Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 122. sejo Kolegija ter vas vse še enkrat pozdravljam.

Obveščam vas, da se vam z dopisom z dne 8. 3. 2017 poslal novo gradivo k 3. točki dnevnega reda. Da sem vam danes z dopisom posredoval novo gradivo k 4. in 5. točki dnevnega reda, nadomeščanj pa tokrat ni.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. S sklicem seje Kolegija ste kot gradivo k tej točki prejeli zahtevo skupine 25 poslank in poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem Toninom za sklic izredne seje. V zvezi s sklicem 55. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče.

Predlog dnevnega reda je določen z zahtevo in se glasi: »Predlog priporočila Vlade Republike Slovenije v zvezi s prihodnostjo Slovenije.«

Datum seje, petek 16. 3. 2018 s pričetkom ob 14. uri in do zaključka seje. Najava časa za razpravo. Za poslanske skupine ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika zbora, do 15 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga priporočila skupine poslancev s prvo podpisanim gospodom mag. Matejem Toninom in do 60 minut za razpravo predlagatelja ter do 15 minut za predstavitev mnenja Vlade in do 60 minut za razpravo Vlade.

Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Če ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem dva sklepa: Prvič: »Poslanske skupine k eni točki dnevnega reda izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika zbora.« Glasujemo.

Kdo je za? Soglasno vsi.

Ugotavljam, da je sklep sprejet. Na glasovanje dajem še drugi sklep: Za uvodno obrazložitev ima predlagatelj predloga priporočila skupina poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem Toninom na voljo do 15 minut, za razpravo pa do 60 minut. Vlada ima za uvodno predstavitev mnenja k predlogu priporočila na voljo do 15 minut in do 60 minut za razpravo. Vključno z delitvijo časa, ki je zdaj postala že parlamentarna praksa v takšnih primerih, da bo tudi jasno.

Kdo je za? (Soglasno vsi.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija, razpravljali in odločali bomo o predlogu Vlade, da se po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona. Želi besedo predstavnica Vlade, namestnica generalne sekretarke Vlade, gospa Snežana Džidić, prosim.

Hvala predsednik za besedo.

Danes predlagamo, da se novela energetskega zakona obravnava po nujnem postopku in sicer, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Vsebinske spremembe so tri, ena se nanaša na odločbo Ustavnega sodišča, druga na smernice za državno pomoč za okolje in energijo za obdobje 2014 do 2020. Najpomembnejša sprememba zaradi katere tudi predlagamo, da se novela obravnava po nujnem postopku pa se nanaša na uskladitev s pravnim redom Evropske unije. V našem primeru gre za odpravo nepopolnega prenosa direktive o energetski učinkovitosti stavb, kjer je opredeljena obveznost, da morajo biti energetske izkaznice izdane za tiste stavbe v katerih se pogosto zadržuje javnost, ne glede na to ali so te stavbe v lasti javnih organov oziroma jih ti uporabljajo. Slovenija mora odgovor na obrazloženo mnenje Evropske komisije poslati do konca marca letos in, če ne izpolnimo svojih zavez, lahko govorimo tudi o zelo visoki kazni, težko pa predvidimo okvirno višino kazni, saj je ta odvisna od teže kršitve in tudi različna po posameznih državah članicah. Lahko pa vseeno navedemo nekaj primerov, za primer lahko omenimo predvideno kazen za kršitev ne prenosa direktive v sklopu tretjega energetskega paketa iz 2009, ko je bila predvidena kazen 10 tisoč evrov na dan po posamezni direktivi. Imamo še en primer, na primer Poljske, ki je za kršitve na področju energetike prejela kazen v višini 70 tisoč evrov na dan. V kolikor predlog novele energetskega zakona ne bo sprejet aprila letos in bo njen sprejem odložen za pol leta, lahko tudi v našem primeru pričakujemo visoke seštevke kazni za vsak dan do datuma implementacije direktive.

Hvala.

Odpiram razpravo, želi kdo besedo?

Gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo.

