13. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

23. 1. 2019
podatki objavljeni: 23. 1. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Pričenjam s 13. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani, naslednje poslanke oziroma poslanci!  Imam dve opravičili. Namreč odsoten je mag. Andrej Šircelj in dr. Matej T. Vatovec. Imam nekaj pooblastil. Namesto mag. Mateja Tonina je z nami gospod Blaž Pavlin, gospod Gregor Perič nadomešča mag. Branislava Rajića in mag. Bojana Muršič nadomešča dr. Milana Brgleza.  Pozdravljam vse prisotne z ministrom za zunanje zadeve dr. Mirom Cerarjev na čelu, tudi vse državne sekretarje in ostale predstavnike Vlade ter predstavnike medijev!  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 14. januarja 2019, ste prejeli predlog za širite dnevnega reda s točkami 4.a, 4.b, 4.c, 4.č in 5.a. predlagam, da glasujemo o predlogih za širitev dnevnega reda. Glasujemo o predlogu za širitev s točko 4.a. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Glasujemo o predlogu za širitev s točko 4.b. Glasujemo.   Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Glasujemo o predlogu za širitev s točko 4.c. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Glasujemo o predlogu za širitev s točko 4.č. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog sprejet. Glasujemo o predlogu za širitev s točko 5.a. Glasujemo.  Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Tako je določen dnevni red seje kot je predlagan s sklicem in z izglasovanimi širitvami.  Spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani minister, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.  Imam štiri prijavljene in prvi med njimi je gospod Robert Pavšič. Izvolite, imate besedo.
Hvala predsednik za besedo. Najprej dobro jutri, dober dan vsem skupaj!  Upam, da smo varno vsi prišli, brez kakšnih daljših časovnih zastojev do Ljubljane. Glede na aktualno dogajanje v naši ožji regiji me zanima, ali smo oziroma ali je zunanje ministrstvo že sprejelo kakšne ukrepe oziroma kakšno politiko v relaciji do dogajanj v Republiki Srbski in v Beogradu, kar smo zadnje dni spremljali po medijih, verjetno tudi v relaciji z dogajanjem v Franciji. Samo toliko bi želel.  Hvala.
Hvala lepa.  Spoštovani, kot drugi sem se k vprašanju prijavil sam. spoštovani minister, tudi moje vprašanje bo temeljilo na samo regijo Zahodnega Balkana oziroma jugovzhodne Evrope. Prejšnji petek je bil sklican Odbor za zunanjo politiko in sicer, bila je razpravljena pobuda o podpisu protokola o pristopu Republike Makedonije k severnoatlantski pogodbi. Seveda to vprašanje je več kot pomembno in zanimivo za Republiko Slovenijo in ne samo, predvsem za regijo. Dve članici Evropske unije in Zveze Nato, ki bi lahko bile zgled, govorimo o Sloveniji, Hrvaški, še čakata na svoj trenutek, da bosta zaključila odprta vprašanja, medtem pa lahko le pozdravljamo pobude in zavzemanja obeh držav, govorim o Grčiji in Makedoniji oziroma upam, da v bodoče severni Makedoniji in ta primer bo lahko uporabljen kot zgled, v zadnjih 27. letih zgled dobre prakse na tem območju, tako senzibilnem in za nas tako pomembnem. Seveda govorimo o dogovoru, o imenu med Grčijo in severno Grčijo oziroma severno Makedonijo in Grčijo. Vemo, da je to lahko zgodovinski trenutek. Republika severna Makedonija, Makedonija, je tukaj naredila nekaj korakov naprej zato, da bi se zaključil ta trinajst let star spor, ki je onemogočal priključevanje po mirni poti Makedonije v evroatlantske zaveze. Poudariti je potrebno, da so tudi njune oziroma njene, njune sosede, govorim o Bolgariji in Albaniji, že del te skupine, pomembno zato, da se v regiji ohranja medsebojni dialog in dobri medsosedski odnosi v skupni družini s skupnimi vrednotami in seveda, da vnaša mir in stabilnost v regijo.  Jaz bi vas, gospod minister, kljub temu, da smo pred ključnimi dejanji v četrtek oziroma v petek v Atenah, vseeno prosil za en komentar. Vemo, da Republika Slovenija se zavezama in smo med tistimi, bom rekel v navednicah, sponzorji, ki bi si želel, da bi se ta spor na miroljuben način rešil in bi bil tudi zgled za reševanje odprtih vprašanj celotne regije. S tem tudi zaključim svoje vprašanje.  In dajem besedo gospodu Zmagu Jelinčiču za tretjo pobudo oziroma poslansko vprašanje.  Gospod Jelinčič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Vsi skupaj lepo pozdravljeni!  Jaz se ne bom spuščal na balkanske regije, pa ne bom obdeloval Makedonije, kjer je za to zadevo treba imeti več zgodovinskega znanja pa vedeti kaj je bila Trakija kaj je bil Epir in iz tega ven,   ampak pustimo to.  Mene zanima Slovenija in zato me zanima, kdaj bo Slovenija uveljavila svoj status kot podonavske države v Dovau komisionu. Konec koncev Italija ima en majhen potok, ki teče v Donavo, pa je zraven v tej donavski komisiji. Mi imamo tri velike reke, Dravo, Muro, Savo, ki so vse povezane z Donavo in nas ni zraven. Zadeva je pa silno pomembna za gospodarski razvoj Slovenije in zato sprašujem, kdaj nameravate to storiti.  Hvala.
Spoštovani minister, če se strinjate, bi dali besedo še gospodu Jožefu Horvatu, pa bi zaključili ta prvi sklop ali pa mogoče še enega.  Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.
Hvala gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, pozdravljam vse prisotne!  Moje vprašanje se bo na prvi pogled nanašalo na delo tega našega odbora, Odbora za zunanjo politiko, ampak kljub vsemu ni ravno tako, nanaša se na Vlado oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve. Gospod minister, ta odbor je 17. 8., lansko leto, torej na državni praznik, obravnaval pobudo za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju, OKAR, o opravljanju programa Boxer. Celo s strani ministrstva, torej Vlada je, ki ste jo še vi vodili, je to pobudo sprejela na redni seji, 26. julija. Ministrstvo za obrambo pa je naš odbor zaprosilo, da bi to pobudo uvrstili na dnevni red, češ da se mudi. Na začetku seje, ki je bila, omenjenega 17. avgusta, je predstavnik Levice, Miha Kordiš, predlagal umik te točke iz dnevnega reda, vendar smo poslanci glasovali proti temu predlogu, razvnela se je dokaj energična razprava v kateri je omenjeni poslanec, kolega Miha Kordiš, med drugim tudi povedal oziroma lahko razumemo, zagrozil, citiram:  »Ob tem bi koalicijske poslance spomnil, morda se je, ne vem sicer kako, pozabilo, ampak čez dve uri oziroma čez uro in pol se nam začne seja Državnega zbora, plenarna, na kateri bo potekalo glasovanje za mandatarja. Začnite malo preštevati glasove.«, konec navedka razprave Mihe Kordiša.  Ob tem se je seveda, to je moja ocena, koalicija ustrašila in s strani koalicije je prišel predlog, proceduralni, da se res ta točka prekine in zanimivo, tokrat pa je ta predlog dobil podporo, ker je pač kolega Miha Kordiš spomnil, da če se bo točka nadaljevala, ne bo verjetno njihovih glasov za mandatarja gospoda Marjana Šarca. Do danes se ta seja ni nadaljevala. Verjamem, da bi jo naš predsednik, gospod Nemec, da bi to nadaljevanje sklical, če bi, to je pač moja ocena, če bi s strani Vlade oziroma Ministrstva za zunanje zadeve dobil zeleno luč, da se seja naj nadaljuje. Ampak iz vsega tega, gospod minister izhaja, da v demokratični Sloveniji, verjamem, da je še demokratična, samo ena stranka oziroma samo kakšen član te stranke oziroma poslanske skupine, ki se ima seveda za opozicijsko, določa obrambno politiko Republike Slovenije, določa varnostno politiko Republike Slovenije, pa določa med drugim tudi ugled Republike Slovenije v svetu.  Kdaj torej, gospod minister, bo Vlada oziroma vaše ministrstvo dalo zeleno luč predsedniku, gospodu Matjažu Nemcu, da bo to omenjeno točko, to pobudo lahko ta odbor nadaljeval.  Hvala lepa.
Imam še eno vprašanje in bi potem zaključili ta prvi sklop postavljenih vprašanj.  Besedo dobi mag. Andrej Rajh.  Izvolite, imate besedo.
Hvala predsedujoči. Spoštovani minister!  Moje vprašanje je povezano z evropskimi volitvami in nejasnostmi povezani z izstopom Velike Britanije iz naše zveze. Vemo, da obstaja možnost, da se bo njen izstop zamaknil.  Ali to pomeni, da bodo državljani Velike Britanije lahko na prihajajočih evropskih volitvah sodelovali?  Hvala lepa.
