Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani odlični gostje, predstavniki medijev.

Pričenjam 66. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil član odbora dr. Matej Tašner Vatovec zaradi službene poti.

Pozdravljam vse prisotne, še posebej dr. Miroslava Cerarja, predsednika Vlade Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, gospoda Karla Viktorja Erjavca, podpredsednika Vlade Republike Slovenije in ministra za zunanje zadeve, ki opravlja tekoče posle, vse vaše sodelavce iz ministrstev oziroma kabineta. Torej, posebej pozdravljam predstavnike kabineta, predsednika Vlade in predstavnike Ministrstva za zunanje zadeve. Vesel sem, da se je na seji pridružil tudi veleposlanik, gospod Šeligo, veleposlanik Republike Slovenije v Moskvi.

Kolegice in kolegi, prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšni dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO PREDSEDNIKA VLADE, KI OPRAVLJA TEKOČE POSLE, O ZASEDANJU EVROPSKEGA SVETA, BRUSELJ, 22. MAREC 2018.

Gradivo, in sicer sklepe sprejete na zasedanju Evropskega sveta, 22. marec 2018, ste članice in člani odbora prejeli s strani naših strokovnih služb.

Preden pa dam besedo predsedniku Vlade, ki opravlja tekoče posle, bi rad izrazil zadovoljstvo, da bo danes končno realiziran 8. člen Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in to na način, kot je to praksa v veliko drugih državah članicah Evropske unije, torej, da predsednik Vlade tudi osebno članom parlamenta predstavi sklepe, sprejete na zasedanjih Evropskega sveta. Res je, da smo na podlagi omenjenega člena pisna poročila prejemali v seznanitev, a običajno s precejšnjo zamudo. Menim, da je osebno poročanje predsednika Vlade izredno dragoceno in pomembno, saj je Državni zbor na ta način seznanjen o dinamiki in okoliščinah vsega dogajanja na EU ravni.

Besedo zdaj dajem predsedniku Vlade, dr. Miroslavu Cerarju.

Gospod predsednik, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni, lepo vas pozdravljam.

Če mi dovolite, spoštovani gospod predsednik, bi 1. točko nekoliko povezal z 2. točko, kajti tudi 2. točka je pravzaprav del poročila o Zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, vsaj delno, potem pa me bo verjetno še dopolnil, če bo to potrebno, minister za zunanje zadeve.

Torej, spomladansko Zasedanje Evropskega sveta, ki je potekalo 22. do 23. marca 2018, je svoj prvi dan, torej 22. marec, namenilo razpravi o gospodarskih in trgovinskih temah ter vprašanju migracij in nadaljnjih odnosov s Turčijo. V luči nedavne zastrupitve bivšega ruskega agenta Skripala v Združenem kraljestvu pa je beseda seveda tekla tudi o ustreznem odzivu na ta dogodek. Drugi dan zasedanja, torej 23. marca, je Evropski svet v formatu EU-27, torej brez premierke Združenega kraljestva, obravnaval tudi stanje pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, čemur pa je nato sledil še vrh območja evra, kjer smo se države članice tega evrskega območja posvetile predvsem vprašanjem prihodnjega razvoja evropske in monetarne unije.

Razumel sem, da članice in člane Odbora za zunanjo politiko zanimajo predvsem tiste zunanjepolitične teme tega zadnjega Evropskega sveta, zato bi se seveda v nadaljevanju osredotočil predvsem na te teme. Če bo potrebno kaj več, kolikor ni razvidno že iz sklepov, pa me boste verjetno lahko vprašali in se bomo pogovorili tudi o tem.

Kar zadeva trgovinska, gospodarska vprašanja, je bila razprava osredotočena na odziv Evropske unije na takrat še napovedane, kasneje pa sprejete ukrepe ZDA, ki omejujejo uvoz jekla in aluminija v ZDA. Voditelji članic Evropske unije smo skupno, torej soglasno izrazili privrženost svobodni trgovini z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. Ob tem smo naslednji dan zasedanja izrazili zadovoljstvo, da je bila Evropska unija vsaj začasno, torej za približno mesec dni izvzeta iz novega uvoznega režima za jeklo in aluminij v ZDA, hkrati pa smo seveda izrazili enotno podporo Evropski komisiji in pristojni komisarki pri nadaljnjih pogovorih s pristojnimi v Washingtonu. Dejstvo je, da zadeva še ni dokončno odločena in Evropa, torej Evropska unija si ne želi tovrstnih ukrepov, jih ne podpira in si tudi ne želi kakšne trgovinske vojne z ZDA. Ker pa smo seveda zaenkrat v dialogu, upamo, da bomo uspeli skozi dialog – tu ne gre za pogajanja, ampak za dialog; to je zelo pomembno – prepričati naše partnerje, zaveznike, tudi prijatelje v ZDA, da tega ukrepa proti Evropski uniji ne sprejmejo. Ta pogajanja zdaj intenzivno potekajo. Ti sklepi glede tega vprašanja so bili skladni s stališči in interesi Slovenije. Kot sem rekel, upamo na dober izid teh pogovorov. Ne gre namreč pozabiti, da je okoli 90 % slovenskega jekla in aluminija povezanega prav z ameriškim trgom in ocene se gibljejo, torej vrednost tega izvoza bistveno presega 60 ali celo več milijonov, zato sem se tudi sam zavzel za tovrsten pristop Evropske unije.