Zdaj rok, če se zdaj vrnem samo do direktiv za implementacijo ene direktive je bil 9. julij 2012, se pravi pred petimi in pol leti, rok za prenos druge direktive je bil 5. junij 2014, se pravi takrat so te roki iztekli in zdaj je bilo pet pa pol oziroma štiri leta časa, da se vse te stvari uredijo. Zdaj smo, če prav razumem ta tekst tik pred zaključno fazo, prišli smo do obrazloženega mnenja, naslednji korak je izrek kazni. In zdaj smo ali pa ste, ta postopek sprejemanja tega zakona pripeljali čisto na skrajno točko in sam sprašujem Vlado, prvič zakaj se je to zgodilo, da je trajalo štiri in več let, da je prišlo do uskladitve in do teh ustreznih popravkov. In drugič, posledica tega je, da bo to steklo brez neke resne razprave spet, ker nujni postopek ima neko »sui generis« proceduro in bodo spet težave nastale pri obravnavi tega zakona. Zdaj sprašujem kaj so razlogi, da se je toliko časa zavlačevalo z predlaganjem vsaj tistega dela, ki se nanaša na evropske direktive, ker mislim, da je to že nedostojno, da se vsakič ali pa velikokrat, ko pride do nujnega postopka rešuje ne delo, ne pa nek intervencijski nujni ukrep, ki se je zgodil, ampak to, da je prišlo do teh zamud in teh zamikov, to je pač neka zavestna odločitev tistih, ki resor pokrivajo. To je težko reči, da gre za neke težko popravljive ali pa nepredvidljive posledice. To je bilo predvidljivo že, kot ste zdaj našteli, tako glede kazni in vsega, že davno prej, ko je prišlo prvo opozorilo, da je treba zadevo popraviti. Neprimerno je to, da se toliko časa v Vladi čaka s predlaganjem takih nujnih zadev, potem pa zadnjo možno sejo, ki bo v tem mandatu, skoraj urejamo zadevo in bi to podkrepite, da bodo sicer kazni. To je, kar zadeva delo Vlade, je popolnoma neprimerno in škandalozno, če še to povem.

Hvala.

Besedo ima mag. Alenka Bratušek.

Tudi sama sem v bistvu želela spomniti samo na to, da je Državni zbor predlog zakona o katerem zdaj govorimo na zadnji seji, zavrnil, in da če bi bilo nekaj več posluha, predvsem znotraj SMC, bi ta zakon lahko bil sprejet brez tistega kar ste tiščali pa na koncu niti ne do konca izpeljali, bil sprejet že na prejšnji seji, pa ne bi obremenjevali državnega zbor z že tako s prepolnimi sejami. Tako da, mislim pa, kljub pripombam, ki jih je dal kolega pred menoj, da kaj drugega kot da gremo v ta nujni postopek, tako rekoč nimamo, če želimo državi vsaj malo pomagati. Je pa dejstvo, da s tem zakonom krepko zamujate in ne samo s tem kar je notri, ampak še z vsem ostalim kar notri sploh ni, tako da, bo pač to tudi ena od stvari, ki jih bo treba zelo hitro po volitvah rešiti.

Jože Tanko, še enkrat.

Hvala lepa.

Upam, da smo se razumeli. Jaz sem Vladi postavil vprašanje, zakaj je prišlo do štiriletne oziroma pet in polletne zamude pri implementaciji teh direktiv. Mislim, da ni nobenega utemeljenega razloga, da se odlaša z implementacijo do teh skrajnih rokov, šele ko pride grožnja kazni, se potem nekaj v tej državi premakne. Grožnja evropskih kazni, ne drugih, da se razumemo. In jaz bi rad pojasnilo, ker je bilo v vsem tem obdobju tudi cel ta mandat, ki ste ga zdržali, ogromno priložnosti, da se to na primeren način zadeve uredijo. In zdaj je spet samo vprašanje, koliko na pol je spet to narejeno. Pa očitno, da nekdo stoji zadaj, ker se take stvari kljub temu, da vse to vemo kaj smo dobili oziroma informacijo kaj ni bilo pravilno urejeno ali pa nepopolno, že davno nazaj, da nekdo stoji za tem in blokira ali pa zadržuje popravek ali pa uskladitev takih aktov. In bi rad res odgovor Vlade kaj so razlogi, da se to dogaja.

Besedo ima namestnica generalne sekretarke Vlade, gospa Snežana Džidić.

Zdaj jaz lahko samo potrdim v tistem delu izvajanja gospe Alenke Bratušek, da je Vlada pripravila novo ureditev, ne samo tistega dela ki se nanaša na direktivo in sicer pred nekaj meseci na žalost druge vsebine niso dobile podpore v tem parlamentu in je bil zakon zavrnjen, tako da te nujne vsebine so bile v predhodni različici, jaz ne morem komentirati politične volje v tem parlamentu niti nisem, danes nimam mandata, da bi to komentirala, lahko pa samo v tistem delu, da lahko rečem, da niti pred zdajci nekoliko prej pa res so bile predložene enake vsebine kot danes.