Dr. Miro Cerar, spoštovani minister za zunanje zadeve, imate besedo za odgovore.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Dobro jutro, najprej vsem skupaj! Spoštovani, gospod predsednik, poslanka, poslanci in drugi prisotni na seji! Hvala lepa za postavljena vprašanja.  Če grem kar nekako po vrsti kot so bila vprašanja zastavljena. Prvo vprašanje je nekako zadevalo situacijo v Srbiji. Če sem prav sklepal glede na to, kar ste povedali gospod Pavšič, vas zanima kako se odzivamo oziroma kako naj bi se odzivali na dejstvo, da v Srbiji potekajo protesti proti oblasti, da je prišel v Srbijo na obisk predsednik Ruske federacije Putin in da na neki način to postavlja za mnoge nekoliko vsaj pod vprašaj evropsko pot Republike Slovenije. Seveda k temu moramo dodati še druga vprašanja, ki so tukaj odprta, vprašanje Kosova s Srbijo, kjer dialog nekako ne poteka kot je začrtan, tukaj se pojavljajo napetosti kot vemo v medsebojnih odnosih. Vprašanje se nekoliko včasih politično širi tudi na Republiko Srbsko oziroma Bosno. Jaz bi zelo na kratko odgovoril. Res je, da je prav obisk predsednika Putina v Srbiji podelitev odlikovanja gospodu predsedniku Vučiću in pa seveda, da so tudi protesti zadnjih dni, ki že kar nekaj časa trajajo torej tednov bi lahko rekel v Srbiji sprožili v evropskem prostoru torej še posebej med članicama Evropske unije tudi v Slovenijo vprašanja kaj se s Srbijo dogaja - ali še misli Srbija resno s svojo usmeritvijo v Evropsko unijo? Jaz mislim, da resnično ti dogodki kažejo na to, da je ta pot, ki si jo je Srbija sicer jasno začrtala kot je to deklarirala večkrat, o kateri tudi govori gospod Vučić se lahko utemeljeno postavlja pod vprašaj, če se bodo te zadeve nadaljevale. Seveda mi ne moremo iz obiska predsednika Ruske federacije sklepati na neki odmik od evropske poti Srbije, če bi bila to edini dejavnik, vendar tukaj gre za neko razširjeno sodelovanje s Srbijo z Rusko federacijo na gospodarskem in drugih področjih in seveda hkrati Srbija je na meji nekakšne jaz bi rekel vsaj pol politične krize, če se bodo ti protesti nadaljevali in če oblast ne bo zagotovila neke stabilnosti v državi in vse to onemogoča izvajanje učinkovitih reform, vse to sproža vprašanja, ki sem jih omenil tudi med našimi partnerji v Evropski uniji za enkrat na neformalni ravni. Je pa res, da vse, kar bo Srbija naredila v nadaljevanju so njene suverene odločitve tako, da tisto, kar mi pričakujemo od Srbije je to - tudi sam si tega želim -, da se čimprej in bi rekel tudi odločno deklarira ali je še vedno čvrsto na evropski poti, ali je, zaradi tega, ker si želi te poti tudi pripravljena vložiti vse napore, da se skozi dialog s Kosovom najde neka rešitev za sobivanje teh dveh držav in ali želi biti faktor stabilnosti na miru na Balkanu, kajti Srbija je v tem pogledu izjemno pomembna. Mislim, da je prav, da našim srbskim prijateljem naslovimo ta vprašanja, da odpravimo morebitne dvome in jih opozorimo kako pravzaprav ti dogodki na neki način vsaj ocenjujejo v mednarodnem prostoru. Naj opozorim, da bom šel zelo kmalu na obisk v Srbijo naš predsednik republike gospod Borut Pahor in sicer 28. in 29. januarja bo na uradnem obisku v Srbiji pri svojem kolegu Vučiću in prepričan sem, da bo tudi on upoštevaje to današnjo razpravo in vsa dejstva, ki jih tudi sam opaža naslovil ta vprašanja v pogovoru z gospodom Vučićem in verjetno lahko prinesel neka sveža spoznanja informacij tudi nam v Slovenijo. Toliko glede tega vprašanja.  Potem, če nadaljujem. Gospod predsednik Matjaž Nemec mi je postavil vprašanje, ki zadeva uresničevanje Prespanskega sporazuma med Makedonijo in Grčijo. V tem pogledu naj povem, da smo seveda vsi zelo zadovoljni. Najprej zato, ker   (nadaljevanje) je Makedonija uspela sprejeti ustavne spremembe v januarju in s tem izpolnila obvezo iz Prespanskega sporazuma. Seveda pa bodo spremembe Ustave stopile v razpravo šele, po tem, ko bo Prespanski sporazum ratificiral grški parlament. Ker želite, da nekoliko bolj informativno odgovorim na vprašanje bi poudaril, da iz vidika Makedonije je pomembno, da sta sporazum določa oziroma priznava makedonsko narodnost in makedonski jezik. Poleg vprašanja ime torej Republika Severna Makedonija pa ureja tudi sodelovanje na področju gospodarstva, izobraževanja, znanosti, kulture, raziskav, zdravja, športa, sodelovanja policije obeh držav ter nenazadnje civilne zaščite. Makedonija bo ohranila svojo himno, zastavo in grb, ker državni simboli niso bili del pogajanj. Dogovor pa naj bi se v celi uresničil postopoma v petih letih z odpiranjem makedonskih pogajalskih poglavij z EU. Seveda pa situacija še zdaleč ni tako enostavna, kajti seveda vemo, da je takoj, ko je bila ta odločitev sprejeta na makedonski strani in ko je grški premier Alexis Cipres napovedal, da bo v parlament vložil predlog za ratifikacijo tega sporazuma najkasneje do konca meseca prišlo do odstopa dela vlade torej koalicijskega partnerja Panosa Kammenosa, ki je bil grški minister za obrambo in vodja grške desne nacionalistične koalicijske stranke »Neodvisni Grki«. S tem je seveda nastopila, da tako reče, vladna kriza. Alexis Cipres se je nato odzval tako, da je pozval k takojšnjemu glasovanju o zaupnici Vlade - to smo spremljali - in v grškem parlamentu je 16. januarja dobil sicer zelo minimalno pa vendar večinsko podporo za nadaljnje delovanje svoje vlade - od 300 poslancev grškega parlamenta jih je 151 glasovalo v podporo Cipresovi vladi. Sedaj seveda tudi v Grčiji potekajo protesti. Moramo razumeti, da ima zadeva tudi predvolilno dimenzijo, kajti v Grčiji bodo kmalu tudi parlamentarne volitve, vendar premier Cipres je odločen, da zagotovi ratifikacijo Prespanskega sporazuma in ta naj bi bila v grškem parlamentu obravnavana že v naslednjih dneh. Seveda nasprotna stran pravi, da bo zahtevala razpis referenduma o predlagani rešitvi spora v imenu Makedonije. Iz nekih neformalnih pogovorov, ki niso zanesljiv vir informacij naj povem, da sem izvedel, da se utemeljeno domneva, da predsednik Vlade Cipres ima še vedno večinsko podporo tudi za ratifikacijo Prespanskega sporazuma, verjetno tako minimalna kot je bila v primeru podpore Vlade pa vendar za enkrat obstajata vsaj minimalni optimizem oziroma upanje, da bo ta sporazum ratificiran. Je pa zelo pomembno, da Slovenija in to bomo tudi naredili nadalje podpira integracijo Makedonije v Evropsko unijo in v druge transatlantske povezave še posebej v zvezo Nato. Zadnjič sem pred tem spoštovanim odborom razlagal, da bomo ravno mi tisti, ki bomo še posebej vključeni v ta proces preko kontaktne točke za Nato preko naših drugih dejavnosti, se pravi, da bomo tudi v tem primeru podobno kot v Makedoniji izvajali neko mentorstvo Makedoniji v procesu približevanja Nata, če se bodo sedaj te razmere ugodno odvijale. Predvsem tudi makedonska vlada resno računa na podporo Evropske unije tudi slovensko in to bo zagotovo dobila v smeri tega, da se je že junija, če bo Prespanski sporazum ratificiran s strani Grčije, da se torej že junija na Evropskem svetu odloči, da se pričnejo pogajanja za članstvo Makedonije v EU. Ta signal je izredno pomemben, ker se bo s tem stabiliziral eden del te jugovzhodne evropske regije oziroma regije zahodnega Balkana, ki kot sem prej rekel pri odgovoru na prejšnje vprašanje je na več delih seveda nekoliko nemirna, zato Slovenija bo zelo močno podpira te procese torej dokončno ratifikacijo in implementacijo Prespanskega sporazuma, začetnih pristopnih pogajanj junija za EU torej z Makedonijo in tretjič začetek procesa sprejemanja, da tako rečem približevanja in sprejemanja Makedonije v Natu. Glede vprašanja gospoda Jelinčiča… Toliko o Makedoniji, mislim, da sem bil kar izčrpen. Glede vprašanja gospoda Jelinčiča v zvezi s podonavskimi državami oziroma s podonavsko regijo pa bi pojasnil naslednje. Ne vem, ali gre za nesporazum, ampak spoštovani gospod… Sta dve različni zadevi ja. Ker seveda mi smo, kot veste, vključeni v podonavsko makro regijo. In tukaj tudi… / nerazumljivo/ Med tem ko vaše vprašanje se je nanašalo na naš status v okviru donavske komisije. Tukaj pa bi moral jaz pravzaprav na ministrstvu proučiti. Moram priznati, da ta hip nimam določenega odgovora, gospod Jelinčič in bom takoj pridobil informacije in vam jih bomo pisno posredovali. Hvala lepa za to razumevanje.  Glede vprašanja gospoda Jožefa Horvata, naj povem, da najprej mora biti zelo jasno, da vprašanje odločitve o nabavi oziroma nakupu osem kolesnikov, za katere Slovenska vojska, kolikor mi je znano, zatrjuje, da jih nujno potrebuje za svojo zadostno vojaško usposobljenost, seveda, glede tega je pristojno Ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za zunanje zadeve seveda spremlja te procese v Sloveniji in tudi kako se to odraža navzven. Ni pa Ministrstvo za zunanje zadeve pristojno, da pravzaprav vodi ta proces razprave v Državnem zboru ali na kateremkoli drugem forumu. Naša dolžnost je ta, da opozarjamo na Vladi, da mora Republika Slovenija tudi na obrambnem področju izpolnjevati tiste kriterije, ki omogočajo Sloveniji zadostno oziroma čim boljšo obrambno sposobnost zaradi nas samih, kajti to je mednarodno izrednega pomena za Slovenijo, da imamo kvalitetno vojsko, dobro opremljeno, usposobljeno, modernizirano in tako naprej. In drugič, seveda, je dolžnost MZZ-ja, da opozarja na to, da moramo izpolnjevati mednarodne obveze, tudi na obrambnem področju, predvsem obveze do Nata. Vsi vemo, da tu gre za našo zavezo, da bomo več investirali v vojaško opremo, v modernizacijo vojske, tudi v oborožitev.  In seveda odločitev kdaj se bo nadaljevala prekinjena točka ni rokah Ministrstva za zunanje zadeve, pač pa v rokah vas, spoštovani poslanci tu v Državnem zboru, se boste pač, prepričan sem, odločili po svoji najboljši presoji. Zanesljivo je seveda pomembno, razumel sem, da ima to politično komponento v tej smeri, da bo, tukaj je pomembno, kako se bo odločila koalicija glede tega, kdaj se zadeva ponovno obravnava, ampak to je odločitev, ki jo mora sprejeti na neki točki predsednik Vlade oziroma vrh koalicije, se pravi tudi poslanci v Državnem zboru. Ne drži pa seveda to, da bi samo ena stranka določala obrambno in varnostno politiko. Seveda lahko v Državnem zboru, to se zgodi ne redko, kdaj kakšna stranka sama ali v skupini strank, to je najpogosteje, na strani opozicije nek postopek, bi rekel, želi prekiniti ali ga podaljšati zaradi pomena razprave in tako dalje. In tukaj je prav, da Vlada preko svojih ministrov in tudi preko poslancev, ki podpirajo koalicijo, prisluhne argumentom in če je treba opraviti daljšo razpravo, dodaten premislek. No, ampak jaz sem prepričan, da bo s strani obrambnega ministrstva oziroma predvsem tudi koalicijskih poslancev in drugih prišla pobuda kmalu, da se odločite ali boste in kdaj boste ta proces sprejemanja te odločitve nadaljevali.  Glede vprašanja Brexita, naj povem, da je dejansko v Združenem kraljestvu situacija, če uporabim to besedo v narekovaju, nekoliko kaotična. Nihče ne ve, očitno tudi ta hip niti britanska vlada sama ne, kako naprej. Iščejo se rešitve. Prepričan sem, da če bi rešitev imeli, tako imenovani plan B ali kaj podobnega, bi bila predstavljena pred dvema dnevoma, ko je premierka May napovedala, da bo prinesla na mizo neko rešitev, pa smo videli, da takšne neke konsistentne, kompleksne rešitve ni bilo.   Tako da predvidevam, da angleška, torej – vlada Združenega kraljestva intenzivno išče rešitve, tudi se verjetno neformalno pogovarja z, bi rekel, drugo stranjo, se pravi, predstavniki sedemindvajseterice. Ampak dejansko na strani sedemindvajseterice, kjer smo tudi mi, je ta hip nemogoče sprejeti kakršnokoli stališče ali zanesljivo oceno. Kajti dokler ne bo sama vlada Združenega kraljestva prišla na dan s tem, kaj točno želi, o čem se želi nadalje pogovarjati, kakšen je načrt – toliko časa ne moremo teh pogajanj imeti.  Je pa nekaj popolnoma jasno. Da sedemindvajseterica skupno podpira odločitev, da seveda se brexit mora zgoditi pred evropskimi volitvami. Pred volitvami v Evropski parlament. In je popolnoma nesprejemljivo, da bi tudi kandidati iz Združenega kraljestva torej sodelovali na evropskih volitvah in bili izvoljeni v Evropski parlament. Brexit se mora definitivno zgoditi prej. In seveda tudi Slovenija to vse skupaj, ta proces budno spremlja in se pripravlja, da se bo pravočasno oziroma takoj odzvala na katerokoli situacijo, ki se zna pojaviti v nadaljevanju.  Hvala lepa, gospod predsednik, to je to.
