Spoštovani, dober dan in dobro jutro! Začenjam 2. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci: namesto dr. Mateja T. Vatovca je danes prisoten Miha Kordiš, namesto dr. Mira Cerarja je danes z nami Gregor Perič. Naj navedem še odsotne, ki so se opravičili: Janez Janša, dr. Anže Logar, mag. Branko Grims, Žan Mahnič in mag. Andrej Šircelj.

Vse prisotne lepo pozdravljam, predstavnike Ministrstva za obrambo, državnega sekretarja mag. Miloša Bizjaka, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve Andreja Logarja ter predstavnika Urada predsednika republike mag. Uroša Kreka!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ORGANIZACIJO ZA SODELOVANJE PRI SKUPNEM OBOROŽEVANJU (OCCAR) O UPRAVLJANJU PROGRAMA BOXER.

Gradivo k tej točki ste prejeli, in sicer besedilo pobude in prošnjo Ministrstva za obrambo za sklic seje, na osnovi katere je danes le-ta sklicana.

Besedo dajem državnemu sekretarju / oglašanje v ozadju/ Ministrstva za obrambo mag. Milošu Bizjaku. Pred tem pa sem dobil predlog za postopkovno, in sicer s strani gospoda Mihe Kordiša. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, predsedujoči.

V Levici predlagamo prekinitev obravnave te točke dnevnega reda in preložitev te seje Odbora za zunanjo politiko, iz dveh temeljnih razlogov. Prvi razlog je, da Vlada, ki jo trenutno imamo, opravlja oziroma naj bi opravljala zgolj tekoče posle - sklenitev sporazuma o skupnem oboroževanju ni tekoči posel. Poleg tega sklenitev tega sporazuma tudi ni nujna zadeva, naša država ni vojaško ogrožena in če se ta sporazum sklene dva meseca kasneje, se za nas ne bo prav nič spremenilo in absolutno ne rabimo nikamor hiteti, sploh če se ozremo na zneske, ki so tu pod vprašajem, saj dosegajo kar 300 milijonov evrov.

Drugi sklop razlogov, zakaj predlagamo prekinitev, je pa čisto političen, če želite. V protokolu, ki smo ga v Levici podpisali s koalicijo v nastajanju, določa, da se Levica lahko izvzame iz ukrepov, ki višajo vojaške izdatke, natančneje to določa 5. člen protokola, v katerem piše (citiram): »Stranka Levica ima kot zunanji partner Vlade pravico, da se izvzame iz nekaterih področij sodelovanja, ki jih opredeljuje preambula.« No, v tej preambuli so tudi vojaški izdatki. »Partnerji se zavezujejo, da bodo glede vseh ukrepov skušali najprej najti kompromis z Levico, šele če to ni mogoče, se lahko Levica izvzame, s tem pa dobi vladna koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah.« To je citat iz našega protokola. No, in trenutno Vlado, Vlado, ki predlaga sklenitev sporazuma, ki ga danes obravnavamo, sestavljajo stranke, ki bodo koalicijske stranke tudi v novi Vladi. Ne samo to, verjetno bodo imele, če jih vzamemo skupaj, celo večino glasov v tej Vladi. Tako se ne pogovarjamo o Vladi v nastajanju kot o nekem prelomu s starim, kot o neki novi Vladi, ampak bo to v večjem delu stara Vlada Mira Cerarja. Pa se kljub temu nihče od vpletenih ni nič posvetoval o tem sporazumu z nami, niti ni poskušal najti kompromisa z nami in tako naprej. Zato želimo prekinitev te seje, naj se preloži, iz vrst koalicije, če ne drugega, kot gesto dobre volje, kot popotnico za to, da bomo resno in z višjo ravnjo zaupanja stopili v nov mandat.

Torej, na glasovanje dajem podani predlog, da se seja prekine. Če bomo glasovali »za«, se bo seja prekinila, če bomo glasovali »ne«, nadaljujemo z dnevnim redom, ki je predlagan v sklicu. Glasujemo.

Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (9 članov.)

Ugotavljam, da predlog ni sprejet.

