Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci, gospe in gospodje, dragi gostje.

Pričenjam 20. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, posebej ministrico za obrambo Andrejo Katič, načelnika Generalštaba Slovenske vojske generala Alana Gederja, ki je v tej vlogi tudi prvič na seji Odbora za obrambo in zato mu v imenu odbora iskreno čestitam in mu želim vse dobro na funkciji, ki jo je uradno zasedel v ponedeljek in seveda pozdravljam tudi vse ostale vabljene.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Za enkrat opravičil ni, so pa nadomestni člani. Namesto gospoda Dušana Radiča gospod Danilo Anton Ranc, namesto mag. Aleksandra Kavčiča gospa Anita Koleša, namesto gospoda Franca Jurše gospod Uroš Prikl in namesto gospoda Marjana Dolinška mag. Dušan Verbič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, dve točki:

1. Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2018 in

2. Stališče Republike Slovenije do predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi sklepa številka 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je NAČRT VAJ V OBRAMBNEM SISTEMU IN SISTEMU VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V LETU 2018.

Vlada Republike Slovenije je sprejela načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga posredovala Odboru za obrambo v seznanitev.

Besedo dajem ministrici za obrambo gospe Andreji Katič.

Izvolit.

Lep pozdrav vsem prisotnim.

Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga letno določi Vlada, predstavlja enega izmed načinov uresničevanja temeljnih ciljev v obeh podsistemih nacionalne varnosti.

Temeljni sistem Republike Slovenije na obrambnem področju v letu 2018 je nadaljevanje razvoja Slovenske vojske, vzdrževanje povezljivosti v sistemu kolektivne obrambne, zagotavljanje pripravljenosti za izvajanje nalog vojaške obrambe, sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah ter sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja.

V obrambnem sistemu se bo nadaljevalo uveljavljanje načel kriznega upravljanja primerljivih Natu in Evropski uniji.

V okviru celovitih vaj obrambnega sistema se bo preverjalo postopke in odziv državnih organov in gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo. V različnih vrstah kriz v mednarodnem okolju ter odzivanja na grožnje in tveganje nacionalne varnosti Republike Slovenije na področju kriznega upravljanja in načrtovanja na obrambnem področju.

V letu 2018 so načrtovane štiri vaje. Skladno s skupno deklaracijo Evropske unije in Nata v vrhu v Varšavi 2016 in sprejetim konceptom vzporednih in usklajenih vaj za leti 2017 in 2018 bo Evropska unija nosilec skupne vaje kriznega upravljanja Evropske unije in Nata. Nato bo na vaji skladno s konceptom vzporednih in usklajenih vaj načrtoval lastno vzporedno vajo kriznega upravljanja, naslednji sta Natovi vaji s področja jedrske varnosti in kibernetske obrambe ter prvič tridnevna nacionalna kibernetska vaja strateškega odločanja, ki je namenjena krepitvi in izmenjavi znanj, preverjanju doktrin, preskusov primerljivosti predpisov, načrtov ter praks koordiniranega odzivanja na kibernetske incidente na nacionalni ravni.

V skladu s temeljnimi cilji bo Slovenska vojska sodelovala doma in izven države, na vajah, ki bodo prispevale k vzdrževanju njene pripravljenosti in usposobljenosti za odzivanje na sodobne vire ogrožanja. S sodelovanjem na mednarodnih in bilateralnih vajah se bo povečevala primerljivost in povezljivost Slovenske vojske z vojaškimi organizacijami članic zavezništva in Evropske unije ter upoštevane zaveze Republike Slovenije, kot tudi osnovne usmeritve generalnega sekretarja Nata glede podpore akcijskemu načrtu zavezništva in vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo glede aktivnosti, ki neposredno podpirajo akcijski načrt pripravljenosti Nata. Težišče usposabljanja poveljstev in enot v 2018 bo usmerjeno v realizaciji ciljev sil s poudarkom na usposabljanju za doseganje načrtovanih operativnih zmogljivosti. Poleg vojaških vaj se bo Slovenska vojska udeleževala tudi celovitih vaj obrambnega sistema ter vaj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ključne vaje v letu 2018 bodo Natovi povezovalni vaji Trident Juncture 2018 in Brilliant Jump, regionalna vaja za izvedbo neposredne zračne podpore Jadranski dar in vaja preverjanja bataljonske vojne skupine 72. brigade slovenske vojske, kar v bistvu tudi spremljate v medijih, da bo potrebno ponoviti.