Dodatno vprašanje, gospod Jožef Horvat.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa tudi vam, gospod minister, da ste mi pojasnili, da je za obrambo v Sloveniji pristojno Ministrstvo za obrambo.  Jaz poznam tudi Zakon o zunanjih zadevah, kjer dejansko pobudo za sklenitev sporazuma ali kakršnegakoli mednarodnega akta, pogodbe – da pobudo mora obravnavati ta odbor. In običajno sprejme sklep, ki se glasi: »Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo.«  Ampak zadeva je zanimiva, jaz je ne bom ponavljal – vaša Vlada, ko ste ji še vi predsedovali – in to je bila slovenska Vlada in vsaka je slovenska Vlada – je informacijo o poteku postopka nakupa bojnih kolesnih vozil 8 x 8 za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine obravnavala, in sicer že 2. februarja 2018, ko je imela Vlada še vsa pooblastila. In še, in še – Odbor državnega zbora Republike Slovenije za obrambo je projekt podprl. Sklep odbora je bil sprejet 1. marca 2018. Zato jaz tu sedaj postavljam vprašaj pred – ali pa nad pojmom demokratična Republika Slovenija. Vse je pravzaprav že bilo potrjeno s soglasji in tako naprej, ampak potem zaradi nekega preštevanja glasov, na katerega je opozoril kolega Miha Kordiš, se je zadeva ustavila. In ne bo me nihče odvrnil od mojega logičnega razmišljanja, da torej lahko en poslanec, ki se ima opozicijskega, diktira obrambno-varnostno politiko in tudi ugled Republike Slovenije. V tem pogledu to gotovo drži in od tega mojega stališča seveda ne odstopam.  Dejstvo je tudi – saj to beremo – mi sicer kot opozicijska stranka pojma nimamo, kaj se dogaja pri pripravi rebalansa proračuna, ampak beremo v dnevnem časopisju, da rebalans pravzaprav visi na nek način. Zaradi tega, ker nadkoalicijska stranka – Levica, se opravičujem za ta izraz, blokira rebalans zaradi menda prevelikih obrambnih izdatkov. In tukaj zdaj spet izpostavim naš mednarodni ugled, naše zaveze, gospod minister za zunanje zadeve. Saj jaz vem, da sva tukaj midva na isti strani. Ampak ne verjamem pa, da bi naš predsednik, gospod Matjaž Nemec, ne bil toliko dosleden, da bi pozabil na nadaljevanje te seje. Če pa ni noben problem s strani Vlade, gospod predsednik, moj predsednik, potem dajte jutri ali pa še danes sklicati nadaljevanje te seje. Jaz imam tu probleme z razumevanjem demokratičnih postopkov. Hvala lepa.
Hvala lepa. Seveda ni, gospod Jožef Horvat. Takoj, ko bomo dobili s strani Vlade - vsaj, kar se tiče Odbora za zunanjo politiko, bomo nemudoma to točko umestili na dnevni red. Imamo še eno poslansko pobudo oziroma vprašanje.  Gospod Ferenc Horváth, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, posebej gospod minister! Jaz bi vas vprašal, kakšno je vaše stališče in stališče Ministrstva za zunanje zadeve ter Vlade glede madžarskih naložb, saj v preteklih tednih je bilo okrog tega vprašanja kar veliko polemike v javnosti? Človek dobi nekako občutek, da so mogoče obiski določenih madžarskih politikov v Sloveniji in tudi naložbe v Sloveniji mogoče malo manj, bom rekel, dobrodošle in tudi drugače tretirane kot v drugih primerih, ko gre za politike oziroma naložbe iz drugih držav Evropske unije. Hvala lepa.
Kolegice in kolegi, želi še kdo postaviti poslansko pobudo, vprašanje ministru za zunanje zadeve? Ugotavljam, da ne, zato spoštovani gospod minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod Horváth za to vprašanje. Torej, z vidika Ministrstva za zunanje zadeve in seveda svojega vidika kot ministra, lahko na to odgovorim samo na naslednji način – ker ministrstvo izvaja svojo pristojnost v odnosu do države Madžarske, torej mi skrbimo za to, da je odnos med našo sosedo čim boljši, da dobro sodelujemo na političnem, pa tudi na gospodarskem in drugih področjih. Seveda lahko rečem, da je ministrstvo zainteresirano za to, da je Madžarska obravnavana tudi v primeru naložb in vseh drugih gospodarskih aktivnosti znotraj Evropske unije in Slovenije na enakopraven način, torej takšen način kot morajo biti vse članice Evropske unije ali pa nečlanice in tako naprej, po nekih drugih kriterijih. Tako da, načelno stališče je seveda takšno, da si želimo v vseh pogledih, tudi v pogledu, bi rekel, gospodarskega sodelovanja, dobro sodelovanje z sosednjo državo Madžarsko in lahko rečem, da sem si tudi sam prizadeval, da bi na nek način strateško dobro sodelovanje tudi z Madžarsko, tako kot z vsemi sosedami, bi rekel, gradili in to smo gradili v zadnjih letih in to moramo graditi v prihodnje. Ko pa gre za vprašanje konkretnih madžarskih naložb, torej za konkretna vlaganja v konkretna podjetja in tako naprej, pa to ni več pristojnost Ministrstva za zunanje zadeve, pač pa Ministrstva za gospodarstvo in morebitnih drugih državnih organov in v tem primeru pa je ključnega pomena gospodarski kriterij. Torej kriterij, kako bi rekel, ekonomske smotrnosti neke naložbe in tako dalje. Tako da, od tu naprej moram prepustiti odgovor ministru, ki je za to pristojen in drugim pristojnim telesom, treba pa je pač upoštevati evropska pravila in seveda načelo dobrososedskega sodelovanja. Seveda pa ekonomski kriterij, »cost benefit« in drugo, to pa so zadeve, ki jih morajo presojati najprej seveda sami podjetniki, torej gospodarski subjekti, če gre pa seveda za državne naložbe, pa je tukaj zelo relevantno tudi mnenje Finančnega ministrstva, Gospodarskega ministrstva in drugih. Tako da, predlagam, da ta odgovor pridobite neposredno od njih, če želite še bolj natančna pojasnila. Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat, imate novo vprašanje?
Ja, novo.
Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Imam novo vprašanje oziroma pobudo – spoštovani gospod minister, dr. Cerar, preko vas na Vlado naslavljam pobudo, da temu odboru, Odboru za zunanjo politiko, natančno pojasni kakšne so aktivnosti v zvezi s sklenitvijo sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer, da bo na podlagi tega naš predsednik odbora potem lahko tudi sklical nadaljevanje 1. točke 2. nujne seje Odbora za zunanjo politiko. Hvala lepa.
Kolegice, kolegi – želi še kdo, še zadnji klic? (Ne.) V kolikor ne, spoštovani minister, dajem besedo še za zadnji odgovor, da zaključimo 1. točko dnevnega reda, izvolite.
