Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani vabljeni na današnjo sejo, prisotni, državna sekretarka Ministrstva za zdravje! Začenjam 43. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je sklicana na podlagi zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma opravičeni za današnjo sejo gospa Nada Brinovšek, gospod Miha Kordiš, gospoda Janija Möderndorferja pa na seji nadomešča Tea Ljubič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda, in sicer z eno točko: 1 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, skrajšani postopek. Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZBIRKAH PODATKOV S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Prejeli ste še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 4. 4. 2018.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji 121. seji odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo v skladu s 126. členom poslovnika opravili razpravo in glasovanje o amandmajih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Besedo dajem predlagatelju, državni sekretarki Ministrstva za zdravje Jožici Maučec Zakotnik.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva ima ključne cilje, da zagotovi pravno podlago za delovanje državnih presejalnih programov Dora in Svit, informacijsko nadgradnjo presejalnega programa Zora in aktivno registracijo raka v register raka. Omogočeno bo natančnejše vnašanje podatkov o kakovosti diagnostike in zdravljenja onkoloških pacientov v okviru kliničnih registrov in lahko se bo izvajala ustrezna registracija testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim rakom. Poleg tega se vzpostavljata dva nova registra, tudi register redkih nemalignih bolezni in endoprotetike, za redno spremljanje storitev in nadzor nad kakovostjo storitev ter pri registru endoprotetike tudi za nadzor nad uporabljenimi materiali.

Ključno je dejstvo, da je leta 2017 Vlada potrdila državni program za obvladovanje raka do leta 2021. Državni program ima jasno zastavljene cilje in tudi ključna področja delovanja, od primarne preventive do zgodnjega odkrivanja raka s pomočjo učinkovitih presejalnih programov, uspešne in učinkovite diagnostike in obravnave rakov, hkrati pa tudi do uspešne rehabilitacije in paliativne oskrbe. V preteklosti je Slovenija uspela vzpostaviti tri ključne presejalne programe, ki so dokazano učinkoviti in lahko z uspešno implementacijo zagotavljajo zgodnje odkrivanje ne samo rakov, ampak tudi predrakavih sprememb, in to sicer pri presejalnem programu za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu in raka debelega črevesja in danke. Torej, odkrivamo ne le zgodnje rake, ampak tudi predrakave spremembe in s tem pravzaprav preprečujemo, da do raka sploh pride, da se rak ne razvije in pomembno lahko vplivamo na pojavnost raka, torej na incidenco. Presejalni program DORA pa odkriva zelo zgodnje odkrivanje raka dojke, kjer je lahko zdravljenje potem uspešno, učinkovito in pravzaprav z majhnim posegom lahko ženska ostane zdrava in se uspešno vključi v nadaljnje delovno in vsesplošno življenje in delovanje. Pri nas smo vzpostavili presejalni program ZORA že pred desetletjem in je pokazal že zelo uspešno delovanje in pa učinke. Uspeli smo razpoloviti pojavnost raka na materničnem vratu, odkrivamo pa tudi zgodnje oblike raka. Se pravi, dokazal je svojo uspešnost in učinkovitost. Prav tako je program SVIT, ki deluje pravzaprav že devet let, dokazal svojo uspešnost in učinkovitost, odkriva predrakave spremembe in zgodnje oblike raka in v preteklih devetih letih smo odkrili več kot 25 tisoč predrakavih sprememb in več kot 2 tisoč 600 rakov. Vsi ti raki so odkriti oziroma več kot 70 % rakov je odkritih v zelo zgodnji fazi razvoja, ko je zdravljenje pravzaprav enostavnejše in pa tudi cenejše. Pomembno je, da imajo poleg zdravstvenih učinkov ti presejalni programi tudi zelo pomembne finančne učinke. V programu SVIT smo izračunali, da z uspešnim, kakovostnim in učinkovitim izvajanjem lahko na letni ravni prihranimo več kot 20 milijonov evrov, in sicer neto prihranka z vštetimi stroški programa SVIT. S presejalnimi programi se vključuje oziroma vpeljuje v zdravstveni sistem tudi višja kakovost dela, ne samo v presejalnih programih, ampak se ta večja kakovost dela prenaša na celoten zdravstveni sistem.

