Članice in člane Skupnega odbora, vse povabljene in ostale navzoče prav lepo pozdravljam! Dovolite mi, da začnem 4. nujno sejo Skupnega odbora.

Obveščam vas, da sta zadržani in se seje ne moreta udeležiti naslednji članici odbora: Nada Brinovšek in Jelka Godec. Na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo naslednji poslanci: Nataša Sukič namesto Violete Tomić, Bojana Muršič namesto Soniboja Knežaka, Jožef Horvat namesto Ljudmile Novak, Franci Kepa namesto Dejana Kaloha, Janja Sluga namesto Zdravka Počivalška, Jože Lenart namesto Marjana Šarca in Andrej Rajh namesto Vojka Starovića.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2018 DO 2020.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora z dne 27. julija 2018.

Sejo odbora sem sklical na podlagi zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Odbor predlog odloka obravnava kot matično delovno telo na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Fiskalni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Državni svet.

Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednje gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. avgusta 2018, oceno Fiskalnega sveta z dne 7. avgusta 2018 in stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta z dne 9. avgusta 2018. Prejeli ste tudi predlog za amandma odbora k preambuli akta, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe. Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka.

Začenjam drugo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih predloga odloka.

Besedo dajem predstavnici Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu!

Državni zbor je Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018-2020 sprejel 20. aprila 2017 in na podlagi ugotovljenih spremenjenih okoliščin spremenil ta odlok tako z vidika državnega proračuna kot tudi z vidika zdravstvene blagajne v novembru 2017. Po polletnem izvrševanju proračunov oziroma javnih financ na vseh področjih ugotavljamo, da bo na področju zdravstvene blagajne prišlo do znatno višjih prihodkov, kot smo jih načrtovali ob koncu lanskega leta, in če ne bi spremenili Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, bi ta sredstva morali hraniti v posebni rezervi za porabo v obdobjih, ki sledijo visoki gospodarski rasti oziroma v primeru spremembe v ekonomski situaciji. Glede na to, da je bil odlok pripravljen v okvirih makroekonomskih izhodišč, kot jih je določala jesenska napoved iz septembra leta 2017, in da se je spomladanska napoved v letošnjem letu spremenila navzgor praktično v vseh elementih, ki so pomembni za določitev tako prihodkov kot na drugi strani tudi odhodkov zdravstvene blagajne, in, kot rečeno, na podlagi dejanske realizacije zdravstvene blagajne v prvem polletju letošnjega leta, je Vlada ocenila, da bi bilo primerno, predvsem ob upoštevanju akutne situacije na področju skrajševanja čakalnih dob, ta pričakovani presežek v višini približno 35 milijonov bolje nameniti za to, da se že v letošnjem letu lahko okrepi oziroma poveča obseg izvedenih zdravstvenih storitev in tako vpliva na čakalne vrste.

Zakon o fiskalnem pravilu, ki je podlaga za sprejetje in za spreminjanje odloka, omogoča spremembo Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država na podlagi 6. člena zakona. Vsebinsko je ključni predpogoj za to, da lahko pride do spremembe odloka, v spremenjenih okoliščinah. Kot rečeno, Vlada ocenjuje, da so te spremenjene okoliščine nastopile zaradi specifične situacije, kot jo imamo v letošnjem letu, kjer Vlada opravlja zgolj tekoče posle in ne more predlagati konkretnih strukturnih ukrepov za spremembo javnofinančnih odhodkov na drugih področjih javnofinančne porabe, je Vlada ocenila, da bi kljub vsemu bilo primerno, da se spremeni zgornja možna raven odhodkov zgolj za zdravstveno blagajno, ostali cilji, javnofinančni, za leto 2018 pa ostanejo nespremenjeni. Ocenjujemo namreč, da bo poraba na drugih enotah sektorja država v letošnjem letu takšna in tudi prihodki na drugih enotah sektorja država takšni, da splošni cilji javnofinančne politike za leto 2018 niso ogroženi. Naj spomnim, da ti cilji pomenijo, da bomo do konca letošnjega leta na ravni sektorja država dosegli proračunski presežek v višini 0,4 % bruto proizvoda in da bomo dolg sektorja država znižali na raven med 69 in 70 % BDP. Kot rečeno, ti cilji s predlaganim odlokom niso ogroženi, res pa je, da Vlada zaradi iskanja ravnotežja med različnimi politikami, ki jih mora zagotavljati, predlaga, da se del fiskalnega prostora, ki se je ustvaril v prvi polovici letošnjega leta z boljšimi prihodki in z nižjimi odhodki od načrtovanih, usmeri v razreševanje problematike dolgih čakalnih vrst. Dejansko realizacija zdravstvenega zavoda v prvi polovici letošnjega leta izkazuje možnost, da se do konca leta doseže presežek 35 milijonov prihodkov nad odhodki. V odloku tega presežka nismo imeli predvidenega, ker že po Zakonu o javnih financah mora zdravstvena blagajna poslovati uravnoteženo in to uravnoteženo poslovanje zdravstvene blagajne tudi s spremembo odloka ni v ničemer ogroženo. Glede natančnega razreza porabe teh dodatnih sredstev predlagam, da dajo podrobnejša pojasnila kasneje kolegice z Ministrstva za zdravje oziroma zavoda.