V luči Vrha Evropske unije in Turčije, ki je bil nato 26. marca v Bolgariji - v času Zasedanja Evropskega sveta je bil seveda predvidevan -, smo del razprave voditelji namenili tudi prihodnjemu sodelovanju s Turčijo. V takih razpravah, ko govorimo o Turčiji, se vedno na nek način izpostavljajo evropske demokratične vrednote, tiste, na katerih počiva Evropska unija, in vemo, da jih Turčija v celoti ne upošteva, po drugi strani se pa vedno izpostavlja tudi naš partnerski odnos s Turčijo v različnih zadevah, predvsem pa glede na sporazum v zvezi migracijami. No, in v tem smislu so bili sprejeti sklepi Evropskega sveta pretežno odziv na aktualno dogajanje v vzhodnem Sredozemlju in v Egejskem morju, večji del razprave pa je bil namenjen sodelovanju na področju migrantske in begunske problematike. Turčija je namreč še pred tem našim vrhom izrazila pričakovanje, da bo prišlo do sprostitve druge tranše finančne podpore za njene aktivnosti v skladu s sporazumom o sodelovanju na omenjenem področju iz marca 2016. Tukaj smo se voditelji strinjali, da je treba dialog s Turčijo nadaljevati, hkrati pa smo tudi soglašali s sprostitvijo te tako imenovane druge tranše podpore Turčiji v višini 3 milijard evrov. Šlo je za že obljubljeno vsoto in tukaj smo se odločili, da se to seveda realizira, da so pogoji za to izpolnjeni, so pa bili seveda izraženi različni pogoji glede načina in pogojev financiranja. Odprto je na primer še vprašanje, kolikšen del se bo črpal iz proračuna Evropske unije in kolikšen del naj bi prispevale države članice. To seveda ostaja še na ravni dogovarjanja.

Tokratni sklepi Evropskega sveta v povezavi z načrtovanim Vrhom med članicami Evropske unije in državami Zahodnega Balkana, ki bo, kot vemo, 17. maja v Sofiji, vsebujejo, in to štejem tudi za pozitivno, omembo oziroma referenco na širitev Evropske unije. Širše razprave o širitvi Evropske unije na tokratnem Zasedanju Evropskega sveta sicer ni bilo, bil pa je sprejet sklep, da bo Svet Evropske unije širitvena vprašanja obravnaval letos junija. Tu bi želel povedati, da vedno, kadar sodelujem v razpravi na to temo in ta tema je praviloma zelo pogosto odprta, gre bodisi za migracije, bodisi za širitvena vprašanja, bodisi za varnostna vprašanja, vedno poudarjam pomen Zahodnega Balkana, pomen bodoče integracije držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave in dejstvo je, da Slovenija ta proces podpira. Torej, smo za politiko teh integracij, odprtih vrat, sodelovanja z državami Zahodnega Balkana in seveda to podpiramo pod pogojem, da te države izpolnijo pogoje, ki so potrebni za pridružitev Evropski uniji in tudi Natu.