Hvala lepa. Če dovolite samo se, za hip se vrnem k prejšnjemu vprašanju gospoda Horvata, ki je omenjal, da je Vlada že februarja, torej prejšnja Vlada, sprejemala odločitve v smeri morebitne nabave te dodatne opreme, torej osem kolesnikov, da seveda, že prejšnja Vlada in tudi ta Vlada se trudi, da bi čim bolj odgovorno zagotavljala - seveda v skladu s finančnimi zmožnostmi in jasno strokovnimi merili – vse tisto opremo in sredstva, torej tudi vozila, ki jih pač naša vojska potrebuje. Dejstvo pa je da, kot ste sami rekli, vprašanje nadaljnje obravnave v Državnem zboru, je vprašanje, ki ga mora razrešiti sam Državni zbor, torej tudi ta spoštovani odbor in zato prepuščam to odločitev vam in predsedniku odbora. Kar zadeva vaše sedanje, drugo to vprašanje, zadnje vprašanje – mi bomo absolutno sporočili Ministrstvu za obrambo, da ste dali to pobudo, kajti po svojih pristojnostih in tudi strokovnih in drugih znanjih, je edino to ministrstvo tisto, ki lahko najbolje odgovori na vprašanje, kakšne so torej aktivnosti v tej smeri in zato verjamem, da bo MORS pač v kratkem odgovoril na to vašo pobudo / nerazumljivo/. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. Zaključujem to točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OCENA O RAZVOJU MEDNARODNIH ODNOSOV IN POLOŽAJU REPUBLIKE SLOVENIJE V MEDNARODNI SKUPNOSTI GLEDE NA CILJE IN PREDNOSTNE NALOGE DEKLARACIJE O ZUNANJI POLITIKI REPUBLIKE SLOVENIJE IN STRATEŠKEGA DOKUMENTA O ZUNANJI POLITIKI REPUBLIKE SLOVENIJE. 29. novembra 2018 je Vlada Republike Slovenije poslala Državnemu zboru omenjeno oceno. Odbor za zunanjo politiko pa jo bo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, obravnaval kot matično delovno telo. Pri tem naj vas obvestim, da gre za četrto tovrstno obravnavo v skladu z Deklaracijo zunanje politike Republike Slovenije, ki v 4. poglavju določa, da bo: »Minister za zunanje zadeve v imenu Vlade Republike Slovenije letno predstavil Državnemu zboru oceno o razvoju mednarodnih odnosov in položaju Republike Slovenije v mednarodni skupnosti glede na cilje in prednostne naloge te deklaracije in strateškega dokumenta iz prejšnjega odstavka. Na tej podlagi bo Državni zbor za Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve, oblikoval stališča oziroma usmeritve.« Najprej dajem besedo ministru za zunanje zadeve, dr. Miroslavu Cerarju, da nam predstavi oceno. Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Veseli me, da bo v Odboru za zunanjo politiko opravljena že 3. razprava o oceni razvoja mednarodnih odnosov in položaja Slovenije v mednarodni skupnosti kot jo predvideva Deklaracija o zunanji politiki iz leta 2015. Takratna ocena je bila pripravljena, pardon, se opravičujem, tokratna ocena je bila pripravljena novembra lani, skladno s priporočilom OZP, sprejetim marca 2017, da se ocena Državnemu zboru posreduje 3 mesece po nastopu mandata nove Vlade. Na ministrstvu ocenjujemo, da so bila v obdobju od prejšnjega poročanja, to je marca 2017, pri našem delu upoštevana in izvajana vsa priporočila, ki nam jih je namenil Odbor za zunanjo politiko. Pri tem bi posebej izpostavil celovito implementacijo priporočil, povezanih z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije. Pripravili smo oceno posledic, dogajanje tekoče spremljali in skrbeli za učinkovito medresorsko usklajevanje stališč. Prav tako smo sledili priporočilom glede razprave o prihodnosti Evropske unije ter začetka priprav na predsedovanje Svetu Evropske unije.  Veliko aktivnosti je bilo vsebinsko vezanih na priporočila glede krepitve mehanizmov za zaščito človekovih pravic, nediskriminacije, enakosti spolov ter zaščite ranljivih skupin prebivalstva, priporočila OZP pa so po naši oceni tudi pozitivno vplivala na angažma drugih vladnih resorjev, kar je omogočilo ratifikacijo izbirnega protokola Konvencije o otrokovih pravicah ter skorajšnji pristop k sporazumu o Antarktiki. Prav tako smo zadovoljni, da smo z odprtjem veleposlaništva v Sofiji in Abu Dabiju sledili priporočilu o širitvi mreže diplomatskih predstavništev. Seveda bomo vsa priporočila iz predhodnih poročanj, torej 2016 in 2017, ki ostajajo aktualna, še naprej upoštevali tudi pri prihodnjem delovanju. Menimo, da se je mehanizem rednega poročanja ter razpravljanja o usmeritvah zunanje politike kot je zapisan v deklaraciji, izkazal za koristnega in učinkovitega. Nudi nam koristno usmeritev pri izvajanju zunanjepolitičnih aktivnosti ter obenem po našem mnenju pripomore k boljši usklajenosti vseh zunanjepolitičnih akterjev. / nerazumljivo/ priporočilo ima 3 dele. Struktura je enaka kot pri prejšnjem poročanju – najprej ocena stanja, nato načrtovanja aktivnosti ter pregled aktivnosti v obdobju od zadnjega  (nadaljevanje) poročanja. Gre za zelo obsežen dokument, zato bi v nadaljevanju res podal samo nekaj ključnih poudarkov. Ne bi tukaj podal ocene stanja v mednarodni skupnosti, v kateri so zajeti elementi, ki po oceni MZZ vplivajo na načrtovanje in izvajanje slovenske zunanje politike, ker je to zelo izčrpno opisano in ne bi se tudi podrobneje spuščal v tretji del dokumenta, ki prinaša poročilo o aktivnostih MZZ v obdobju od zadnjega poročanja ministra v Državnem zboru, pač pa bi predvsem povedal v tem uvodnem delu več o drugem delu poročila, kjer je podan pregled načrtovanih aktivnosti Ministrstva za zunanje zadeve, po posameznih ciljih zunanje politike ter prednostnih področjih na območjih zunanje politike. Za večjo preglednost so v dokumentu citirani posamezni cilji ter prednostna področja oziroma območja, pod vsakim od njih pa je pregled ključnih načrtovanih aktivnosti. Posamezne aktivnosti so relevantne za različne cilje in prednostne naloge, zato smo se pri pripravi pregleda skušali izogniti podvajanju. Naj podam nekaj glavnih poudarkov oziroma prioritetnih aktivnosti. Na področju bilateralnih odnosov si bomo še naprej prizadevali za urejene, tesne in poglobljene odnose. Nekako v koncentričnih krogih, torej najprej s sosedami – tu bo največji poudarek, potem z državami Evropske unije, nadalje z državami na zahodnem Balkanu in seveda nato z državami v transatlantskih odnosih ter s ključnimi partnerji drugje po svetu. Poudarek bo na gospodarski diplomaciji, na vključevanju drugih dimenzij, kot so znanost, izobraževanje in kultura, še poseben poudarek bo seveda pri skrbi za slovenske manjšine oziroma Slovence po svetu, posebej pa izpostavljamo pomen trdne in partnerske transatlantske vezi.  Glede zahodnega Balkana je v našem političnem interesu stabilna in razvita regija in le takšna lahko prinaša torej varnost, uspešno gospodarjenje in druge oblike sodelovanja. Torej spodbujati je potrebno regionalno sodelovanje in reševanje odprtih bilateralnih vprašanj ter še naprej zagovarjati pomen vključevanja držav regije v evroatlantske integracije. Slovenija si bo še naprej oziroma bo še naprej sodelovala s partnerskimi zavezniškimi in podobno mislečimi državami, saj tudi na ta način lahko okrepimo učinkovitost uveljavljanja svojih interesov. Tako denimo imamo znotraj EU pomembni strateški partnerici v Nemčiji in Franciji, prav tako razvijamo zelo pomembno partnersko sodelovanje z državami Beneluksa – torej Belgija, Luksemburg, Nizozemska. Prav tako intenzivno sodelujemo z državami srednje Evrope, vključno z državami VE 4, torej skupine VE 4. Nadalje sodelujemo vedno bolj intenzivno s sredozemskimi članicami Evropske unije, saj je Slovenija tudi sredozemska država. Potem pa je tu veliko število podobno mislečih držav, tako znotraj mednarodnih organizacij kot so na primer Švedska, Irska, Švica ali pa takšnih, ki so zanimive za nas v tem smislu sodelovanja pri posameznih mednarodnih vprašanjih. Tajko na primer glede bližnjega vzhoda ugotavljamo, da imajo sorodna stališča Irska, Francija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Španija. In ta način, seveda to je nek vzorec, sodelujemo tudi glede drugih delov sveta in drugih aktualnih vprašanj z različnimi državami. Opravili bomo razmislek, kako lahko najbolje vključujemo svoje zunanje politične interese in prioritete v posamezne regionalne pobude, tudi tiste, v katerih sodelujejo drugi akterji izven regije. Tu naj omenim predvsem pobudo Tri morja, kar je še posebej pomembno za nas, saj bo letos naš predsednik Pahor gostil srečanje v okviru te pobude, na kar se seveda intenzivno pripravljamo. Pa denimo naj omenim tudi pobudo 16+1, torej format 16+1, kjer Slovenija skupaj z 15 državami intenzivno sodeluje s Kitajsko. Glede Evropske unije mora glavnina naših aktivnosti še naprej voditi k temu, da Republika Slovenija ostane v jedru in najbolj integriranem delu Evropske unije, ob tem, da si prizadevamo za Evropsko unijo, ki bo sposobna ohraniti enotnost in solidarnost, se spoprijemati z izzivi ter okrepiti svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Delovna telesa Državnega zbora prav v teh dneh obravnavajo Deklaracijo o delovanju Republike Slovenije v institucijah Evropske unije za obdobje januar 2019 - junij 2020,  (nadaljevanje) v kateri so naše aktivnosti na področju vseh evropskih politik podrobneje opredeljene.  Kateri so ključni kratkoročni izzivi Evropske unije? Zagotovo že omenjeni Brexit, torej z dogovorom ali brez, potem moramo okrepiti zaupanje v institucije in politike kar se bo odrazilo v prihajajočih volitvah v Evropski parlament. Nadalje moramo čim prej oblikovati dogovor o prihodnjem večletnem finančnem okvirju, ki bo oblikovan ambiciozno in reformno ter bo odražal pomen novih področij in vsebin, predvsem, ko gre za mlade, digitalizacijo, znanost, seveda pa je treba tudi dati več za varnost in podobna področja.  Prizadevali si bomo za dograditev ekonomske in monetarne unije in seveda ne nazadnje za dogovor o enotnih in učinkovitih migracijskih politikah. Naj omenim seveda še zelo ključno materijo in to je pripravo Slovenije na predsedovanje Svetu EU leta 2020/2021. Ponovno v triu z Nemčijo in Portugalsko. Začenjajo se že prvi pogovori o vsebinah, ki bi jim tri zaporedna predsedstva dala poseben poudarek in s tem zagotovila bolj dolgoročno obravnavo teh vprašanj. Razmislek o tem, kaj naj bodo teme, ki bi jih v triu, pa tudi zgolj v svojem petletnem predsedovanju izpostavila Republika Slovenija, je še posebej pomemben in verjamem, da bomo… / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Ja, dobro se opravičujem, to se že izvaja. Sem mehanično prebral tekst in nisem opazil, da se to že izvaja tako. Naj končam še z dvema informacijama. Za Republiko Slovenijo je seveda zelo pomemben učinkovit in na jasnih pravilih zasnovan multilateralizem, ki ostaja ena od ključnih prioritet na različnih področjih. Politično gledano so tu varnostni vidiki, pardon, politično in varnostno gledano je tu naše sodelovanje v OZN, Nato, OVSE v okviru skupne zunanje varnosti in obrambne politike Evropske unije in v okviru številnih novih varnostnih izzivov. Na področju človekovih pravic smo seveda zelo dejavni v okviru OZN, Sveta Evropa, OVSE, Evropske unije tudi širše. Še posebej izpostavljamo pomen mednarodnega prava in mednarodnega kazenskega pravosodja, poudarjamo spoštovanje, potreba po spoštovanju multilateralnih mehanizmov in pravil na ekonomskem in trgovinskem področju. Še posebej v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Čisto za konec naj omenim, da ostajamo zavezani celotnemu spektru aktivnosti gospodarske diplomacije in promocije slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Tu bi posebej izpostavil eno temo, ki mi je že dlje časa blizu in s katero smo se že ukvarjali, to je krožno gospodarstvo, ki ga vidim zlasti skozi optiko promocije slovenskega gospodarskega sodelovanja in v povezavi s sorodnimi vsebinami kot je digitalizacije, koncept trajnosti in razvojna komponenta, kot eno od ključnih vsebin, o kateri bo treba seveda v prihodnje imeti ne le številne razprave, ampak tudi izvajati številne prakse. Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.
