot jo predvideva direktiva. Za karavanški predor je v bistvu že sama direktiva predvidela 5 let daljše obdobje implementacije, ampak vmes se je zgodila ta druga cev, hvala bogu, da se je zgodila, ki bi se naj začela graditi če bo vse po sreči še v letošnjem letu. Evropska komisija je bila v zvezi tega obveščena in ne pričakujemo kakršnikoli težav, ker dejansko imamo namen, načrte in v končni fazi tudi razpis od zunaj za izvajalca gradbenih del.  To, kar pravite o hitrostih v predorih. S tem se absolutno strinjam. Tukaj imate popolnoma prav. V lanskem letu je v bistvu po dolgih mukah Darsu uspelo preko Trojanskega predora in predora Podmilj v smeri Ljubljana vzpostaviti sekcijsko merjenje hitrosti in to je edini način, boljši kot stacionarno merjenje, kar ste nekako nakazali, da bi v sredini tunela še morali. Dokazano je, da sekcijsko merjenje dejansko upočasnjuje promet na celotni sekciji oziroma na celotni razdalji, kjer se zadeve meri. Točkovno merjenje hitrosti nekako 500 do 800 metrov pomaga, potem pa izgubi svoj efekt. Dalo se je potem v skladu s tistimi pogodbami, ki jih je imel, moral sistem odstraniti in šel v lanskem letu v razpis novih petih sistemov. To ste bili tudi, tako kot ste spremljali, mediji obveščeni o tem, ampak žal se je zdaj zapletlo s policijo, ko je morala te zadeve prevzeti in jih ni hotela zaradi zapletenega prekrškovnega postopka. Namreč postopek je avtomatiziran v prvem koraku, kjer se printajo položnice. Če pride do pritožbe pa je treba vsako posebej obravnavati. Ko je sistem deloval prve dni, je treba vedeti, da smo imeli po tisoč prekrškov na dan. In če si jih je samo par procentov od tega pritožili, se je ta zadeva nabirala in nabirala in na nek način smo zdaj pred dejstvom, tudi nalogo, da poskušamo spremeniti ta prekrškovni sistem v tej meri, da bo dejansko zadeva obvladljiva, in da bodo vsi, ki bodo zadevo prekršili, tudi kaznovani in to je sigurno naloga ministrstva v teh naslednjih mesecih oziroma kakšnem letu.  Glede cestnine. Glede cestnine, glede nočne dnevne tarife, bom rekel samo to, da metodologije pobiranja cestnine mora odobriti tudi Evropska komisija. To nam nalagajo, to je ena obveznost države in z vzpostavljanjem tega sistema, elektronskega cestninskega sistema, ki je začel veljati 1. 4., je predhodno morala to metodologijo potrditi tudi Evropska komisija. Kar nekaj časa smo se usklajevali, ampak smo prišli do konca.  Dodatne kontrole prometa. S tem pa prekrškovni organi oziroma organi nadzora, pardon, organi nadzora so imeli v preteklosti oziroma še v tem trenutku imajo kar precej težav, ker ni potrebnih oziroma zahtevanih mest za ustavljanje. Ravno s tem uvajanjem elektronskega cestninskega sistema bomo določene cestninske postaje preuredili, da bomo tisti prostor, ki ga je zasedala cestninska postaja do sedaj, imeli za nadzorne točke, bodisi Darsa bodisi Fursa bodisi Policije in drugih nadzornih organov, tako da recimo, v letu, letu pa pol ko bodo te cestninske postaje v celoti odstranjene, potem nadzorni organi ne bodo imeli iz tega vprašanja oziroma iz tega vidika več možnosti govoriti, da ne morejo izvajati nadzora. Tako, da za to bo poskrbljeno.  Dodatna izogibališča za tovorna vozila. Verjetno ste mislili počivališča tudi, ker je to tudi v pogledu celotne Evrope velika težava. Ravno zdaj Evropska unija dela eno obširno raziskavo, kje so ta počivališča potrebna. Prvi izsledki so nekako nakazovali na sto kilometrov bi rabili ta varovana parkirišča. To v našem primeru verjetno ne pije vode, zato ker mi imamo tristo kilometrov pa smo čez državo, tako da s tremi samimi počivališči, novimi, pa ne bi šli skozi. Tako da, to zadevo bomo počakali, da vidimo te prve raziskave, potem bo pa implementacija v okviru Road Packet, tako da bomo videli kako se bo zadeva / nerazumljivo/. Mogoče to.  / oglašanje iz ozadja/
Ko sem omenil vse to kar sem… Moment…
Samo trenutek. Hvala lepa mag. Zvonju Zavasniku, vodji sektorja na Ministrstvu za infrastrukturo za pojasnila.  Dajemo besedo gospodu Česniku. Izvolite.