Potem, če nadaljujem, bi dejal, da smo na delovni večerji obravnavali tudi ta obžalovanja vreden dogodek zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Skripala in njegove hčere v Salisburyju, torej v Združenem kraljestvu. Kolegica Theresa May je pri tem predstavila ugotovitve svoje vlade v zvezi s tem dogodkom in oceno celotne zadeve. V razpravi, ki je sledila, smo bili vsi voditelji enotni – poudarjam, da res enotni – glede ostre obsodbe incidenta in izraza sočutja s prizadetimi v napadu, pri čemer smo tudi soglasno izrazili brezpogojno solidarnost z Združenim kraljestvom, kar je seveda zajeto tudi v samem sklepu, ki ste ga prejeli v vednost. Evropski svet se je s konsenzom strinjal z oceno Vlade Združenega kraljestva, da je za napad zelo verjetno odgovorna Ruska federacija in da ne obstaja nobena prepričljiva alternativna razlaga. Enotni smo bili tudi glede namere po krepitvi odpornosti na kemična orožja in zmogljivosti za spopadanje s hibridnimi grožnjami. Če bi bila želja, da morda tu kakšno stvar podrobneje pojasnim, mi boste povedali, jaz pa bom ocenil, ali to lahko storimo na odprti seji oziroma ali je primerneje, da sejo zapremo. Lahko pa povem, da smo bili v tej razpravi res zelo enotni, vsi smo pač izrazili solidarnost z Združenim kraljestvom in, kot sem rekel, tudi obsodbo takšnega in tovrstnih dejanj. Kot veste, ta naš konsenz izhaja tudi iz sprejetih sklepov Evropskega sveta, pa tudi izjave predsednika Evropske komisije, Donalda Tuska, ki je bila podana nekaj dni kasneje.

Tako da, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, omenjene sklepe je Slovenija podprla kot polnopravna članica Evropske unije, pri čemer je podprla tudi skupaj z vsemi ostalimi članicami Evropske unije, s tem mislim tudi na Veliko Britanijo, ki je še vedno članica Evropske unije, odločitev o vpoklicu veleposlanika Evropske unije v Moskvi na posvet v Evropsko unijo. Potem je sledil še nek pogovor o celotni situaciji, iz katerega je rezultirala neka ugotovitev, da seveda lahko in da je morda smiselno, da vsaka država še posebej pri sebi premisli, ali bi štela za primerno, da sprejme še kakšen ukrep v zvezi s tem incidentom v Salisburyju. Tako da, odločitev o teh bilateralnih ukrepih, ki so v nadaljevanju sledili, sprejela jo je tudi Slovenija, je bila v celoti in soglasno na Evropskem svetu prepuščena avtonomni odločitvi posameznih držav članic. Kot veste, nekatere države članice so se na podlagi tega premisleka, ki so ga opravile takoj potem v prihodnjih dneh, odločile za izgon manjšega števila ruskih diplomatov, nekaj članic pa se je odločilo za vpoklic veleposlanikov v Moskvi domov na konzultacije. No, in Slovenija je v tej drugi skupini držav članic, ki so se odločile za ta vpoklic veleposlanikov na konzultacije. Lahko povem, to sicer že veste, ampak naj navedem za zapisnik, da se tako glede na vrsto ukrepa, ki smo ga samostojno izbrali, uvrščamo v krog držav, kot so Malta, Luksemburg, Portugalska, Slovaška, Bolgarija. Mislim, da k temu lahko še dodam, da smo s tem izkazali neko odgovornost in solidarnost in kredibilnost našega partnerstva v Evropski uniji, iz katerega članstva pač izhajajo določene obveznosti. Naj tudi poudarim, da je Slovenija 27. 3. 2018, se pravi nekaj dni za tem Evropskim svetom, podprla izjavo Nata v zvezi s primerom zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Skripala in njegove hčere in odločitev generalnega sekretarja Nata, da odvzame oziroma zavrne akreditacije desetih ruskih diplomatov ter da se izpelje postopek zmanjšanja celotnega števila ruske delegacije pri stalni misiji Nata iz 30 na 20. Torej, tudi v okviru Nata je Slovenija izkazala to svojo solidarnost z ostalimi zaveznicami in partnerji po načelu solidarnosti, ki so ga pač izkazale tudi vse članice v tem primeru. Naj povem, da je Vlada v tem svojem ravnanju, tako v oceni, ki je bila podlaga za sprejetje teh odločitev, kot tudi v samih odločitvah, ravnala soglasno. Torej, ti sklepi, odločitve so bili sprejeti soglasno in ocenjujem, da smo pač s tem na nek način, če poudarim, izrazili potrebno solidarnost na nek primeren in premišljen način.

Toliko, spoštovani gospod predsednik, iz moje strani. Če pa želite vi oziroma člani odbora dodatna pojasnila, sem pa seveda na voljo, pa tudi zunanji minister bo verjetno dodal še kaj podrobnejšega.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik Vlade, za ta vaš uvod.