Hvala lepa. Preden odprem in dam besedo poslankam in poslancem, sprašujem ali želi še kdo od vabljenih besedo? Morda predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, gospod Bojan Kekec, želite besedo? Izvolite.
Bojan Kumer
Ja, hvala za besedo gospod predsednik. No, naša komisija je obravnavala omenjeno zadevo. Mnenje ste dobili na klop, mogoče samo par poudarkov iz tega mnenja.  Zdaj, naša komisija poudarja, da temelji zunanja politika države na interakciji deležnikov, ki so predani skupnim prizadevanjem za uresničevanje njenih ciljev. Med dejavnike obstoječega delovanja bi bilo koristno, upoštevaje dosedanjo prakso, ki je izhajala iz stvarnih potreb in se oblikovala ob občutljivih političnih vprašanjih in ker bi bilo to ustrezno vključiti tudi Državni svet Republike Slovenije, glede na njegovo vlogo v Ustavni ureditvi Republike Slovenije. Na pobudo predstavnika delodajalcev, komisija izpostavlja potrebo po razvijanju učinkovite gospodarske diplomacije, ki bo delovala v podporo slovenskim podjetjem in državljanom. Člani komisije se strinjamo, da gospodarska   (nadaljevanje) diplomacija ostaja ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet in pomemben element internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Ob tem pa izpostavljamo potrebo, da se pomoč usmeri zlasti malim in srednjim podjetjem. Zavedamo se, da je ravnotežje med zunanjo politiko države in gospodarskimi interesi kar zahteven izziv. Ne glede na to, da je Ministrstvo za zunanje zadeve glavni koordinator na zadevnem področju, pa je potrebno tudi sodelovanje z drugimi relevantnimi deležniki. Ne gre spregledati, da bi lahko bil Državni svet, glede na svojo vlogo in sestavo, dejavneje vključen v dejavnost na področju internacionalizacije v širšem pomenu. V bistvu smo se predvsem osredotočili na gospodarsko diplomacijo, seveda tudi zato, ker imamo v sestavi Državnega sveta tudi predstavnike gospodarstva. Hvala lepa.
Hvala lepa predsedniku komisije. Odpiram razpravo, spoštovane kolegice in dragi kolegi. Prva se je k razpravi prijavila gospa Monika Gregorčič. Pripravi naj se gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani, pozdravljeni vsi prisotni! Koalicijske poslanske skupine smo v skladu z določbo Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije pripravile predloge sklepov, ki predstavljajo usmeritve Državnega zbora za nadaljnje delovanje Ministrstva za zunanje zadeve. V predloge sklepov oziroma usmeritev, ki bodo zdaj razdeljeni vsem poslancem, smo vključili vse tiste ključne tematike, za katere pričakujemo, da jih bo ministrstvo v okviru svojih delovnih nalog še posebej aktivno izvajalo. Priporočila skupno obsegajo 15 vsebinskih točk, v tej kratki predstavitvi pa se bom osredotočila le na najbolj ključne.  Kot prvo bi izpostavila priprave na predsedovanje Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. To bo obsežen organizacijski in logistični projekt, pozitivno pa je, da ima Republika Slovenija že eno dobro izkušnjo iz prve polovice leta 2008, torej znanje in izkušnje že obstajajo in ne bo treba začeti povsem z ničelne točke.  Nadalje ministrstvu predlagamo okrepitev diplomatsko-konzularne mreže ter njeno kadrovsko pomladitev, vključno z okrepitvijo gospodarske diplomacije. Veseli nas, da se je zunanji minister že v svojem hearingu kot kandidat navezal na to temo in jo izpostavil, izrazil zavedanje, da je ravno v gospodarski diplomaciji velik potencial nadaljnje gospodarske rasti.  Naše nadaljnje priporočilo se nanaša tudi na krepitev vloge, aktivnosti, prepoznavnosti in pojavnosti Republike Slovenije v mednarodnih institucijah.  Opozorili bi tudi na Brexit. Kot vemo, nam realno preti tako imenovani trdi Brexit, vpliv na približno 3 tisoč državljanov Republike Slovenije, ki tam delajo in se izobražujejo. Izstop bo imel posledice tudi na slovensko gospodarstvo, treba bo ovrednotenje teh posledic, preprečitev zastojev gospodarskih in transportnih poti ter tudi nekih nepredvidljivih novih birokratskih ovir.  Nadalje odpiramo pomembno vprašanje nadaljnjega razvoja oziroma prihodnosti Evropske unije. Gre za enotnost Evrope in njen nadaljnji razvoj z nadaljevanjem integracijskega procesa na zahodnem Balkanu.  Ne nazadnje pa se dotikamo tudi zaščite človekovih pravic, krepitve strpnosti, enakosti spolov in zaščite najbolj ranljivih.  To bi bilo na kratko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, preden dam besedo gospodu Jelinčiču, naj vam povem, da bom predlagam, da bi o vseh sklepih glasovali v paketu, torej skupaj, če ne bo nasprotovanja.  Besedo ima gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa. Jaz bi se obrnil na to zapisano, kar je v okviru ocene aktualnih razmer v mednarodni skupnosti in položaja Slovenije v njej. Ne bom se povsod oglašal, na vse, ampak, recimo, pri sodelovanju s sosedi.   (nadaljevanje) Z Italijo imamo en velik problem z radiodifuzijo. Jaz sem na to že opozoril, kako je AKOS naredil grozljive napake, in me zanima oziroma predlagam, da se Vlada pozabava s tem. Dejstvo je, da bodo slovenske radijske postaje in televizijske dobile hude kazni z italijanske strani zaradi tega, ker je AKOS izredno zamočil tisto zadevo in je sprožil pred italijanskim sodiščem eno tožbo, ki jo je seveda izgubil. In glede na to, da je tožba na takšnem nivoju, bo Evropska unija zahtevala, da plačujemo kazni - ne da plačamo, da plačujemo! To je pri Italiji.  Kar se tiče Avstrije. Tu piše, da je treba vzpostaviti pozitiven dialog s koroškim deželnim glavarjem. Slovenija je zelo specifična. Mi imamo v ustavi zapisane pokrajine, lahko bi rekel dežele glede na nekdanjo ureditev slovenskega ozemlja, in če se pogovarja slovenska Vlada z deželnim glavarjem Avstrije, smo stopili eno stopnico nižje - slovenska Vlada se mora pogovarjati z zvezno vlado na Dunaju in preko nje z deželnim glavarjem, skratka, ne z deželnim glavarjem, ali pa kakor v Italiji, kjer se dogaja, da se pogovarjamo s predsednikom dežele Furlanija-Julijska krajina. Mogoče v zvezi s tem namig, da je treba čim prej urediti pokrajine v Sloveniji. In ne tako, kot je nekdanja - kaj je že bila - Združena lista socialnih demokratov, ki je predlagala najprej 24 pokrajin v Sloveniji, potem so spustili na 12 pokrajin. Slovenija ima lahko 5 pokrajin, od tega so 4 zgodovinske, utemeljene na državnosti teh pokrajin, to so Primorska, Štajerska, Koroška in Kranjska, pa seveda še Pomurska, ki je v največji meri nastala na osnovi Trijanonskega sporazuma. Kar se tiče Hrvaške, piše, da gre za pomanjkanje napredka, da je opazno pomanjkanje napredka v odnosih. Tu bi moral narediti gospod minister premislek o vztrajanju na »final award«, kajti »final award« je totalno zgrešena zadeva. In tudi glede na to, da smo Slovenci, da je slovenska stran dala grozljiv memorandum, brez zgodovinskih dejstev in temelječ na nekih osebnih premisah, mislim, da bi morali to malo spremeniti.  Če gremo naprej na zunanjepolitične aktivnosti. Zagotovo je smiselno, da se vzdržuje reden dialog in močan dialog z Rusko federacijo. Tu je treba razmisliti, ali bomo vztrajali na nemško-francoski osi ali bomo šli na italijansko-poljsko os, ki je dosti bolj dobra za Slovenijo in tudi za vključevanje v Višegrajsko skupino; resda nas zdaj nočejo več, bi lahko rekel, kajti gospod Rupel je to eklatantno zamočil takrat in je rekel, da ne gremo, zdaj nas pa oni nočejo.  Nadalje je tu ena zadeva v zvezi z razvojno pomočjo, 0,33 % do leta 2020 za spodbujanje dežel v razvoju, in sicer piše, »na podlagi evropskih vrednot«. Te evropske vrednote v Evropi izginjajo. Zdaj vedno bolj postajajo arabske ali pa afriške ali pa, ne vem, centralno-azijske vrednote. Tako mislim, da je tu treba razmisliti, kam bomo dajali denar. Še posebej pa, ko pišemo, da moramo posvetiti pozornost enakosti med spoloma. Med spoloma so bile enakosti že v nekdanji Jugoslaviji. Kaj zdaj mi »bluzimo« o enakosti med spoloma, ko gledamo na zahodno Evropo, kjer so dejansko, recimo, plače žensk nižje kot moških, vendar tega ni v Sloveniji. Dajmo enkrat nehat »bluzit« o teh evropskih čudnih izhodiščih in dajmo se na Slovenijo obrnit.  Potem pa še tule prednostna področja. V treh od štirih obstoječih makroregionalnih strategij, Podonavski, Jadransko-jonski in Alpski makroregiji. Ta Podonavska regija je silno pomembna,   (nadaljevanje) ravno zaradi teh plovnih povezav, ki jih Evropa izvaja, Slovenija pa tu ni vključena. Jaz sem naši komisarki v Bruselj poslal daljši elaborat o plovnosti, poslal sem ga tudi na Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor. Tam je razdelano marsikaj, kar je že bilo razmišljeno, še v nekdanji Jugoslaviji so razmišljali o tem, vendar je potem to potihnilo, zdaj pa nekako nekateri ljudje v Sloveniji nimajo občutka ali se jim pa ne da delati, da bi se v to zadevo spustili. Bom pa to zadevo poslal tudi vam, gospod minister, da boste malo pogledali. Namreč, revidirati je treba v zvezi s tem tudi dokončanje gradnje verige elektrarn na Savi, glede na tiste originalne projekte, ki so bili narejeni v 60. letih v Skupščini Socialistične republike Slovenije glede na plovnost reke Save do Ljubljane. Tu se navezujem na tisto prejšnjo Donaukommission, kajti povezanost, plovna povezanost z donavskim bazenom, sploh na jugu, je silno pomembna. Zagreb bo gradil ogromno pristanišče, mi pa gledamo v »luft« in ne vemo, kaj bi. Na naših hidrocentralah pa nismo naredili pretoka za ladje, kar je velik nesmisel, ker cena gradnje hidrocentral bi se povečala za ca 5 %, naredili bi pa plovnost praktično vse gor.  Hvala lepa.