Torej, nadaljujemo s točko dnevnega reda. Kot že rečeno in napovedano, dajem besedo državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo mag. Milošu Bizjaku.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik, članica in člani odbora! Uvodoma naj se zahvalim, da ste gradivo v zvezi z nakupom bojnih kolesnih vozil 8 x 8 za Slovensko vojsko uvrstili na nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Z informacijo o poteku postopka nakupa bojnih kolesnih vozil 8 x 8 za izgradnjo srednje bataljonske bojne Slovenske vojske je ministrstvo v februarju 2018 seznanilo Vlado Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora za obrambo, ki je sprejel tudi sklep, s katerim podpira vključitev Republike Slovenije v projekt OCCAR in hkrati poziva Ministrstvo za obrambo, da v postopku nakupa bojnih osemkolesnih vozil sledi načelom ekonomičnosti, transparentnosti ter zakonitosti in za Republiko Slovenijo kupi takšne osemkolesnike, ki bodo primerni za izvajanje nalog in ki jih Slovenski vojski določa Zakon o obrambi.

Glede odločitve ministrstva v zvezi s postopkom nakupa bojnih kolesnih vozil 8 x 8 in priključitvijo programu Boxer v okviru mednarodne organizacije OCCAR smo že prejeli pozitiven odgovor Evropske komisije, kar je predpogoj za nadaljevanje postopka priključitve in sklenitve pogodbe. S sodelovanjem pri izgradnji zmogljivosti v okviru OCCAR bi Republika Slovenija izpolnila tudi več zavezujočih meril za sodelovanje v okviru stalnega strukturnega sodelovanja Evropske unije na področju obrambe, tako imenovano PESCO ali Permanent Structured Cooperation, in sicer na področju skupnega pristopa za odpravo ugotovljenih primanjkljajev zmogljivosti, uporabe OCCAR kot prednostnega mehanizma za vodenje projektov v okviru PESCO in povečanja povezljivosti med evropskimi državami ter spodbujanje krepitve evropske industrijske baze. Republika Slovenija se programu Boxer pridružuje kot država nečlanica OCCAR, skladno s 37. in 38. členom Konvencije o ustanovitvi te mednarodne organizacije. Program Boxer upravlja OCCAR, skladno s svojimi pravili, zato morajo države, ki niso njene članice, za sodelovanje v programu skleniti sporazum na podlagi 37. člena Konvencije OCCAR. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju o upravljanju programa Boxer bo vzpostavil pravno podlago za upravljanje programa Boxer za Republiko Slovenijo s strani OCCAR in opredelil pogoje njunega sodelovanja v programu. Sporazum sestavljata: pismo o ponudbi, Letter of Offer, ki ga bo preko Ministrstva za obrambo na Vlado Republike Slovenije naslovil predsedujoči nadzornega odbora OCCAR in ki opredeljuje upravljanje programa Boxer za Republiko Slovenijo s strani te organizacije ter pogoje njunega sodelovanja v programu, in pa pismo o sprejetju pogojev, Letter of Acceptance, ki ga bo Vlada Republike Slovenije preko Ministrstva za obrambo kot odgovor na pismo o ponudbi poslala predsedujočemu nadzornega odbora OCCAR, s čimer bo potrdila sprejem ponujenih pogojev. Sporazum, sklenjen z izmenjavo obeh pisem opredeljuje namero Republike Slovenije kot države nečlanice OCCAR, da bo sodelovala v programu Boxer, ki ga bo skladno s svojimi pravili upravljal OCCAR. S sklenitvijo sporazuma Republika Slovenija soglaša s sodelovanjem v telesih programa Boxer, in sicer v programskemu odboru in programski komisiji in s prenosom pooblastil o odločanju njenim predstavnikom v vseh teh telesih. Obenem soglaša, da OCCAR vodi in upravlja program Boxer skladno z določbami Konvencije OCCAR, varnostnega sporazuma in pravili te organizacije; gre zlasti za pravila upravljanja OCCAR, ki so dostopna tudi na njihovi spletni strani. Sporazum vsebuje tudi določbe o privilegijih in imunitetah predstavnikov OCCAR, glede katerih se sklicuje na določbe Priloga 1 ter določbe o reševanju sporov med pogodbenicami, glede česar se sklicuje na določbe Priloge 2. Prilogi 1 in 2 sta priloženi sporazumu kot Dodatek 1 in Dodatek 2 ter sta njegov sestavni del.