Kar je pa ključna pomanjkljivost teh presejalnih programov, je, da dva od treh presejalnih programov nista imela zakonske podlage za vzpostavitev zbirk podatkov ZORA in SVIT, ki je pa nujno potrebna za izvajanje programa, kajti tukaj temelji vabljenje in vsaka zdravstvena storitev na osebnih podatkih posameznika in brez vzpostavljene informacijske podpore pravzaprav izvajanje presejalnih programov ni možno. Ker je že informacijski pooblaščenec, ker ni bilo zakonske podlage za vzpostavitev teh zbirk, pred leti ugotovil, da tukaj pravzaprav korist izvajanja programa in pa vzpostavitev teh zbirk presega izjemo oziroma lahko koristimo to pravno izjemo, je dovolil vzpostavitev registra SVIT in pa tudi DORA, vendar je opozoril, da moramo v najkrajšem možnem času vzpostaviti registre SVIT in DORA. Tudi v zadnjem času, ker se pač v devetih letih še ni zgodilo, da vzpostavimo te informacijske podatke oziroma informacijske baze, je informacijski pooblaščenec opozoril, da se lahko zgodi, da se bo tudi moralo prenehati izvajanje presejalnih programov, zato je pravzaprav sprejem tega zakona nuja, da lahko nadaljujemo z izvajanjem presejalnih programov. Poleg tega je za uspešno in učinkovito implementacijo državnega programa za obvladovanje raka nujno potrebno, da nadgradimo naš register raka, zato da bomo lahko vzpostavili klinične registre in spremljali po osebi in po izvajalcih kazalnike kakovosti izvajanja obravnave bolnikov z rakom. Poleg se pravi omogočanja implementacije državnega programa za obvladovanje raka in vseh presejalnih programov, se kot sem povedala vzpostavlja tudi zbirka podatkov za redke nemaligne bolezni, kar bo omogočilo, da so redke bolezni registrirane in se osebam, otrokom, pa tudi odrastlim s temi boleznimi zagotavlja kakovostna in varna diagnostika, obravnava ter zdravljene in ustrezne epidimološke in klinične raziskave na tem področju, kar omogoča ustrezen razvoj stroke. Bolniki z redkimi nemalignimi boleznimi se spoprijemajo z mnogimi težavami, kot so pomanjkanje informacij o redkih nemalignih boleznih, ne poznavanje bolezni s strani zdravstvenih delavcev, pozna postavitev diagnoze, pogosto neustrezna zdravstvena in socialna oskrba ter tudi drago zdravljenje. Obravnava redkih nemalignih bolezni je zelo specifična in zato zahteva specialistično obravnavo z visoko usposobljenimi strokovnjaki, specialno diagnostiko in tudi večdisciplinarno obravnavo. Zaradi majhne pogostosti so pozno prepoznane razvoj novih zdravil za redke namaligne bolezni je zelo dolgotrajen, drag in za farmacevtska podjetja finančno tvegan, če pa ta obstaja, so običajno draga in zato bolnikom težko dostopna. Registri bolnikov so ključni dejavnik na področju zagotavljanja kakovosti obravnave bolnikov z redkimi nemalignimi boleznimi, spremljanje bolnikov z uporabo registrov pripomore tudi k načrtovanju in izboljšanju njihove zdravstvene oskrbe. Kot povedano se uvaja tudi register endoprotetike, Evropska unija skrbi zaradi bolezni kosti in sklepov, ki so uvrščene med prednostne naloge zdravstvene oskrbe, bolezni kosti in sklepov so namreč vodilni vzrok za bolečine in invalidnost posameznikov, kar vpliva tudi na celotno družbo in njeno gospodarstvo. Priporoča se evidentiranje vseh posegov vstavitve umetnih sklepov, artroplatsike, s čimer se omogočita spremljanje kakovosti vsadkov, dosežkov in primerjava med posameznimi populacijami. To nalogo lahko upravlja samo populacijski register kakršen je predlagani register.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj ima besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Sonja Bien Karlovšek.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravno služba je iz vidika svojih pristojnosti podala pisno mnenje k predlogu zakona in sicer k prvemu…

Mikrofon.

Saj sem, a pardon! Hvala.