V letu 2018 Slovenska vojska načrtuje za usposabljanje in vaje sredstva v višini 3.466.000 evrov, in sicer za usposabljanje vaje Slovenske vojske 2.693.000 evrov, mednarodne vojaške vaje v tujini, 1.589.000 evrov, mednarodne vojaške vaje v Republiki Sloveniji 304.000 evrov, mednarodna vojaška usposabljanja v tujini 132.000 evrov in mednarodna vojaška usposabljanja v Republiki Sloveniji 660.000 evrov. Sredstva v višini 773.478 evrov bodo namenjena tudi izplačila variabilnega dela plač pripadnikov Slovenske vojske.

V letu 2018 Slovenska vojska načrtuje udeležbo v večjem številu vaj in usposabljanj v Republiki Sloveniji in manj vaj v tujini kot v letu 2017.

Število dogodkov usposabljanja in vaj je zmanjšano za 12 %, je pa za usposabljanje in vaje načrtovano za milijon evrov več sredstev. Primarni razlog za povečanje je usposabljanje bataljonske bojne skupine in udeležba Slovenske vojske na vaji …

Čeprav je občutno zmanjšano število usposabljanj v tujini so le-te še vedno pomembnejša od usposabljanj doma, saj poleg višanja stopenj pripravljenosti sil podajajo tudi jasno sporočilo o zavezništvu.

V letu 2017 je Slovenska vojska izvedla 71 od 80 načrtovanih dogodkov usposabljanja, kar predstavlja 87,7 % realizacije načrta za 2017. Za usposabljanje v 2017 so bila načrtovana sredstva v višini 2.550.000 evrov, od tega za usposabljanja 1.946.300 evrov, za pripravo in izvedbo mednarodnih vojaških vaj v tujini 956.300 evrov, mednarodnih vojaških vaj v Republiki Sloveniji 348.000 evrov, mednarodnih vojaških usposabljanj v tujini 296.900 evrov in mednarodnih vojaških usposabljanj v Republiki Sloveniji 415.100 evrov.

Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v letu 2018 na državni ravni načrtovana kombinirana vaja preverjanja pripravljenosti na teroristični napad v Mariboru - to je vaja Maribor 2018 - in štiri regijske vaje. Dve od teh na temo preverjanja na železniško nesrečo, vaja preverjanja pripravljenosti na nesrečo na predoru Ljubelj in teoretična vaja na temo potresa.

Na mednarodni ravni bodo v okviru sodelovanja s sosednjimi državami izvedena praktična vaja z Avstrijo, vaja preverjanja pripravljenosti na letalsko nesrečo, vaja Cooperate 2018. V okviru mehanizma civilne zaščite Evropske unije pa bodo izvedene tri štabne vaje za module MOT TTX?. Slovenija kot partner v projektu organizira in izvede eno vajo v Sloveniji, na ostalih pa sodelujejo sodelavci iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Na praktični vaji MODEX bo sodelovala enota za reševanje iz jam, ki jo URSS? organizira v sodelovanju z jamsko reševalno zvezo in ki je v postopku certificiranja na ravni Evropske unije. Na Hrvaškem bosta organizirani štabna in praktična vaja Adriatic 2018 na temo nesreč in onesnaženja morja, na kateri bo sodelovala enota civilne zaščite za čiščenje obale in morja. V Italiji bo sodelovala regijska enota za prečepavanje? vaje na vaji Nefleks na temo ukrepanja ob poplavah.

V letu 2018 so načrtovana sredstva v višini 20.000 evrov za državno vajo, 13.500 za regijske vaje, 100.000 za mednarodne vaje, ki se izvajajo v okviru projektov in 15.000 evrov za udeležbo na mednarodnih vajah.

Mogoče bi pri vsem tem izpostavila vajo pripravljenosti na teroristični napad Maribor 2018, saj bo to pravzaprav prva tovrstna vaja, o kateri se bodo v celoti preverile vse sile v Sloveniji, ki morajo reagirati ob morebitnem tovrstnem dogodku tudi v Sloveniji. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala, ministrica. Besedo dajem načelniku Generalštaba Slovenske vojske generalu Alenu Gederju. Izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovani poslanci! Sam sem po tem izčrpnem poročilu zelo kratek. Torej, usposabljanje in vaje v Slovenski vojski so bistvenega pomena in ena ključnih nalog Slovenske vojske v miru. Najpomembnejše vaje letos so tiste, ki podpirajo izvedbo mirovnih operacij … , RAP, ENRF?, torej jamstvene ukrepe za doseganje zahtevanih operativnih zmogljivosti in vzdrževanja usposobljenosti posameznih enot.

Izpostavil bi štiri vaje; Jadranski udar 2018 – ta bo osrednja regijska vaja usmerjevalcev združenih ognjev, Briliant Jamp in … Jamper 2018, kot osrednji vaji NATA, kjer se preverja zmožnost strateških premikov sil. In pa eventualno ponovno preverjanje bojne pripravljenosti bataljonske bojne skupine v enaki ali spremenjeni obliki. Glede na to kar nam bo pokazala analiza, ki trenutno poteka v poveljstvu sil.