Seveda je vaša ugotovitev logična in tako tudi sam ocenjujem, da je 1. točka logično povezana tudi z 2. točko, ki se imenuje »Stališče Vlade do izgona ruskih diplomatov iz Republike Slovenije«. V kolikor boste pri 2. točki v imenu Vlade predlagali, da sejo zaprem, bom ta predlog dal tudi na glasovanje, ker stojim na stališču, da je nujno potrebno, da imajo članice in člani Odbora za zunanjo politiko na razpolago vse informacije, pač tudi tiste, ki niso za javnost.

Preden nadaljujemo, vas obveščam, da dr. Mateja Tašnerja Vatovca na tej seji nadomešča kolega Luka Mesec. Pridružil pa se nam je tudi prof. dr. Ernest Petrič, predstavnik Urada predsednika republike in ga lepo pozdravljam.

Zdaj sprašujem, ali želi besedo še kdo od vabljenih. Gospod minister za zunanje zadeve, Karl Viktor Erjavec?

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem.

Glede 1. točke seveda nimam kaj dodati, ker tudi nisem sodeloval na seji Evropskega sveta, ne vem pa, ali smo povezali obe točki ali bomo 2. točko posebej.

2. točko bomo obravnavali posebej in tako sem si tudi zamislil, da boste imeli več besede pri 2. točki in pričakujem, da se odzovete pri 2. točki.

Torej, glede na poročilo o Zasedanju Evropskega sveta še kakšna beseda s strani vabljenih? Ugotavljam, da ne.

Zdaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Kdo želi besedo?

Podpredsednica, mag. Julijana Bizjak Mlakar.

Hvala lepa za besedo.

Zdaj, glede na to, da ste na seji Evropskega sveta, da je Evropski svet sprejel oceno Združenega kraljestva, da je za napad zelo verjetno odgovorna Ruska federacija, me dejansko zanima, kakšne so bile pravzaprav ugotovitve. Ker kolikor vemo, naj bi Organizacija za prepoved kemičnega orožja to šele preiskovala, tako da ne vem, ali ste imeli kaj več informacij, kot so v javnosti. V javnost so prišli podatki, da naj bi prav ta organizacija v letu 2017 ugotovila, da Rusija ne poseduje nobenega kemičnega orožja - ne vem, koliko to drži -, medtem ko naj bi prav ta isti strup imele tudi nekatere druge države, med njimi tudi ZDA in Velika Britanija, tudi Češka oziroma Češkoslovaška. Tudi, kakšen bi bil motiv za to? Motiv bi bil lahko recimo maščevanje, vendar pa glede na to, da se je to odvijalo ravno v času predsedniških volitev v Rusiji, je to nenavadno, da bi s svojim strupom, ki je bil razvit v Rusiji, nekdo recimo na tak način zastrupljal, ker interes, to, kar se kaže, komu je vsa ta zadeva v korist, pa vemo, da je bolj v korist Velike Britanije kot pa komu drugemu. Tako da, zadeva je vseeno čudna. Ampak na kakšen način… Torej, vi ste imeli najbrž tam še kakšne druge dokaze, druge podatke, ki jih mi ne poznamo. Morda ali pa ne in je šlo samo na besedo Therese May, ker je ona oziroma njena vlada presodila, da naj bi bila za napad odgovorna Ruska federacija. Po drugi strani pa vemo, kaj je bilo s Tonyjem Blairom, pa že v preteklosti, ko se je tudi zakuhala neka vojna na ta način in so potem Tonyja Blaira začeli imenovati Tony B-liar, torej Tony Lažnivec, ker so prirejali določena dejstva. Torej, jaz verjamem, da ste, če je Slovenija podprla takšen sklep, imeli še kakšne druge dokaze in če ste jih imeli, kakšni so ti dokazi.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Kolega Luka Mesec ima besedo. Izvolite.

Ja, hvala.

Zdaj, cela situacija je zelo podobna tisti iz leta 2003, ko je zunanji minister Dimitrij Rupel podpisal vilensko izjavo, v kateri je pisalo (citiram): »Danes so ZDA predstavile preprečljive dokaze o podrobnostih iraškega programa za razvoj orožja za množično uničevanje.« (konec citata) Pozneje se je izkazalo, zdaj to priznava tudi takratni angleški premier Blair, da Irak ni imel orožja za množično uničevanje, posledice pa poznamo. V vojni, ki so jo take lažnive ugotovitve sprožile, je umrlo milijon Iračanov, trije milijoni so še vedno razseljeni, agresija je konec koncev sprožila tudi nastanek Islamske države in nenazadnje se rep tragedije vleče do nedavne begunske krize, s katero se je soočala tudi vaša vlada. Tako da me zanima, da ne ponovimo napake, s kakšnimi dokazi razpolagate za ugotovitev, na kateri v bistvu temelji celotno vaše ravnanje, ki mu pravite solidarnost, namreč pravite, da se je Evropski svet strinjal, da je za napad najverjetneje kriva Rusija in da ne obstaja nobena verjetna alternativna razlaga. Pa bi prosil, da ne na zaprtem delu, ampak na odprtem delu seznanite javnost, vendarle moramo vedeti, kaj vas je pripeljalo do take odločitve, kakšni dokazi točno stojijo za tako ugotovitvijo.