S sklenitvijo sporazuma se Republika Slovenija zaveže z drugimi državami udeleženkami programa Boxer, da se bo dogovorila o programski odločitvi, s podpisom katere bo postal program Boxer za Republiko Slovenijo zavezujoč, enako kot za države članice OCCAR, ki sodelujejo v programu. Sporazum bo začel veljati z dnem, ko bo Republika Slovenija po diplomatski poti obvestila OCCAR, da so izpolnjeni njeni notranji upravni postopki za uveljavitev sporazuma.

Pobudo za sklenitev sporazuma je Vlada Republike Slovenije potrdila na 185. redni seji dne 26. julija letos in osnutek besedila sporazuma poslala Odboru Državnega zbora za zunanjo politiko. Pred tem je bil sporazum usklajen z mednarodno organizacijo OCCAR in tudi med posameznimi resorji Slovenije.

Ministrstvo za obrambo trenutno pripravlja pobudo za sklenitev Memoranduma o soglasju med zveznim ministrstvom za obrambo Zvezne Republike Nemčije, Ministrstvom za nacionalno obrambo Republike Litve, Ministrstvom za obrambo Kraljevine Nizozemske in našim ministrstvom za program Boxer ter devete spremembe in nove različice programske odločitve programskega odbora Boxer, ki se nanaša na fazo serijske proizvodnje. S podpisom programske odločitve bo sodelovanje v programu Boxer za Republiko Slovenijo postalo zavezujoče, enako kot za države članice OCCAR, ki sodelujejo v programu. Memorandum o soglasju in programska odločitev bosta tako kot pogodba že vključevala določene finančne obveznosti Republike Slovenije v okviru programa Boxer predvidoma za obdobje 2019-2023. Ocenjena vrednost projekta, ki vključuje stroške nakupa 48 vozil Boxer in ustrezno logistično podporo, je 306 milijonov evrov, z vključenim davkom na dodano vrednost. Večina navedenih stroškov bo nastalo v obdobju 2020-2023. Za dokončno potrditev Memoranduma o soglasju, programske odločitve in glavne pogodbe je treba pridobiti ponudbe tudi od industrije in izvesti pogajanja, predvidoma v drugi polovici septembra 2018.

Glede na navedeno lahko povem, da izvaja Ministrstvo za obrambo vse aktivnosti skladno s sprejetim načrtom z namenom podpisa pogodbe letošnjega oktobra. Skladno s podano obrazložitvijo prosim Odbor za zunanjo politiko, da potrdi besedilo in poda soglasje Ministrstvu za obrambo za podpis Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer ter s tem zagotovi pogoje za potrditev in podpis drugih prej omenjenih mednarodnih dokumentov in glavne pogodbe.

Za morebitna vprašanja ali nejasnosti sva na razpolago s kolegom Željkom Kraljem, direktorjem Direktorata za logistiko. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sprašujem tu prisotne, vabljene, ali želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kot prvi dobi besedo podpredsednik odbora, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.

Hvala lepa.

Meni se tu poraja kar nekaj vprašanj. Res je, da se tako zelo na hitro zdaj o tem razpravlja, tik pred novo Vlado oziroma novo staro Vlado, in v bistvu smo novi poslanci s tem pravzaprav zelo malo seznanjeni. Mi smo zdaj dobili tole na mizo in na hitro je treba pogledati, za kaj vse skupaj gre. In če pogledamo tole, ustanovni list oziroma listino te organizacije OCCAR, je v angleškem jeziku. Zakaj to ni v slovenskem jeziku? Konec koncev, Vlada je imela dovolj časa, da bi to lahko prevedla in da bi slovenskemu parlamentu dala slovenski tekst zadeve.