Danes ne morem potrditi ali bomo sposobni izvesti vse načrtovane vaje. Največje tveganje je kader, kjer pričakujemo dodaten odliv. Pričakujem v kratkem analizo Generalštaba in poveljstva sil, ki nam bo dala odgovore in bomo morali na podlagi tega spremeniti naš poslovni plan. Morda kakšno od pomembnih vaj celo odpovedati, kar je zelo verjetno. Toliko iz moje strani. Hvala lepa.

Hvala, načelnik. Besedo dajem še generalnemu direktorju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje gospodu Darku Butu. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Tudi v Upravi za zaščito in reševanje nadaljujemo z vajami kot so bile v preteklosti. Namreč predvsem področja, ki nas težiščno bremenijo, so področja množičnih nesreč, tako na železniških kot avtocestnih predorih, kot tudi letalskih nesreč. To je neka naša stalnica. Po drugi strani vaje s področja potresa in pa v primeru onesnaženja morja. Seveda pa zaradi priprave modulov za certificiranje bomo sodelovali tudi z enotami za prečrpavanje vode. Hvala lepa.

Hvala. Odpiram razpravo za poslanke in poslance. Želi kdo razpravljati in vprašati? Če ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na predlog sklepov.

Kot seznanitveni sklep ugotavljam, da se je Odbor za obrambo seznanil z načrtom vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2018.

Kot drugi sklep pa bi dal na glasovanje sledeče: »Odbor za obrambo predlaga Ministrstvu za obrambo, da povabi člane Odbora za obrambo na ogled ene izmed vaj Slovenske vojske in ogled ene izmed vaj reševalnih služb in sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.« Želi kdo kaj dodati? (Ne.)

Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.

S tem smo izčrpali to točko dnevnega reda, ki jo zaključujem.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI SKLEPA ŠT. 1313/2013/EU O MEHANIZMU UNIJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE. Zopet dajem besedo ministrici za obrambo gospe Andreji Katič. Izvolite.

Slovenija je aktivna članica mehanizma civilne zaščite Evropske unije in aktivno tudi prispeva v mehanizem s svojimi strokovnjaki in reševalnimi enotami ter z drugo pomočjo, ki ob naravnih nesrečah napoti v prizadete države. Naj mogoče omenim samo našo nedavno pomoč ob poplavah v Makedoniji v letu 2016, Albaniji 2016 in 2017, pomoč Bosni in Hercegovini, Srbiji prav tako v poplavah v letu 2014, pomoč v gozdnih požarih v Albaniji in Črni Gori pred leti. Po drugi strani pa je tudi Slovenija pomoč prek mehanizma prejela že dvakrat – ob žledu v letu 2014 in ob migracijski situaciji v letu 2015, 2016.

Solidarnost med državami članicami Evropske unije je izredno pomembna in mehanizem civilne zaščite je dragocen instrument, ki ga želimo tudi v prihodnje razvijati in vanj prispevati skladno z svojimi zmogljivostmi.

Ob umestni oceni mehanizma leta 2017, v kateri je sodelovala tudi Slovenija je bilo ugotovljeno, da bi bile potrebne nekatere operativne prilagoditve mehanizma, ne pa tudi spremembe zakonodaje. Predvsem zaradi obsežnih gozdnih požarov v Evropi poleti 2017 in njihovih hudih posledic pa je komisija konec leta 2017 predlagala bistvene spremembe obstoječega mehanizma. Ob tem nam ni znano, da bi bile narejene predhodne analize učinkovitosti oziroma neučinkovitosti nacionalnih sistemov, npr. ali so države izvajale potrebne preventivne ukrepe.

Predlog komisije prenaša pravzaprav tri bistvene spremembe. Prvič povečanje pristojnosti komisije na področju civilne zaščite z vzpostavitvijo odvodnega sistema zmogljivosti za odzivanje. Predlog predvideva oblikovanje rezervnih zmogljivosti civilne zaščite na ravni EU rex que?, ki bi jih opravljala izključno komisija ter nabora evropske civilne zaščite z zavezujočim prispevkom držav članic in hkrati prekinitvijo sofinanciranja prostovoljnih zmogljivosti držav članic, ki ne bodo del nabora.

Drugič, bistveno večje zahteve do držav članic na področju preventive, od poročanja od celotnih ocenah tveganj do načrtov za obvladovanje tveganj in poročanja o posebnih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti vključno z močno vezavo na predhodne pogojenosti za črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

In tretjič, občutno povečanje finančnih sredstev za področje civilne zaščite v višini 280 milijonov evrov za obdobje 2018-2020. To je iz 368.428 na 631.566 milijonov evrov.