Kot sem omenila že prej, po mnenju Vlade obstaja pravna podlaga za spremembo odloka v 6. členu Zakona o fiskalnem pravilu, se pa strinjamo z ugotovitvijo Zakonodajno-pravne službe, da je zapisana dosedanja praksa, ko smo odlok vedno spreminjali na podlagi šestega odstavka 6. člena, nekoliko preozka, zaradi tega soglašamo s predlogom za amandma odbora, da se kot pravna podlaga navede 6. člen kot celota in ne zgolj njegov šesti odstavek.

V zvezi z mnenjem Fiskalnega sveta mi dovolite, da se do njega opredelim že v tem nastopu, da ne bi kasneje podaljševala razprave. Strinjamo se, da je treba javne finance upravljati po načelu previdnosti pri načrtovanju tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, in če bi bilo s predlaganimi rešitvami ogroženo doseganje javnofinančnih ciljev v letošnjem letu, bi absolutno morali slediti opozorilom, ki jih v svojem mnenju izpostavlja Fiskalni svet. Vendar, kot sem že omenila, imamo omejene možnosti glede predlaganja strukturnih ukrepov, dejansko izvrševanje javnih financ v prvem polletju pa kaže, da javnofinančni cilji za letošnje leto niso na noben način tudi s predlaganimi spremembami ogroženi. In zaradi tega ocenjujemo, da je primerno v tem konkretnem primeru upoštevati tudi širši namen, ki ga moramo zasledovati pri odgovornem javnofinančnem načrtovanju. Ne gre zgolj za to, da moramo zagotoviti smotrno porabo javnih sredstev v skladu z ekonomsko močjo države, ampak moramo hkrati zagotoviti tudi nemoteno izvajanje drugih prioritet, ki so postavljene na najvišji ravni. In odprava čakalnih dob je po mnenju Vlade ena takih ključnih prioritet, kjer je treba najti po našem mnenju ustrezno ravnotežje med obema načeloma, seveda posebej ob poudarjanju tega, da javnofinančni cilji niso v ničemer ogroženi, tudi če se ta predlog odloka sprejme.

Toliko za uvod, smo pa na razpolago še za odgovore na vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa ministrica.

V imenu Ministrstva za zdravje je navzoča gospa Jožica Maučec Zakotnik. Želite besedo? Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem poslancem in vabljenim!

Dovolite mi, da nekoliko več poudarka dam namenom porabe teh 35 milijonov evrov. Kot je že ministrica poudarila, bom zasledovala predvsem smiselnost porabe teh 35 milijonov. In če se usmerimo na skrajševanje čakalnih dob, Nacionalni inštitut za javno zdravje v aprilskem poročilu o čakalnih dobah sicer ugotavlja, da se je trend naraščanja števila čakajočih in podaljševanja čakalnih dob umiril, vendar še vedno skoraj 60 tisoč oseb čaka na zdravstvene storitve oziroma diagnostično-terapevtske storitve nad dopustno čakalno dobo. Z vidika števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo so tako najbolj kritične dejavnosti kardiologija in angiologija, ortopedija, okulistika in zobozdravstvo. Ministrstvo za zdravje je področje čakalnih dob prepoznalo za prednostno področje že predhodno, zato je v preteklosti razpoložljiva sredstva že usmerjalo v več ciljanih ukrepov, in sicer v trajne širitve zdravstvenih programov, kjer se izkazuje problematika čakalnih dob, potem v izvajanje enkratnih dodatnih programov, ki so bili večinoma usmerjeni v operativne dejavnosti tudi z namenom skrajševanja dolgotrajnih bolniških odsotnosti, potem v širjenje nabora zdravstvenih storitev in programov, ki so plačani po realizaciji, ter višanje plačanega deleža preseganja rednega programa v specialistično-ambulantni dejavnosti.