Če grem samo na nekaj vprašanj. Zanima me, koliko sodeluje slovenska industrija pri projektu OCCAR, na splošno, katera podjetja so to. Kot je meni znano, tečejo neki majhni pogovori, iz česar bomo mogoče delali en »šrauf« ali dva, več pa ne. Zanima me, koliko slovenskega kadra bo zaposlenega v tej organizaciji, ki bo imela v slovenskem prostoru pravzaprav popolno imuniteto in bo eksteritorialna enota, kajti piše, da bodo vsi prostori in zgradbe OCCAR tudi v Sloveniji nedotakljivi, ne more nihče posegati v karkoli, ne more se nič zapleniti njihovega, ne more se odpirati kakršnegakoli sodnega procesa ali kaj podobnega. Skratka, gre za vprašanje suverenosti Slovenije na svojem lastnem ozemlju. Jaz mislim, da take zadeve smo imeli v času nekdanje Jugoslavije, ko je Jugoslovanska ljudska armada imela podoben status, kot ga bo zdaj imel tale OCCAR. Zanima me še nekaj. Pravzaprav je to akt, ki so ga naredile štiri velike sile, največje proizvajalke orožja v Evropi, Anglija, Francija, Nemčija in Italija. Jasno, oni delajo za sebe, poskušajo pa zraven pritegniti še vse ostale, ki si ne upajo reči ne, ki si ne upajo po svoje razmišljati in ki Evropski uniji samo kimajo. Jaz sem za močno obrambo, vendar se pa sprašujem pri tej močni obrambi, kako, kdo bo vozil teh 48 vozil Boxer, kdo jih bo vozil. Zato rabimo za najbolj nujno, pravzaprav za uporabnost teh vozil rabimo najmanj 200 vojakov. Poleg tega za suportiranje teh vozil rabimo dodatnih 400 vojakov, kar pomeni najmanj 600 vojakov, mi imamo pa manko vojakov, vsega skupaj imamo 7.000 vojakov, je pa res, da imamo pa oficirskega kadra ogromno in na Ministrstvu za obrambo imamo tudi ogromno ljudi, od katerih jih je kar nekaj, ki se sprehajajo po ministrstvu gor in dol in sami ne vedo, kaj delajo in kaj bi delali. Tako da mene tole… In na tak hiter način, da se moramo tule odločiti o tem, me nekako sili k razmisleku, da se je prejšnja Vlada oziroma ta Vlada v odhajanju, ki ne sme delati nič takega, kot je tole, da se je že nekaj dogovorila in dogovarjala in da so nekateri gospodje že dobili kakšne, bi rekel, obljube, bonitete ali pa kaj vem kaj, da se bo to izpeljalo. Meni se to zdi zelo nefer do lastne države, pravzaprav do domovine, države tako nimamo več, ker jo je še v največji meri ta sedanja Vlada že »zasrala«. Tako se bomo morali potruditi, da bomo domovino nazaj dobili. Ampak s takimi, hitrimi postopki, čez noč, brez kakršnihkoli tehtnih odgovorov, ne vem, ne vem. Kajti vprašanje je, mi bomo kupili ta vozila, plačali bomo čez 300 milijonov evrov, na koncu koncev bodo last tujcev. V 2. členu oziroma v 2. točki 3. člena piše: »Lastnina in premoženje OCCAR, kjerkoli je, ima imuniteto pred vsakršno obliko zahtevkov, zaplemb, razlastitev ali zasegov…« in tako naprej. »Prav tako imajo imuniteto pred kakršnokoli obliko upravnih ali začasnih sodnih omejitev…« in tako naprej in tako naprej. To se je že dogajalo, ko smo morali podpisati tisti sporazum z Nato paktom, ko smo prepustili slovensko ozemlje pravzaprav Američanom, ki so se lahko vozili čez Slovenijo, kakor so se hoteli, in če bi kogarkoli poškodovali, povozili, ne bi odgovarjali pred slovenskimi sodišči. In to je nekaj takega, samo da tu zadaj ni Amerika oziroma Nato pakt, ampak je tu Evropska unija. Jaz mislim, da je tu treba še marsikaj razmisliti, predvsem pa potrebujemo eno daljšo sejo, na kateri bi razčistili določene zadeve in na kateri bi se pojasnile stvari, predvsem s tistimi vprašanji, ki sem jih že dal. Me pa zanima, kdo se je pogovarjal in kdo sili to zdaj v tem času, ko sedanja Vlada, ki je odstopila, nima nobenih kompetenc in pravic, da odloča o čem takem.