Torej Zakonodajno-pravno služba je iz vidika svojih pristojnosti podala pisno mnenje k predlogu zakona in sicer k 1. in 2. členu, pri 1. členu je poudarila, da določba 5. člena predstavlja povzetek kategorij vseh podatkov, za vse zbirke iz priloge ena, čeprav se predlagana dopolnitev nanaša samo na določene zbirke podatkov, ki se spreminjajo v prilogi ena, se pravi z drugim členom tega predloga zakona. Glede dopolnitve besedila z drugim odstavkom je opozorila, da gre za odstop od zakona o varstvu osebnih podatkov, ker se predlagana dopolnitev lahko interpretira tako kot, da se nanaša na povezovanje in s tem črpanje podatkov iz vseh zbirk navedenih v prilogi ena. Glede 2. člena v katerem so spremenjene oziroma dodane nove zbirke podatkov, je pa podala pripombe z vidika 38. člena Ustave, ki je sedaj izpeljana v sistemskem Zakonu o varstvu osebnih podatkov in sicer predvsem z vidika določnosti in jasnosti opredelitev, ki se nanašajo na vsebino posamezne zbirke, ki je vezana na namen obdelave podatkov v posamezni zbirki. V zvezi z predlogom zakona so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ugotavljamo, da so bile naše pripombe z temi amandmaji ustrezno upoštevane oziroma so bile glede na naše pripombe, dana tudi ustrezna pojasnila, ki se nahajajo v obrazložitvi amandmajev.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Jaz bi prosil še za stališče Državnega sveta, mag. Peter Požun.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade! Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na svoji 6. seji in že v začetku pozdravila to, da se urejajo pravne podlage za zbiranje podatkov vseh treh državnih presejalnih programov, predvsem z vidika tega, da smo se izvajalci teh programov kot centralnega registra pogosto znašli v situaciji, ko so bili podatki zbrani, pa za njih ni bilo ustrezne zakonske podlage, predvsem za njihovo nadaljnje upravljanje in koriščenje. Bistveni pomen, kot je rekla že državna sekretarka, presejalnih programov je v preventivnem zmanjševanju nastanka rakov in drugih bolezni in tu imajo informacije izjemno velik pomen, zato je bilo treba to področje tudi urediti. Na drugi strani pa bo zbiranje teh podatkov in njihova analiza koristila tudi izvajalcem in zdravstvenemu sistemu za analizo učinkovitosti izvajanja preventivnih programov v povezavi z nadaljnjim kliničnim zdravljenjem in izhodnimi rezultati teh zdravljenj, predvsem pri zelo ogroženih pacientih oziroma pri tistih rakih, ki imajo svojo dedno zasnovo.

Po naši oceni gre za pomemben korak naprej pri povezovanju in nadgradnji sistema eZdravja, ki se potem na nacionalnem nivoju združuje tudi s kakovostnimi podatki, ki nastajajo pri kliničnem delu diagnostike in zdravljenja pacientov in njihovega kasnejšega spremljanja, in seveda to pomeni pomemben korak k informatizaciji zdravstvenega sistema, kar je tudi ena izmed prioritetnih nalog Republike Slovenije. Ob tem velja povedati, da je bila Slovenija ena izmed prvih držav, ki je vzpostavila nacionalni register raka že v prejšnjem tisočletju, če lahko tako rečem, zato je bila pravzaprav zgled mnogim razvitim državam, kako smo v Sloveniji vzpostavili te registre vodenja raka. Pomembno je tudi, da se zdaj odpira pot za retrogradnjo pridobivanja podatkov, se pravi, da izvajalci, ne samo, da pošiljamo podatke v centralni register, ampak bodo naši klinični zdravniki, naši raziskovalci imeli tudi možnost, da te podatke dobijo nazaj in razvijajo svoje znanstveno-raziskovalno delo tudi na kliničnem področju.

Tisto, kar smo v komisiji opozorili glede na mnenje izvajalcev, pa je bilo to, da se nam zdi, da gre za precej široko zbiranje in nabor podatkov. Namreč, s strani izvajalcev ali posameznega zdravstvenega delavca se zahteva poročanje tako o njegovi številki v registru zdravstvenih delavcev kot številki ZZZS, se pravi, številko zdravstvenega zavarovanja in številki profesionalne kartice. Menimo, da gre tu za možnost potem kasneje povezovanja teh podatkov, kar pa seveda ni namen. Predvsem se nam zdi občutljiv podatek o zdravstvenem zavarovanju, ta številka je namreč povezana s celotnim sistemom eZdravja, se pravi, z eReceptom, eNaročanjem in tudi centralnim registrom pacientovih podatkov. Mnenja smo, da že oba podatka, ki sta identifikatorja, se pravi, številka zdravstvenega delavca v registru in v povezavi s številko profesionalne kartice, zadoščata temu namenu. Ugotavljam, da zdaj amandmaji sicer tega v celoti ne odpravljajo, je pa bolj decidirano določeno, kdaj se kateri podatek lahko uporablja.

Naslednje naše opozorilo velja zagotavljanju finančnih sredstev. Zakon zagotavlja finančna sredstva registru raka in pooblaščenim izvajalcem, žal pa tisti, ki izvajamo dejavnost, se pravi, pri kliničnem delu, nimamo zagotovljenih sredstev za nadgradnjo informacijskih sistemov; gre za obsežne zbirke in te programe bo zdaj treba nadgraditi. To, žal, v trenutnem splošnem dogovoru še ni upoštevano, zato zdaj podajamo poziv, da se morda v aneksu ali v naslednjem splošnem dogovoru zagotovi več sredstev za informatiko.