Hvala za ta pojasnila.  Jaz sem več ali manj obveščen o tem kaj se dogaja, ker sodelujem z Zavodom varna pot Robert Štaba in Avto-moto zveza Slovenije. Me pa moti to, da ZAG, Zavod za gradbeništvo je eden rezidenčnih svetovnih specialistov v vaganju v gibanju in razumem zakaj mi tega nismo uvedli v Sloveniji in zakaj mora naš voznik tovornjaka prazen plačati isto cestnino kot 6 ton prenaložen tujec. Če je odložil naš človek kontejner v Kopru in gre nazaj v Šenčur pri Kranju prazen, zakaj mora plačati isto cestnino kot tisti, ki pelje 40 ton kromove rude na Javornik.   (nadaljevanje) Obremenitev je seveda različna. Ko smo rekli nočna pa dnevna 32 stopinj vročine, dve leti nazaj je bil Logaški klanec pokrit z asfaltom sedaj so spet klančini jarki. Če bi to preusmerilo več ponoči je manj udarca na cesto samo. To naj bi bil tudi argument, ki bi ga mi lahko prodajali Evropski uniji kot ena glavnih arterij evropske ekonomije.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospodu Česniku samo pripomba, da je to predvsem materija, ki se tiče Odbora za infrastrukturo tako, da je… Vsekakor zelo na mestu.  Želite še kaj komentirati? Izvolite, na kratko.  Hvala.
Zvonko Zavasnik
Zelo na kratko, ker sem v prvi repliki pozabil.  Glede EuroRAP. EuroRAP ministrstvo zelo dobro pozna. V končni fazi smo 2007, ko se je gospod / nerazumljivo/ pri nas oglasil kot predstavnik AMZS s tem tudi stopili v kontakt, podpisali pogodbo med policijo, Darsom, direkcijo in ministrstvom. Zadeva mislim, da zelo dobro teče. Nekaj je vseeno potrebno razlikovati.  EuroRAP deluje predvsem v segmentu hitrih kratkoročnih ukrepov, do čim ta direktiva oziroma presajevalci, ki iz tega izhajajo pa ugotavljajo nepravilnosti na cesti, za katere potrebujemo nekako dolgoročne ukrepe. Mi poskušamo kombinirati oboje in EuroRAP na eni strani, kjer smo še vedno aktivni absolutno in po drugi strani kot članica EU zavezani za spoštovanje direktive. EuroRAP nikakor ne dajemo v nič. Tudi direkcija vem, da na podlagi tudi EuroRAP dela tiste kratkoročne ukrepe, ker na nekaterih območjih, na nekaterih odsekih so kratkoročni ukrepi popolnoma dovolj in so priporočljivi, ker so hitro izvedljivi in učinek je takojšen.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Jaz bi na tej točki zaključil razpravo. Zahvalil bi se obema našima gostoma gospodu mag. Zavasniku in mag. Potisku.  Bi šel na samo glasovanje. Na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi.  1. točka: »Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije, da bi se izvajanje zadevne direktive razširilo tudi na vzporedno omrežje državnih cest. V tem trenutku se presoja varnosti cest izvaja le na avtocestah in hitrih cestah, ki pa se glede na statične podatke uvrščajo med prometno najvarnejše ceste v Sloveniji. Stanje drugih državnih cest je slabše, zato je periodičen, poenoten pristop pregleda in ocenjevanja cestne infrastrukture nujen.« 2. točka: »Državne ceste potekajo do območij, ki verjetno nikoli ne bodo povezane z avtocestami ali hitrimi cestami, zato je zahteva po varnih in pretočnih državnih cestah še toliko bolj upravičena. Poleg tega morajo državne ceste biti v stanju prevzemanje določene prometa iz avtoceste oziroma hitre ceste v primeru njihovega začasnega zaprtja.«  3. točka: »Republika Slovenija podpira usmeritev, da je določitev cestnih odsekov na katerih se bodo presoje izvajale najprej v pristojnosti upravljavca, pri čemer mora slednji upoštevati statistične podatke in stanje ceste ali cestnega odseka. Ob tem je nujno, da ugotovljene nepravilnosti upravljavec ceste akceptira in jih čim prej odpravi. Le tako se lahko zagotovi aktivno izvajanje direktive z neposrednimi pozitivnimi vplivi nad cestno infrastrukturo in posledično na prometno varnost. Prav zato bo potrebno skrbno izbrati obseg državnih cest, da bo Direkcija RS za infrastrukturo ugotovljene nepravilnosti lahko odpravila.« 4. točka: »Republika Slovenija ocenjuje, da je predlagana rešitev, da predore obravnavata uradnik za varnost in presojevalec skupaj ustrezna. Do sedaj so se vseskozi pojavljala vprašanja v zvezi s pristojnostmi enega in drugega po predlogu pa bosta delovala skupno. Podpiramo takšen predlog tudi iz razloga, da so njuna pooblastila oziroma naloge povsem iz razloga, da so nujna pooblastila oziroma naloge povsem različne. Prosim, da o tem zdaj glasujemo. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem končujem 8. točko in prvo sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Zahvala vsem prisotnim, tudi strokovnim službam in sodelavcem. Želim vam še naprej lep dan in prijeten konec tedna. Hvala lepa.