Kolegice in kolegi, želi še kdo postaviti vprašanje? Gospod Jožef Horvat, beseda je vaša.
Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz se gospodu ministru zahvaljujem, da je pripravil poročilo v skladu z določbami deklaracije, ki smo jo sprejeli julija 2015. Res je - in to so bile debate praktično od prvega predstavljenega poročila, pa bodo najbrž tudi danes, čeprav bom jaz tu odnehal -, da v deklaraciji piše »minister za zunanje zadeve bo v imenu Vlade Republike Slovenije letno predstavil Državnemu zboru oceno o razvoju mednarodnih odnosov in položaju Republike Slovenije v mednarodni skupnosti… » in tako naprej. Odbor za zunanjo politiko ni Državni zbor, vemo, kaj je Državni zbor in kdo je v Državnem zboru. Ampak zdaj se je ustvarila že neka, temu pravimo, parlamentarna praksa, najbrž, tudi če bom še tako protestiral, ne bom uslišan. Bilo bi pa zelo dobro in zelo koristno, da bi v Državnem zboru na plenarni seji imeli eno dobro, poglobljeno razpravo o zunanjepolitičnih usmeritvah, ker po Zakonu o zunanjih zadevah je Državni zbor tisti, ki usmerja zunanjo politiko. In v preteklem mandatu sem bil kar ponosen, in sem še, da smo prav v Državnem zboru, na Odboru za zunanjo politiko bili tisti, ki smo kljub različnim pogledom, kljub včasih zelo vročim razpravam potem pa le o ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih dosegli konsenz, soglasje, ko je šlo za potrjevanje določenih sklepov, česar pa na Vladi nismo videli, kajne; ne bom zdaj tega obnavljal, ker to ni tema dnevnega reda.  Seveda, zunanjo politiko jaz razumem, da mora delovati v nacionalnem interesu Republike Slovenije. To ni tisti mencingerjanski nacionalni interes, ko je pivovarna nacionalni interes, ampak to je tisti nacionalni interes Republike Slovenije, ki je v njeni suverenosti, varnosti državljank in državljanov, varovanju in uveljavitvi ustavnih vrednot in nacionalne kulture, trajnostnem razvoju, gospodarski in splošni blaginji državljank in državljanov, varovanju in krepitvi vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic, varovanju in krepitvi parlamentarne demokracije in tržnega gospodarstva, varovanju pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, v skrbi za avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, skrbi za Slovence po svetu ter v ohranitvi in razvoju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Predvsem tole zadnje želim izpostaviti. Naša ocena je, da se slovenski kulturni prostor vztrajno in dramatično krči. Nekoliko pogrešam v tem poročilu, pa tudi v sklepih to skrb. Ali res, gospe in gospodje, ali res, še mi skrbimo za ta slovenski kulturni prostor, za avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, v vseh štirih državah in za Slovence po svetu. Vsi znamo izračunati, da približno pol milijona Slovencev živi izven meja Republike Slovenije. In to je tako dragocena skupnost, da bi ji morali posvečati več pozornosti. Smo jo pa v zadnjih letih, morda tudi naša vlada, dosledno zanemarjali. In tukaj, gospod minister, vem, da cenite Slovence vseh 2 in pol milijona in dajte, lepo prosim, na Vladi nekaj več narediti, tudi sedaj v rebalansu, da se bo ta politika spremenila. Jaz lahko rečem, da je za Slovence v Porabju, na primer, že prepozno. Morda boste ovrgli to mojo trditev. Jo bom, če jo boste argumentirali, tudi pripravljen sprejeti. Mene to zelo skrbi in mislim, da bi za naš slovenski narod, mi imamo nacionalno državo, da bi morali narediti več. Zato prosim, jaz ne bom pisal kakšne dodatne 16. točke ali pa nekaj vmes, morda prve, da bi koalicija pripravila nek sklep, kjer bi se ta skrb za slovensko narodno skupnost, ki živi izven meja Republike Slovenije dejansko tudi izražala v slovenski zunanji politiki in na splošno v slovenski politiki. Res, to vas lepo prosim.  Nekoliko več bi pričakoval napisanega o naših odnosih s sosednjo Hrvaško v zvezi z razsodbo Arbitražnega sodišča. Vsaj majčkeno bi pričakoval, da bo nek komentar glede odziva Hrvaške na tožbo Republike Slovenije zoper Hrvaško pred sodiščem Evropske unije po 259. členu pogodbe o delovanju Evropske unije. Lahko pa tudi razumem, da zaenkrat je to poglavje, da ta vsebina zaenkrat ni na dnevnem redu slovenske zunanje politike in politike na sploh.  Zadovoljen sem, gospod minister, da ste omenili priprave Republike Slovenije na predsedovanje svetu Evropske unije. To bi gotovo bilo pametno imeti enkrat v bližnji prihodnosti tudi kakšno tematsko sejo Odbora za zunanjo politiko in skupaj z Odborom za zadeve Evropske unije.  Kar se tiče Brexita, sedaj vidimo, da bo ta dejansko bistveno bolj udaril Slovenijo, tudi slovensko gospodarstvo, kot smo to, recimo, slišali od vašega predhodnika, gospod minister, ko smo se na tem odboru pogovarjali o negativnih učinkih in je pravzaprav gospod minister Erjavec povedal, da Brexit ne bo imel nekega vpliva na slovensko gospodarstvo, saj neke velike blagovne menjave z Veliko Britanijo nima Slovenija. To je lahko res. Pa bom morda pozabil, da pa smo mi zelo močni, da je naša najmočnejša zunanjepolitična oziroma gospodarska partnerica Nemčija, ta pa močno gospodarsko sodeluje z Združenim kraljestvom. Zaradi tega sem pred kratkim prebral, da bo vsaj na letni ravni čez 40 milijonov škode, nekih izgub utrpelo slovensko gospodarstvo.  In še, gospod minister, bili ste skoraj štiri leta predsednik Vlade Republike Slovenije. Povejte nam, kakšna je naša specifična teža Republike Slovenije v Evropski uniji? Hvala lepa za vaše odgovore.
Kolegice, kolegi, želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Gospod minister želite besedo vi? Izvolite.