V zvezi z registrom endoprotetike, ga seveda zelo pozdravljamo, ker zdaj bodo tudi te zadeve, o katerih ste včeraj razpravljali na izredni seji, postajale jasne, bolj transparentne in tudi vodene. Želimo pa opozoriti na nekaj, da zaradi majhnosti trga imamo težave v dogovarjanju z dobavitelji, kajti oni niso pripravljeni svojih črtnih kod prilagoditi slovenskemu sistemu, in to trenutno zahteva, da se v register večino podatkov vnaša ročno, kar je dodatno delo, zato bo seveda lahko pri tem prihajalo še do napak ali pa do zakasnitve teh informacij. Želimo si seveda, da bi bil sistem zgrajen tako, da bi bilo to čim bolj enostavno in da bi se te podatke, ki se jih zbira, zbiralo na enostaven način in bi bili na enostaven način tudi pregledni. Namreč, za samo izvajanje tega programa je pomemben tudi podatek, kdaj takemu vgradnemu materialu poteče rok uporabe ali storilnost. To je posebej pomembno za neposredno izvajanje oziroma tudi za spremljanje morebitnih kasnejših posledic.

Komisija je tudi predlagala, da se v okviru Registra redkih malignih bolezni uvede tudi podatke o mišičnih in živčno-mišičnih obolenjih in to je zdaj povzeto v predlogu, ki ga je vložila Poslanska skupina Nove Slovenije.

Opozorili smo seveda, glede na to, da se zbira kar obsežno število podatkov, ne samo o pacientih, ampak tudi o zdravstvenih delavcih, ki sodelujejo v teh programih, da je treba zagotoviti visoko stopnjo zaščite teh podatkov, kajti, še enkrat, podatek, ki se bo pošiljal, to pa je številka o zdravstvenem zavarovanju, je zelo močen, povezljiv podatek in z njim se lahko seveda prihaja do mnogih drugih podatkovnih baz, ki so vezane na zdravje pacientov.

Ne glede na te naše pripombe pa tako komisija kot izvajalci zdravstvene dejavnosti pozdravljamo sprejem tega zakona, kajti v veliki meri bo zdaj odpravil določene vsebinske dileme, predvsem pa omogočil res kakovostno izvajanje preventivnih programov, predvsem na področju raka.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo za vabljene goste. Kdo želi besedo?

Izvolite.

Spoštovane gospe in gospodje. Hvala za besedo, gospod predsednik.

Jaz se bom oglasil v imenu koordinatorja državnega programa za obvladovanje raka.

Sprejem te dopolnitve zakona omogoča podporno okolje za izvajanje tega državnega programa, ker so jasno definirani vsi ukrepi za izboljšanje obvladovanja raka v Sloveniji, in sicer omogoča spremljanje učinkovitosti ukrepov, nadzor kakovosti teh ukrepov, predvsem se dotika presejalnih programov, o katerih je bilo jasno povedano, da nosijo izredno veliko dobrobit, že znano dobrobit in ukinjanje teh programov bi bila res velika škoda. S tem sprejemom teh sprememb pa se dotikamo tudi enega področja obvladovanja raka, tako imenovanih čakalnih dob na te teste, kajti s tem nadzorom kakovosti preko kliničnih registrov bomo lahko spremljali te čakalne dobe, pravilen izbor zdravljenja, zaplete zdravljenja in na osnovi teh podatkov potem ciljano ukrepali. Do sedaj tega v bistvu v Sloveniji ni bilo mogoče. Seveda bo bistvena stvar izhod zdravljenja s prenovo registra, kot bo tudi malo kasneje govora, bistveno hitrejše ukrepe na neke nepravilnosti. Torej, omogoča spremljanje diagnostike in zdravljenja. Če se spomnite nekaj sej nazaj, smo imeli tukaj na dnevnem redu spremljanje zdravljenja raka prostate, kjer je Računsko sodišče podalo neke pripombe in s to spremembo zakona mi dejansko odgovarjamo na te njihove pripombe in omogočamo točno takšen nadzor, kot je bil predlagan s strani Računskega sodišča. To spremljanje kakovosti bo na osnovi te spremembe zakona enako za vse bolnike v Sloveniji in tudi za vse nivoje zdravstvenega varstva, tako primarnega kot sekundarnega in terciarnega. V bistvu brez uvedbe te informacijske tehnologije, seveda, se strinjam, z vsemi kavteli varovanja podatkov, tu moramo biti strogi, dosledni, vendar razvoj gre naprej, jaz mislim, da tu ne smemo imeti pomislekov, da ne bi šli vzporedno z razvojem. Mi bomo v obvladovanju raka drugače zaostali, menim, da je ta sprememba zakona nujna, da bomo mi omogočali izvajanje teh ukrepov, ki so definirani v tem državnem programu.

Hvala lepa.