Besedo ima gospod Miha Kordiš. Pripravi naj se gospod Jožef Horvat.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Z današnjo sejo imam dva problema. Prvi problem je čisto politične narave in to je dejstvo, da koalicija v nastajanju, katere del so tudi trenutno tri vladne stranke, na vsak način na vrat na nos hiti s tem sporazumom in hiti z nabavo oklepnikov, to je oklepnikov, ki jih Slovenija ne potrebuje, oklepnikov, o stroških katerih naj bi se posvetovala nova nastajajoča koalicija z Levico, pa tega ni storila. Vam bom citiral iz koalicijske pogodbe, takole piše: »Izzivi preoblikovanja in prilagoditev obrambnega sistema države: postopni realni dvig obrambnih izdatkov v dinamiki, ki je finančno vzdržna za javne finance in hkrati zagotavlja ohranjanje kredibilnosti naše države do zavezništva; organizacijsko povezati postopke ter zaposlene v Slovenski vojski in upravnem delu MORS z namenom procesne optimizacije in poenostavitve upravljanja obrambnega sistema in Slovenske vojske,« in še tretja alineja, »posvetovanje z zavezništvom glede izgradnje ciljev zmogljivosti vključno obeh bataljonskih skupin, upoštevajoč razpoložljivost investicijskih sredstev in skupno ugotovljenih prioritet ter trenutnih kadrovskih zmogljivosti države.« No, pri sporazumu, ki ga obravnavamo danes, pa ne gre niti za postopen dvig, niti ni upoštevano to, da bi se z zavezništvom še dodatno posvetovali glede izgradnje ciljev zmogljivosti, upoštevali razpoložljivost investicijskih sredstev in skupno ugotovljenih prioritet ter trenutnih kadrovskih zmožnosti države. To so tri določila iz koalicijske pogodbe, nobeno od teh treh določil ni upoštevano. In če gremo še naprej na specifične kadrovske zmogljivosti vojske, se lahko resno vprašamo, kdo bo nabavljene oklepnike sploh vozil. Prvič je ta investicija nesmiselna iz čisto vojaškega vidika, Boxerji so tako kot Patria popolnoma neuporabni za obrambo domovine, uporabni so samo za to, da pometamo z Američani v državah, da se tisoč kilometrov stran od Slovenije, v kateri slovenski vojaki tako ali tako nimajo kaj iskati, je slovenska prisotnost tam lahko samo gospodarska in diplomatska, nikakor pa vojaška, že na načelni ravni. Pa tja pošiljamo Slovensko vojsko kot Natov imperialistični ekspedicijski korpus za interese ameriških korporacij. Poleg tega, da je investicija nabave Boxerjev v tej imperialni službi, ima pa Slovenska vojska še zelo akuten kadrovski problem - mi lahko gremo te Boxerje nabavit, ja, ampak ne vemo, kdo jih bo vozil, kdaj jih bo vozil, kako jih bo vozil, glede na to, da Slovenska vojska beleži velik kadrovski osip. Ob tem bi koalicijske poslance spomnil, morda se je - ne vem sicer, kako - pozabilo, ampak čez dve uri oziroma čez uro in pol se nam začne seja Državnega zbora, plenarna, na kateri bo potekalo glasovanje za mandatarja. Začnite malo preštevati glasove.

Hvala.

Besedo ima gospod Jožef Horvat. Pripravi naj se gospod Primož Siter.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Prav lep pozdrav vsem prisotnim, predstavnikom Vlade, predstavniku Urada predsednika republike!