Tudi v letu 2018 bodo povišani prihodki zdravstvene blagajne namenjeni financiranju ukrepov, ki bodo povečali dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev na primarni, sekundarni in terciarni ravni in s tem vplivali tudi na skrajševanje čakalnih dob ter izboljšanje oskrbe zavarovanih oseb. Poraba sredstev bo opredeljena v postopku partnerskih dogovarjanj in bo predvidoma osredotočena na plačilo povečanega obsega večine zdravstvenih storitev, predvsem na te, kjer so nedopustne čakalne dobe, se pravi, največji problem, s čimer pričakujemo seveda nižanje števila čakajočih in skrajševanje čakalnih dob.

Zaradi fiskalnega pravila moramo sprejeti ta odlok in potem čim prej s partnerskimi dogovarjanji določiti v aneksu 2 razrez porabe teh sredstev za namene storitev, ki bodo vplivale na prej omenjeno skrajševanje čakalnih dob, večjo dostopnost in boljšo oskrbo prebivalcev. Ob tem je treba poudariti, da bo s spremembo odloka v 2018, kot je že ministrica povedala, pravzaprav omogočena poraba razpoložljivih prihodkov, kar pomeni, da se zavod v letu 2018 ne bo zadolževal in bo ciljni saldo zdravstvene blagajne 0,0 % BDP.

Morda obrazložitev glede pripombe Fiskalnega sveta, ki je poudaril in nas pozval tudi k pregledu ekonomičnosti poslovanja zdravstvenega sistema, bi poudarila, da je Ministrstvo za zdravje v letu 2015 ravno z namenom ekonomičnosti poslovanja zdravstvenega sistema skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo opravil analizo zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki je vsebovala pregled različnih vsebinskih področij, in sicer: oceno financiranja, pregled izdatkov, pregled procesa nakupovanja in plačevanja zdravstvenih storitev ter proučitev upravičenosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi na podlagi te analize sistema zdravstvenega varstva so bili že izpeljani določeni ukrepi, med drugim tudi prenos plačila pripravništev, specializacij na državni proračun in pripravljen tudi predlog novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nadalje glede te pripombe Fiskalnega sveta o ekonomičnosti poslovanja bi poudarila, da se je v letu 2017 Vlada Republike Slovenije seznanila z analizo vzrokov primanjkljajev javnih zavodov v zdravstvu, ki je bila osnova za sprejetje interventnega Zakona o ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. S sprejetjem interventnega zakona se je zagotovilo nadaljnje nemoteno izvajanje javne zdravstvene službe na sekundarni in terciarni ravni, katere izvajanje je bilo ogroženo zaradi visokih zapadlih neplačanih obveznosti bolnišnic. Iz proračuna so takrat bila namenjena sredstva, in sicer v višini 136 milijonov evrov, za pokrivanje izgub v 15 javnih bolnišnicah, hkrati pa se je izvedel postopek in proces s 1. 12. 2017 izvajanja sanacije teh bolnišnic.

Nadalje se izvaja tudi nacionalna stroškovna analiza za dejavnosti, ki jih izvajajo bolnišnice, pri kateri sodeluje tako Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Združenje zdravstvenih zavodov. Projekt je prednostno usmerjen v cene skupnih primerljivih primerov, saj bolnišnice v povprečju 70 % prihodkov cene pridobijo z izvajanjem akutnih bolnišničnih obravnav. Z izvedbo projekta se bo pokazalo, katere storitve so v sedanjem sistemu finančno pod- ali prevrednotene in kakšne finančne posledice se pričakujejo ob uvedbi novih predlaganih cen. Ocenjujemo, da bodo lahko novo izračunane uteži ustrezna podlaga za določitev novega sistema financiranja akutnih bolnišničnih obravnav. Nacionalna stroškovna analiza bo v nadaljnjem osredotočena tudi na specialistične ambulantne dejavnosti, kjer je tudi predvidena vzpostavitev cen, ki bodo odražale dejanske stroške izvajalcev.