Hvala lepa. Res se zahvaljujem vsem trem poslancem, tudi ostalim, ki so mi danes zastavljali dobra vprašanja. Ocenjujem to razpravo, te pobude, ki so bile sedaj dane in ocene in tudi priporočila kot zelo dobrodošlo pravzaprav intervenco(?) vseh vas, ker bomo se na te teme še bolj osredotočili na ministrstvu. Res za nekatere sem prav še posebej vesel, da so bile  izpostavljene.  Torej, naj najprej rečem, da Ministrstvo za zunanje zadeve nima nobene bistvene pripombe na predlog sklepov v drugi točki dnevnega reda, kot jih je predstavila poslanka Monika Gregorčič. In bomo vsa ta priporočila – če bodo sprejeta – skušali v največji možni meri upoštevati.  Zmago Jelinčič, poslanec, je dal nekaj zelo pomembnih pobud, tudi vprašanj. Zdaj, gospod Jelinčič, popolnoma na vse zdajle ne morem odgovoriti. Jaz predlagam, da vzamete na znanje to, kar bom zdaj rekel. Mi se bomo potrudili o vseh teh zadevah na ministrstvu ugotoviti, kje lahko kaj naredimo. Skratka, upoštevati to v naslednjem obdobju v najboljšem možnem okviru. Še posebej pa bomo vprašanja, ki ne sodijo v naš resor, kot je recimo vprašanje radiodifuzije, Akosa in podobno, naslovili na – torej, bomo na to opozorili pristojna ministrstva. Z vami pa delim skrb za vse tista področja, ki ste jih omenili. Se pravi – mogoče bi samo to poudaril. Tudi sam čutim neko zadrego, ko moram – ko se kot zunanji minister srečujem s predstavniki sosednjih dežel v Avstriji in Italiji. Pa ne, da bi imel zadrego s sogovorniki – ne, celo nasprotno. Do zdaj so bili pogovori zelo dobri, koristni za Slovenijo. Ampak res je, mi nimamo neke regionalne razdelitve in ne moremo na enak način, bi rekel, voditi dialoga. Zato mislim, da je še vedno prav, da država s Slovenijo v tej situaciji vodi dialog tudi s Furlanijo - Julijsko krajino pa Koroško pa Štajersko v Avstriji. Ker je to res v korist naših ljudi tam. Naše manjšine. V trenutku, ko bomo to lahko zagotovili na neki drugi ravni, regionalni in podobno, bo seveda pozornost MZZ, Ministrstva za zunanje zadeve, osredotočena zgolj še na meddržavne odnose. Bi pa rekel, da sem tudi lansko leto v Rimu s kolegom zunanjim ministrom Italije in na Dunaju s kolegico zunanjo ministrico govoril zelo intenzivno prav o naših narodnih skupnostih oziroma manjšinah. Tako da ta del še posebej, bi rekel, je v našem fokusu. Oziroma smo na to zelo osredotočeni.  Glede vprašanja ocene arbitražnega procesa in seveda te končne odločbe arbitražnega tribunala. Tu so naša mnenja deljena. Vemo, da smo o tem že večkrat razpravljali. Ampak seveda jemljem na znanje vašo oceno.  Glede razvojne pomoči. Slovenija si prizadeva, da ostane država, ki nudi razvojno pa tudi humanitarno pomoč. To je tudi v poročilu zelo jasno opredeljeno. Jaz zdaj ne bi šel v neke številke. Vemo, da ne dosegamo tistega kriterija 0,33 %, ki smo si ga zadali. Se pa nekako skušamo temu približevati. Je pa zelo pomembno to, da – to želim poudariti – da naša predvsem finančna pa tudi siceršnja humanitarna in razvojna pomoč je zelo cenjena v svetu. Mi glede na naše kapacitete tudi, ko včasih prispevamo neke zneske, ki v absolutnem znesku niso tako visoki – pa so v relativnih zneskih to znatni prispevki. Smo zelo opaženi in zelo veliko je hvaležnosti na strani držav, ki so v vojnah, ki imajo krize, humanitarne krize, krize zaradi podnebnih sprememb, kjer ljudje dejansko trpijo in kjer so še posebej izpostavljene ranljive skupine, se pravi otroci, ženske, starejši in podobno. Tako da – s to pomočjo bomo nadaljevali, seveda pa po ustreznem premisleku.  Glede podonavskega prostora. Tudi jemljemo to pobudo v preučitev. Zanesljivo je to ideja, ki jo moramo resno proučiti, ali je možno se vključiti v ta prostor bolj intenzivno. Seveda pa vemo, da en del Save dejansko, kot ste ocenili, ni več ploven in je treba razmišljati tukaj na način, kjer imamo še možnosti.  Jaz bi potem se zdaj osredotočil še na neke pobude gospoda Jožefa Horvata. Absolutno si moramo vsi prizadevati – ne samo Ministrstvo za zunanje zadeve in Odbor za zunanjo politiko ali Državni zbor – ampak tako državne institucije kot tudi nenazadnje posamezniki,   (nadaljevanje) tudi civilna družba, pravzaprav vsak zaveden Slovenec, zato da se slovenski kulturni prostor ne bo krčil. In ta skrb, ki jo izražate, je tudi moja skrb, naša skrb, in jo bomo na ministrstvu še posebej imeli pred očmi, ko bomo načrtovali nadaljnje aktivnosti, in bom na to tudi opozarjal Vlado, kolege ministre in ostale deležnike.  Glede arbitražne odločbe. Glede tega procesa, ki se odvija pred luksemburškim sodiščem oziroma se bo odvijal, naj povem, da je bilo poročilo, ki je pred nami, dano v času, torej v novembru, ko še nismo imeli odgovora Hrvaške pred seboj. Mi zdaj ta odgovor intenzivno proučujemo in v kratkem bo tudi Odbor za zunanjo politiko seznanjen z elementi našega odgovora na ta odgovor, bi rekel, in z vsemi okoliščinami tega procesa. Tako to informacijo seveda morate dobiti in se bom zato potrudil, da bo čim bolj celovita.  Glede Brexita bi pa opozoril, da bo tudi naše gospodarstvo do neke mere prizadeto, ta škoda ali pa nek manko, ki se bo pojavil, ne bo zelo velik. Na Vladi bomo naredili vse, da čim bolj minimaliziramo negativne posledice za naše gospodarstvo, tudi za naše državljane, ki živijo v Združenem kraljestvu, pa tudi za angleške, ki živijo pri nas. Skratka, tu že pripravljamo ustrezne ukrepe, tudi morebitne spremembe Zakona o tujcih ali kaj podobnega. Gre za to, da se res na ta Brexit, katerokoli pot bo pač ubral, pripravljamo vsak dan. In ko bodo naslednji koraki s strani Združenega kraljestva narejeni, bomo tudi lahko podali informacijo o tem bolj določno.  Sicer pa res hvala. Jaz ocenjujem, če smem še to izraziti, gospod predsednik, neko svoje splošno mnenje, da prav današnja razprava kaže, kako pomembno je, da Ministrstvo za zunanje zadeve ima res angažiranega in odgovornega sogovornika v vašem odboru. Želim si še takih razprav. In tudi ko bo šlo za vprašanje predsedovanja, sem prepričan, da moramo tudi v tem forumu tukaj iskati neke usmeritve, ki jih bo potem pripravila na koncu Vlada in potrjeval, če bo to potrebno, Državni zbor. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, spoštovani minister.  S tem zaključujem razpravo… / oglašanje v ozadju/ Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo, želeli ste še nekaj dodati.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Tudi sam lahko rečem, da cenim 15. točko teh sklepov, ker Odbor za zunanjo politiko priporoča Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, da se opredeli do še nerealiziranih sklepov tega odbora; ne bom zdaj na dolgo našteval, jaz jih kar nekaj poznam in bi bil vesel, da bi se enkrat pa le realizirali.  Gospod predsednik, zdaj mi še ni uspelo narediti čistopisa predloga dodatnega sklepa v zvezi s skrbjo za avtohtone slovenske narodne skupnosti. In sem nekako pozval koalicijske poslance, če bodo sami napisali, če ne, bom prosil za pet minut pavze, odmora, da ta sklep napišem sam, in se že zdaj priporočam za sprejetje.
Gospod minister, preden podam dokončni odgovor, izvolite, imate besedo za svoje mnenje.
Hvala lepa.  Se opravičujem, ampak pozabil sem nasloviti še predstavnika Državnega sveta, ki se mu tudi lepo zahvaljujem za te pobude, ki jih bomo tudi v čim večji meri upoštevali.  Bi pa dejal, da imam tudi tu pri sebi pregled odzivov Ministrstva za zunanje zadeve glede tistih nerealiziranih sklepov in lahko zagotovim, da se pri vseh teh sklepih intenzivno dela, da bodo čim prej realizirani, nekateri so bili celo že realizirani v tem vmesnem času. Ampak zdaj ne bi podaljševal razprave. Imam pa dejansko tu zapisnik, ki kaže, da smo zelo aktivni, in tudi sam zelo spodbujam to, da se bodo sklepi čim prej izvršili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC
Hvala lepa. Na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije je Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki pripravilo omenjeno Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2017.  Naj povem, da do poznega   (nadaljevanje) poročanja, ker govorimo tudi o letu 2017, do poznega poročanja prihaja predvsem zaradi zunanjih okoliščin, ki so botrovale pripravi končnih podatkov. Pri tem smo namreč odvisni od drugih, tudi od drugih deležnikov, na primer od dinamike usklajevanja podatkov z Odborom za razvojno sodelovanje OECD in od poročanja Evropske unije, katere del proračuna je porabljen za razvojne in humanitarne aktivnosti. Pri pripravi poročila je ministrstvo upoštevalo pravila Odbora za razvojno pomoč OECD, kot sem že omenil, za poročanje o uradni razvojni pomoči ter določila Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije do leta 2015, ki se je uporabljala do sprejema nove resolucije, to je tiste, ki je bila sprejeta septembra 2017. S poročilom Vladi, Državnemu zboru, Državnemu svetu in javnosti vsako leto transparentno predstavimo aktivnosti in dosežke Slovenije na tem področju. Zdaj jaz imam tukaj kar veliko podatkov, s katerimi bi vas lahko ta hip seznanil, ampak ker ste to poročilo prejeli, ker verjamem, da ste s temi zadevami torej dobro seznanjeni, bi predvsem poudaril, da je v tem poročilu naveden obseg uradne razvojne pomoči v letu 2017. Uradna razvojna pomoč v tem letu je na strani Republike Slovenije znašala 67,23 milijona evrov, kar predstavlja 0,16 % bruto nacionalnega dohodka. In jaz zdaj ne bi šel v te podrobne številke. Mogoče navedem, da za večstransko pomoč je Slovenija namenila, torej za to multilateralno večstransko pomoč je Slovenija namenila 67 % svoje uradne razvojne pomoči ali 45,12 milijona evrov, za dvostransko pomoč pa 33 % ali 22,11 milijonov evrov. Takšna porazdelitev je primerljiva z drugimi podobnimi državami, pri čemer se bomo v prihodnje prizadevali predvsem za povečanje dvostranske pomoči, saj ta zagotavlja večjo vidnost slovenskega prispevka ter omogoča boljše sodelovanje nevladnih in zasebnih partnerjev Slovenije v razvojnih projektih. Največji delež razpoložljive dvostranske moči namenja Slovenija regiji zahodnega Balkana, z razvojnim sodelovanjem pa smo prisotni tudi v najmanj razvitih državah, ki pomoč najbolj potrebujejo. Obseg humanitarne in postkonfliktne pomoči se je glede na leto poprej zvišal za 8 % in je v letu 2017 znašal 2,2 milijona evrov. Obseg humanitarne in postkonfliktne pomoči je dosegal 11 % razpoložljive dvostranske razvojne pomoči. S tem uresničujemo določilo strategije, da bomo vsaj 10 % pomoči usmerili v tovrstno pomoč. Če pogledamo prednostne vsebine in izvajalce, naj tu omenim, da se seveda med prednostne vsebine predvsem uvršča področje izobraževanja, govorimo o štipendijah, oprostitvah šolnin za študij študentov iz partnerskih držav v Sloveniji in tako naprej. V zadnjih letih je bilo v Sloveniji v povprečju več kot 2 tisoč študentov iz teh držav. Pomembno vsebinsko področje predstavlja dostop do pitne vode. Tukaj smo zelo aktivni in smo v letu 2017 podprli 2 projekta izgradnje rastlinskih čistilnih naprav na Kosovem in v Albaniji, nadalje rekonstrukcijo vodovodnega omrežja na Žabljaku v Črni gori in naprave za čiščenje odpadnih voda na Zlatiboru v Srbiji. S tem izkazujemo to našo skrb za vodo, ki smo jo izrazili tudi seveda s spremembo naše Ustave in jo izražamo tudi z aktualnimi politikami v tej smeri.  Jaz, spoštovani predsednik, bi mogoče samo še nekaj besed spregovoril o tem, da čeprav ni neposredno vezano na poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju za leto 2017, je prav, da vas obvestim, da je bila v letu 2017 zaključena prenova pravnega in strateškega okvira mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Aprila 2018 je bil sprejet nov zakon, novembra pa podzakonski akt, to je uredba, in nato decembra strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki jo je predvidela septembra 2017 v Državnem zboru sprejeta resolucija. Nov pravni  (nadaljevanje) in strateški okvir bo omogočil bolj učinkovito, trajnostno naravnano ter vključujoče delovanje na tem področju. Vsebinsko je skladno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki prinaša pomembno spremembo paradigme. Določa namreč, da smo za trajnostni razvoj odgovorni vsi. In prav v tej luči smo si posebej prizadevali za krepitev možnosti mehanizmov sodelovanja nevladnih organizacij, zasebnega sektorja in tudi posameznikov ne le pri izvajanju, temveč tudi pri financiranju razvojnega sodelovanja. Naj zaključim in rečem, da razvojno sodelovanje predstavlja zelo pomembne instrument zunanje politike Slovenije, pa tudi naložbo, ki prinaša pozitivne rezultate za Slovenije, tako v vlogi donatorice torej, hkrati pa prinaša seveda koristi tudi njenim partnerskim državam v razvoju. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem Slovenija pomembno prispevka k odpravi globalnih izzivov ter posledično k varnosti in stabilnosti v bližnji soseščini in hkrati krepi gospodarstvo v partnerskih državah, kar je povratno seveda koristno tudi za nas. Tudi naprej si bomo prizadevali še posebej s sprejetjem akcijskega načrta za postopno rast uradne razvojne pomoči. In prav tako upamo - in s tem bom zaključil – v tem pogledu na podporo Državnega zbora in še posebej Odbora za zunanjo politiko pri zagotavljanju stabilne rasti sredstev. Hvala lepa.