Hvala lepa.

Razprava je odprta. Gospod Matjaž Nemec, potem gospod Janko Veber.

Hvala lepa.

Bom kar jaz odgovoril gospodu Luku Mescu. Za danes, do danes dokazov ni. V kolikor bi temu bilo tako, bi najverjetneje z lažjim srcem govorili o nečem, kar spreminja geopolitiko sodobnega sveta, namreč evidentni so premiki, razmerja se spreminjajo. Iz nekega multilateralnega dogovarjanja ta mehanizem, ki je bil izpostavljen po 2. svetovni vojni, se na nek način spreminja dialog med velikimi, ta multilaterala se spreminja v bilateralo in zelo pomembni premiki se na globalnem področju dogajajo. Omenil bom samo ključno. Modernizacija arzenala ključnih velikih igralcev, kot so seveda Rusija, ZDA ter Koreji obe ter celo vrsto drugih držav, kot so Kitajska in azijski velikani, ki spreminjajo trend oboroževanja. In le posledica Brexita bi lahko bila to, da smo danes v dvomih, kako ravnati od določenih, ob tem dogodku. Za izkušnjo, kot je bilo že večkrat rečeno, Iraka, ko smo vsi v prepričanju dejstev, ki so nam bila predstavljena, mislili, da počnemo nekaj, kar bi bilo dobro za svetovno ureditev in za celotno človeštvo, ampak temu ni tako. Zato ta previdnost Republike Slovenije je potrebno več kot pozdravljat, kajti v tem norem svetu, ko smo se dejansko začeli preštevat in odštevat, kdo je zaveznik, kdo ne, je malo takšnih držav, ki ne hiti z odločitvami in ubira pot zmerne zadržanosti. Seveda nekateri so ob Brexitu ravno to potrebovali zaradi samega fokusa, ampak najverjetneje ne gre razlog iskati samo v dogajanju okrog nekdanjih dvojnih agentov. Seveda ob tej priložnosti je treba jasno poudariti, da vsakršno izvajanje z živčnimi plini ali pa z biološkim kemičnim orožjem je nedopustno in to je potrebno v prvi vrsti obsoditi, ampak to ne pomeni, da moramo brez dokazov obsojati kogarkoli drugega. Slovenija ima bogato izkušnjo predvsem z ohranjanjem dobrih odnosov na vseh ravneh. Jasno je, da smo mi del koalicije Nata, Evropske unije. In ve se, da smo in moramo biti zvesti najtesnejšim, ampak med nje spada tudi Rusiji, zakaj pa, da ne. Želel bi predvsem vprašati predsednika vlade, ali je moč pričakovat v naslednjih dneh, ko je evidentno, da dokazov še vedno ni, kakršenkoli odmik od že sprejetih odločitev nekaterih pomembnejših članic, kajti izkušnje iz preteklosti nas učijo, kako malo je pomembno, da pride do globalnih konfliktov, in ali smo mogoče že tam in glede na samo regijo in vlogo Republike Slovenije lahko kakorkoli prispevamo k mirnemu reševanju. Velikokrat se v takšnih situacijah izkaže, da so prav majhne države tiste, ki lahko postavijo svoje za dosego nekega dialoga, konsenza, predvsem pa viru. Naj spomnim samo zadnja 3 leta, 4. Ne samo, da smo v regiji poskušali delovati pomirjevalno, smo tisti, ki spodbuja širitev Evropske unije na zahodni Balkan, predvsem v pričo stabilizacije in stabilnosti regije, iščemo in zagovarjamo vladavino prava in ravno v letih 2015-2016 smo bili tista država, ki je bila obiskana s strani predsednika Ruske federacije, nemudoma predsednika Ukrajine ter seveda ohranjala dialog z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Zato ne glede na zapletenost si mislim, da lahko Slovenija tukaj odigra relativno majhno, ampak pomembno vlogo v ohranjanju predvsem trezne glave, zato da lahko vseeno delimo izkušnje prijateljstva, ki jih imamo tako na levi in na desni, govorimo o zahodu in vzhodu.

Hvala lepa, gospod predsednik.