S temi ključnimi ukrepi bi lahko podkrepili stališče, da država že izvaja številne aktivnosti, ki bodo vplivale na ekonomičnost ali pa večjo ekonomičnost delovanja zdravstvenega sistema, zato seveda predlagamo, da se odlok podpre in da sprejmemo te ukrepe za skrajševanje čakalnih dob ter večjo dostopnost ljudi do zdravstvenih storitev. Hvala lepa.

Hvala.

Predlog sprememb odloka je obravnavala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Prosim gospo Lenčo Arko Fabjan za dodatna pojasnila.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi proučila predlagani odloka z vidika pravnih vprašanj in podala pisno mnenje. V njem je napovedala redakcijski popravek in opozorila na neustrezno navedeno pravno podlago za sprejetje odloka. Na podlagi tega mnenja je predlagan amandma odbora, ki to pravno podlago za sprejetje ustrezneje navaja.

Hvala.

Hvala lepa.

Na sejo so vabljeni tudi predstavniki Fiskalnega sveta. In, prosim, predsednik dr. Davorin Kračun, imate besedo.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa ministrica, spoštovani visoki zbor!

Moram priznati, da mi je malo težko, zato ker se zavedam in tudi vsi na Fiskalnem svetu se zavedamo problemov, ki bremenijo zdravstvo, in tudi nihče ne dvomi v dobre namene, ki jih ima Vlada s tem predlogom. Vendar je treba opozoriti, tu razpravljamo oziroma odločamo o javnem denarju, o javni porabi. Kadar odločaš o svojem denarju, takrat lahko sprejemaš ad hoc odločitve, za porabo javnega denarja pa imamo zakone, dogovore, procedure, in eden od teh zakonov, ki urejajo porabo javnega denarja, je tudi Zakon o fiskalnem pravilu. Zato je protizakonito, če odločitve sprejemamo ad hoc, saj Zakon o fiskalnem pravilu jasno določa v že omenjenem šestem odstavku 6. člena, da če Vlada ugotovi, da so spremenjene okoliščine, je potrebna sprememba okvira. V tem primeru se Vlada sklicuje na spremenjene okoliščine, spremenjenega okvira pa ni pripravila. Lahko bi ga bila pripravila že v aprilu, hkrati s Paktom stabilnosti, ampak takrat očitno te spremenjene okoliščine še niso bile dovolj izrazite ali pa so bili kakšni drugi razlogi, da do takšnega predloga in do spremembe okvira ni prišlo. Torej, tokrat imamo predlog za porabo nekega javnega denarja izven okvira, kajti četudi Vlada v obrazložitvi pravi, da se bo verjetno poraba drugih blagajn zmanjšala, pa vendar sam odlok govori samo o povečanju porabe ene od javnih blagajn, ne pa, kje bo kompenzirano, kar seveda pomeni, da ni nobenega zagotovila, da okvir javne porabe ne bo prebit. In to ne bi bilo dobro iz več razlogov: ni dobro, da kršimo pravila, ki smo jih sami postavili; to je posebej nevarno, če to storimo v interregnumu, ker s tem pošiljamo napačen signal, da zdaj, ko se je parlament zamenjal, bomo pa odstopili od fiskalnega pravila oziroma ga bomo bolj ohlapno, po domače tolmačili. Tudi mnenja Zakonodajno-pravne službe ne razumemo samo kot formalnost, ampak dejansko izhaja, da šesti odstavek 6. člena, ki govori o spremembah, ne more biti podlaga za tak odlok, in potem se seveda vprašamo, kje je pravna podlaga, in ugotavljamo, da pravne podlage za tak odlok ni.

Zdaj se ne bi spuščal v različne podrobnosti in diskutiral o posameznih odgovorih Ministrstva za finance, ampak izziv je, recimo, trditev, da »ne gre za presežek, ampak pričakovani presežek«, kajti o presežku in kaj se počne s presežki posameznih javnih blagajn jasno govori Zakon o fiskalnem pravilu. Zato Vlada utemeljuje, da to pravzaprav ni presežek, ampak samo pričakovani presežek, zato ni podvržen pravilu. Tu moram priznati, da to z običajno logiko malo težko razumem. Torej, naj končam. Pravilna pot je, da Vlada sprejme nov proračunski okvir, in sicer, podatki bodo čez kakšnih štirinajst dni znani, tudi ocene, kaj se dogaja makroekonomsko in javnofinančno. Na tej osnovi je treba sprejeti nov okvir. Seveda, katere so pa prioritete znotraj tega novega okvira, je pa politična odločitev, v to se Fiskalni svet praviloma ne spušča. In, seveda, če je prioriteta zdravstvo in večji delež javne porabe za zdravstvo, potem je to možno storiti v novem okviru, ki bo sprejet v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu.