Zaradi pomembnosti obravnavanja te tematike novega predlog zakonodaje na področju zaščite sva po telefonu prejšnji teden tudi govorila z evropskim komisarjem za humanitarno in civilno zaščito. Predstavila sem mu stališče Slovenije, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije in ki ga v obravnavo dajemo tudi na današnji seji Odbora za obrambo.

Slovenija dvomi, da predlog upošteva načelo subsidiarnosti in sorazmernosti ter solidarnosti. Pogrešamo tudi presojo učinkov, predvsem z vidika predlaganega načina sofinanciranja zmogljivosti rex que? in evropskega nabora civilne zaščite, njune dodatne vrednosti in posledično tudi vpliva na solidarnost med državami. Postavlja se vprašanje ali se lahko izboljšanje operativnega odziva in učinkovitosti mehanizma doseže z vzpostavitvijo dodatnih rezervnih zmogljivosti rex que? in drugih obvezujočih zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite ob hkratnem zmanjšanju sofinanciranja prostovoljnih odzivnih zmogljivosti držav članic. V sistemu sodeluje tudi Slovenija s svojimi strokovnjaki in reševalnimi sestavami npr. Muser?, enote za reševanje iz jam.

Tu bi lahko po našem mnenju omejilo sodelovanje držav članic katerih sistemi civilne zaščite temeljijo na prostovoljstvu, in med njimi je tudi Slovenija, v skupnem evropskem odzivu, saj ne bodo dobile povrnjenega niti dela stroškov transporta za zmogljivosti, ki jih pošiljajo kot pomoč v okviru mehanizma.

Sedanji način delovanja mehanizma temelji na solidarnosti ter medsebojni pomoči držav članic in je v pristojnosti držav članic ter deluje s podporo Evropske unije. S predlogom sklepa in oblikovanjem rezervnih zmogljivosti rex que? obstaja tveganje, da se ta sistem začne komercializirati in da se vzpostavijo vzporedne strukture ter da se mehanizem oddalji od pristojnosti držav članic.

Na področju preventive Republika Slovenija podpira ključno vlogo preventivne dejavnosti pri obvladovanju nesreč in nujo po medsektorskem povezovanju in sodelovanju ter podporo EU v skladu s načelom subsidiarnosti. Pomisleke pa imamo ob nekaterih zahtevkih komisije na tem področju. Glede posredovanja celotnih nacionalnih ocen tveganj komisij. Slovenija ima ocene izdelane, vendar v pošiljanju le-teh komisiji ne vidi dodatne vrednosti oziroma je to lahko dodatno administrativno breme. Nadalje pošiljanje načrtov za obvladovanje tveganj, ki so prav tako v nacionalni pristojnosti. Nejasni so kriteriji za merjenje napredka držav članic na področju preventive v povezavi s črpanjem evropskih sredstev. Nadalje je vprašljiv tudi način ugotavljanja napredka držav članic na področju preventive in pripravljenosti. Treba je določiti popolnoma jasna merila.

Prav tako menimo, da ni ustrezno, da bi bila določba glede predhodnih pogojenosti za črpanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov del tega sklepa, ki je sektorski akt na področju civilne zaščite in naj bi zagotovil enako obravnavo vseh držav članic.

Republika Slovenija podpira poenostavitev in fleksibilnost predhodne pogojenosti, te pa naj bi se smiselno vključile v zakonodajo, ki ureja koriščenje evropskih strukturnih investicijskih skladov ter v področno zakonodajo. Pri tem mislimo predvsem na poplavno direktivo, zakonodajo na področju gozdarstva, urejanja gozdov in podobno.

Glede na dejstvo, da civilna zaščita sodi v nacionalno pristojnost in vprašljivost upoštevanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter pomembne oziroma bistvene spremembe, ki jih prinaša sprememba sklepov mehanizmov EU na področju civilne zaščite glede vloge evropske komisije menimo, da bi bila podpora predlogu sklepa za hitro sprejetje nove zakonodaje preuranjena. Pristojni strokovni organ Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v postopku pogajanj zaprosila Evropsko komisijo za dodatna pojasnila glede navedenih pomislekov in vprašanj. In to verjamem, da bo tudi tema, v kolikor bo najin telefonski pogovor obrodil sadove in bomo prejeli tudi obisk s strani unije v Slovenijo. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala. Besedo dajem generalnemu direktorju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje gospodu Darku Butu. Izvolite.

Hvala, predsedujoči. Mislim, da je ministrica tako izčrpno predstavila predlog, da ni potrebno dopolnjevati. Hvala.