Meni je malo nerodno, ker nas javno spremljajo, da imamo tu zdaj neke koalicijske, ali kako se temu reče, razprave, ko pa vendar gre za eminentno zunanjepolitično in seveda tudi obrambno vprašanje. V prejšnji sestavi je - najbrž je bil legitimen - Odbor za obrambo sprejel sklep in dal zeleno luč tej zadevi, temu sporazumu, o tem je govoril tudi državni sekretar, gospod Bizjak, in to je bilo 1. marca letos, se pravi, pred dobrega pol leta. Res je, tudi meni se postavlja zdaj vprašanje. Vmes, mislim, da 14. marca je gospod Cerar odstopil, seveda so se zadeve spremenile, ampak tovrstni postopki, ki so se začeli, najbrž gredo naprej. Ampak jaz se ne bom zdaj vtikal v to procesno zagato, ki je zdaj tu nastala, ki jo ima predvsem nova koalicija. Ne mislim nagajati, nasprotno, mi zelo jasno povemo, da smo bili v času polnomočne Vlade Mira Cerarja opozicija, in če bo danes gospod Šarec izvoljen in bo sestavil Vlado, zelo jasno povemo, da bomo mi opozicija, ki pa seveda državotvorne, dobre zadeve, predvsem pa zaveze Republike Slovenije spoštuje. In tu pravzaprav gre za zaveze, za izpolnjevanje zavez, ki jih je dala Republika Slovenija. Državni sekretar je povedal morda malo premalo o PESCO in ta zadeva je pravzaprav nekako tudi integrirana s PESCO. In voditelji držav Evropske unije, torej tudi naš predsednik Vlade dr. Miro Cerar, so v Rimu marca lansko leto, 2017, dali zavezo. In ta zaveza je nekako takšna, da bo šel razvoj Evropske unije v smeri večje integracije, med njimi je področje varnosti na prvem mestu, govorimo torej o varnosti. Jaz ne bom danes govoril o tehničnih karakteristikah teh vozil, ki jih nabavlja Republika Slovenija, ker se na to preprosto ne spoznam. Znam pa brati sporazum in tudi razumem, da današnja obravnava je v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, najprej pobuda - tu je takoj zdaj moje vprašanje, kdaj se načrtuje ratifikacija tega sporazuma v Državnem zboru. Imam pa vedno pred očmi - in to je tudi stališče Nove Slovenije - področje varnosti je na prvem mestu; varnost danes ni več samo po sebi umevna. In v razpravi o prihodnosti Evrope, ki je že kar nekaj časa zelo aktivna, dobiva področje varnosti in obrambe prominentno vlogo in vse več zagovornikov nadaljnje integracije nakazuje dolgoročni razvoj v smeri oblikovanja obrambne unije. Zdaj, ali bomo mi tu zraven ali ne bomo zraven, to se pa zdaj moramo odločiti. Ampak nekdo je dal neke zaveze, mi tem zavezam nismo nasprotovali. V procesu nadaljnje integracije bodo sodelovale le države članice Evropske unije, ki bodo sposobne in voljne sprejeti bolj ambiciozne zaveze in pripravljene oblikovati bolj povezano jedro Evropske unije. Biti v najbolj povezanem jedru Evropske unije je tudi strateška usmeritev Slovenije, ki izhaja iz Strategije o zunanji politiki. Ali se motim? Ali se motim? Ali bomo zdaj z novo koalicijo to strategijo, ki smo jo sprejeli, in prav tako deklaracijo, ali bomo to zrušili? Ne vem, to je pač zadeva novonastajajoče koalicije. Ampak še enkrat, biti v najbolj povezanem jedru Evropske unije, je tudi strateška usmeritev Slovenije, kot izhaja iz Strategije o zunanji politiki. Proces oblikovanja Evropske unije, torej proces oblikovanja EU obrambnih struktur poteka seveda že kar nekaj časa. Ne nazadnje ima zgodovinsko podlago že v Maastrichtskem sporazumu - ali je Slovenija zraven pri Maastrichtu? Najbrž je, kajne. Torej, zaveza je tam, tam je pač zgodovinska podlaga. Pravni temelj za stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe, torej PESCO, pa predstavljajo 46. člen ter Protokol 10 Lizbonske pogodbe. To sem si šel pogledat in tu smo mi zraven. Kaj zdaj? A bomo zdaj izstopili, odstopili od tega? To so zdaj ključna vprašanja. Ne bom več v tej smeri, ampak tu soglašam z razmišljanjem kolega Zmaga Jelinčiča. Tudi sam vedno, ko gre za zunanjepolitična vprašanja, izpostavljam naš nacionalni interes. Zdaj v tem primeru, ali je možno govoriti o kakšnih protidobavah. Ali bolj po domače, ali je možno govoriti o kakšnem interesu slovenskega gospodarstva. Gre za posel nekaj sto milijonov in ni vrag, če smo mi v tej družini, da mi tudi ne bi nekaj znali narediti, v Sloveniji je veliko znanja. In to me zdaj zanima, če je ta nabava 300 milijonov, koliko bo od tega dobilo slovensko gospodarstvo. To so po moje ključna vprašanja, ko govorimo - in jaz to vedno zagovarjam - slovenski nacionalni interes.

Hvala lepa, ker ste me poslušali.