Hvala lepa.

Hvala lepa predsedniku Fiskalnega sveta.

Želi gospa ministrica za finance še dopolniti stališče Vlade do mnenja Fiskalnega sveta? Izvolite.

Hvala lepa. Mislim, da je nekaj dodatnih pojasnil kljub vsemu potrebnih.

Vsebino okvira določa Zakon o fiskalnem pravilu. In ta okvir v splošnem določa obseg javnofinančnih izdatkov sektorja država in ciljni saldo sektorja država, hkrati pa se z okvirom določi tudi ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov za državni proračun, ciljni skupni saldo in najvišji skupni obseg izdatkov občinskih proračunov, najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno in najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno; torej ima vsakoletni odlok pet elementov. In ni prvič, da ugotavljamo, da je okvir oziroma javnofinančni okvir treba spremeniti samo na enem od teh petih segmentov, to je na zdravstveni blagajni; enako se je zgodilo v novembru 2016. V lanskem letu je bila situacija drugačna in se je več elementov letošnjega odloka spreminjalo. Zaradi tega po našem mnenju ne gre niti za ad hod niti za nezakonito spremembo odloka, ampak gre v bistvu za spremembo odloka na tistem področju, kjer je po naši oceni zaradi spremenjenih okoliščin treba zagotoviti možnost dodatne porabe. Pri čemer pa tudi zato, ker želimo vztrajati pri zastavljenih javnofinančnih ciljih, ne želimo spremeniti niti ciljnega salda sektorja država niti ciljnega obsega javnofinančnih odhodkov za celoten sektor država. Po naši oceni to ni v nasprotju z duhom Zakona o fiskalnem pravilu in, kot rečeno, smo to metodo oziroma ta pristop v preteklih letih že uporabili. Ključno je, če upoštevam tudi vse obrazložitve v povezavi s sprejemanjem Zakona o fiskalnem pravilu, da je prišlo do spremenjenih okoliščin. Kot sem že omenila, je naša ocena in tudi ne nazadnje zaveza - zato smo tudi predlagali samo spremembo na področju zdravstvene blagajne -, da ne pride do preboja okvira javne porabe na sektorju država kot celota. Omenila sem že, da predvsem na področju državnega proračuna - polletno poročilo smo že predložili tudi Državnemu zboru - je iz poročila o polletnem izvrševanju jasno razvidno, da bo odhodkov veliko manj, kot pa je povečanje odhodkov, kot ga predlagamo na tem področju. Če bi čakali na določitev novih makroekonomskih okoliščin, ki jih bo Umar objavil v jesenski napovedi 15. septembra, potem bi praktično onemogočili, da se ta sredstva v letošnjem letu porabijo za zdravstveno blagajno. Treba je računati namreč na dokaj zapleten in časovno zahteven postopek usklajevanja med partnerji za sklenitev aneksa k splošnemu dogovoru za izvajanje zdravstvenih storitev v letošnjem letu in ta celovita sprememba odloka bi bila ne za letošnje, ampak za naslednja tri leta možna zgolj, če bi ga lahko predlagala Vlada s polnimi pooblastili, ki bi hkrati predlagala tudi celo vrsto strukturnih ukrepov, ki bi jih bilo izpeljati zato, da se bodo cilji javnofinančne konsolidacije, dokončanja javnofinančne konsolidacije v bistvu zaključili.

Mi se zavedamo težavnosti trenutne situacije in tako kot celoten mandat, ko smo se zavzemali za smiselnost, za namenskost izvajanja tudi fiskalnih pravil, tako se za to zavzemamo tudi v tem konkretnem predlogu. In po naši oceni je predlagana sprememba odloka skladna z zakonom, skladna tudi ne nazadnje s prakso v preteklih letih, predvsem pa pomeni neko ustrezno ravnotežje med javnofinančnimi cilji na eni strani, za katere še enkrat poudarjam, da niso ogroženi, in akutnimi potrebami zdravstvene blagajne na drugi strani.

Hvala lepa.