Hvala lepa, minister. Želi besedo predstavnik oziroma predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, gospod Bojan Kekec? Izvolite, imate besedo.
Bojan Kumer
Ja, hvala še enkrat za besedo. Torej naša komisija je omenjeno zadevo obravnavala. Par osnovnih številk, kot je bilo že poudarjeno. 67 milijonov, od tega 45 milijonov v EU proračun za, bi rekel, namen pomoči in pa dvostranska pomoč v višini 22 milijonov. No veliko bolj smo nekako mi mnenja, da je potrebno pomagati državam v naši okolici tukaj na Balkanu, predvsem, tako kot je že gospod minister omenil, z, bi rekel, nedenarno pomočjo oziroma z oprostitvijo šolnin, štipendiranjem, s tehnično pomočjo pri recimo okoljskih projektih, ker je Slovenija zelo dobra pri vodenju projektov, financiranju, kar je tudi priložnost za naša gospodarstva. Tako da v tem delu smo to podprli. In tudi ta prenova normativnega okvira mednarodnega razvojnega sodelovanja se nam zdi v redu. Zdaj pri koncentraciji razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, kot sem že rekel, da se usmerijo na prednostna področja zahodnega Balkana, evropskega sosedstva in pa tudi podsaharske Afrike s poudarkom na najmanj razvitih državah in omejeno število vsebin. Tukaj pri Afriki je bilo kar nekaj pripomb, da v bistvu je treba tukaj zelo, bi rekel, premišljeno dajati pomoč, ker na eni strani nekatere velike države Afriko precej izkoriščajo z, bi rekel, njenimi naravnimi bogastvi, pozabljajo pa na tisto drugo plat, ko je treba Afriki pomagati. Tako da je tukaj bila neka dilema, vendar smo v mnenju z omejenim številom vsebin vseeno temu pritrdili. No nekoliko nas je zmotilo tudi ta povečanje iz 0,16 bruto na 0,33 %, kar se nam zdi v bistvu kar velika povečava, sicer je to do leta 2030, in pri tem bi morali upoštevati malo tudi gospodarsko rast, neke socialne kazalnike in pa tudi kakovost življenja v Sloveniji. Hvala lepa.
Zahvaljujem se vam za uvodno predstavitev. In odpiram razpravo. Besedo dajem poslankam in poslancem, če želi kdo razpravljati. Ugotavljam, da ne…  Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Se zahvaljujem ministrstvu za vzorno narejeno poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Tudi sam si postavljam vprašanje, kot ga je maloprej izpostavil gospod Kekec, državni svetnik, ko opozarja, da je potrebno to razvojno pomoč plasirati premišljeno. Mi seveda kot poslanci nimamo nadzora nad tem, ali je res vsak evro od teh dobrih 67 milijonih dobro naložen, ali res gre za razvojno pomoč, ali res gre za humanitarno pomoč. To je moje opozorilo. Ja, tudi sam si postavljam vprašanje, ali bo Slovenija kos izpolniti zaveze iz agende 2030, da do leta 2030 dosežemo 0,33 %  bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč. To je velik zalogaj. Veliko breme. Je pa v tej agendi 2030 zelo pomemben cilj, da bi iztrebili revščino na svetu. Tu nam ne gre ravno dobro. Gre prej v nasprotno smer.  Pa še čisto eno majčkeno vprašanje, gospod minister. Mi imamo, kar sem ponosen, veliko znanih Slovencev, kjer po svetu veliko pomagajo ljudem. Eden med njimi je gospod Pedro Opeka. Mislim, da je najmanj dvakrat že bil tudi predlagan za Nobelovega nagrajenca za mir. Koliko Slovenija pomaga njemu? Hvala lepa.
Hvala lepa. Kolegice, kolegi, želi še kdo postaviti vprašanje? Prosil bi vas, da to storite ob tem zadnjem sklicu.  V kolikor ne, spoštovani minister, imate besedo za odgovore.  Izvolite.
Hvala lepa.  Kar zadeva sporočila gospoda Kekca, predstavnika Državnega sveta, bomo tudi tukaj vse te – to vaše mnenje vzeli seveda resno v obzir. Naj samo omenim, da se seveda tudi mi zavzemamo, da pomoč državam, ki jim pač iz teh ali drugih razlogov moramo humanitarno, razvojno in drugače pomagati, mora biti tudi seveda nefinančna pomoč. Smo pa seveda po sprejetih mednarodnih obveznostih dolžni tudi prispevati pomoč v finančnih sredstvih. Tako da mi si seveda zelo prizadevamo, da bi bilo čim več te nefinančne pomoči, ki omogoča nek razvoj. Vendar pa smo sprejeli obveznost, tako kot večji del mednarodnega prostora, da bomo povečevali to našo humanitarno pomoč proti cilju 0,33 % bruto nacionalnega proizvoda. To je naša zaveza v okviru Evropske unije, ki smo jo zelo jasno dali in jo moramo spoštovati. Pri čemer naj opozorim, da imajo mnoge države v Evropski uniji veliko višje odstotke. Tam od 0,7 pa do enega odstotka. Tako da Slovenija tukaj v tem finančnem okviru je na nekem spodobnem nivoju, ni pa med največjimi donatoricami.  Bi pa poudaril nekaj. Kot primer bi to poudaril. Gre sicer za predvsem humanitarno situacijo, ampak kot veste, sem se v decembru srečal – in to sem tudi že poročal na tem odboru – z nevladnimi organizacijami in predstavniki civilne družbe, ki so opozorili na humanitarno katastrofo v Jemnu. Ko sem se z njimi sestal, smo seveda skupaj zgradili nek odnos zaupanja in zdaj gremo v nadaljnje korake, ko bomo skupaj skušali v mednarodnem prostoru ozaveščati še bolj države, svet, o tem, kako močno je potrebno, da se ta najhujša svetovna humanitarna kriza čim hitreje reši. In pri tem so tudi naše nevladne organizacije tako kot Ministrstvo za zunanje zadeve pripravljene zelo konkretno, bi rekel, z nekimi ukrepi pomagati. No, v diskusiji, ki smo jo imeli takrat, sem povedal, da smo nedavno v Ženevi, torej v Švici - mislim, da je bila Ženeva, če sem kraj narobe povedal – vem pa, da je bilo to zagotovo v Švici – sodelovali preko našega predstavnika ministrstva na neki mednarodni konferenci o Jemnu. Kjer smo povedali, koliko prispevamo in bomo prispevali humanitarno za Jemen. V absolutnem znesku je šlo za nekaj 10 tisoč evrov. Vemo, da to ni zelo velik nominalni prispevek. Pa vendar smo glede na to, kakšen odstotek to glede na število slovenskega prebivalstva in moč države predstavlja, doživeli zelo veliko pohvalo vseh udeležencev tega srečanja. Izkazalo se je, da smo ena od držav, ki je s tem zneskom, ki je relativno skromen, med tistimi, ki največ prispevamo. Tako da – to je zelo opaženo, zelo cenjeno in s tem si Slovenija krepi ugled. In ta ugled, ki ga krepite tudi vi skozi te pobude in razprave in pomoč, ki jo potem imamo na zunanjepolitičnem področju, seveda Sloveniji prinaša tudi   (nadaljevanje) boljše možnosti za izvoz, za dobivanje dobrih investicij in vse ostalo, kajti, če je država mednarodno ugledna, pripoznana kot resna, odgovorna, seveda to odpira vrata marsikje, tako da s to mednarodno razvojno pomočjo, dejavnostjo torej bomo v tem smislu nadaljevali. Čisto na koncu naj omenim, da sem se prav ob obisku Vatikana lansko leto, v vlogi zunanjega ministra pogovarjal z gospodom Parolinom, generalnim tajnikom, sva se pogovarjala tudi o Pedru Opeki in prav tako tudi z – po naše bi rekli z zunanjim ministrom Vatikana, gospodoma Gallagherjem, torej škofom, ki se ukvarja z zunanjo politiko in sva oba pripoznala skupno zelo velik pomen tega našega velikega Slovenca. Tudi sam sem vsaj dvakrat po svojem spominu, pisno podprl njegovo nominacijo za Nobelovo nagrado, ko sem bil še predsednik vlade, je pa seveda treba upoštevati, da ministrstvo kot tako lahko daje mednarodno razvojno, pa tudi humanitarno pomoč, še posebej, ko gre za finančna sredstva samo po ustaljenih formalnih kanalih. Tako da tukaj moramo delovati transparentno, zagotovo pa z njim sodeluje torej Karitas in seveda tudi mi kot vlada, torej kot zunanje ministrstvo podpiramo dejavnost Karitasa in drugih humanitarnih organizacij, tako da tu neka posredna podpora zagotovo je, zagotovo ga neposredno podpiramo v svetovni javnosti in kot rečeno, lahko smo nanj ponosni. Hvala lepa.
Kolegice in kolegi, zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil s poročilom o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2017.  Prehajamo tako na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPREMEMBE 124. ČLENA RIMSKEGA STATUTA.  Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, z dne 13. december 2018. 11. januarja 2019 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. 18. januarja 2019 pa tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose, spoštovani minister lep pozdrav, pa tudi Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona podpira. Pričenjamo 2. obravnavo predloga zakona, v katerem bomo opravili razpravo o predlogu zakona.  Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Ugotavljam… samo trenutek. Gospod državni sekretar, Gregor Strojin, imate besedo. Izvolite.
Gregor Strojin
Hvala lepa. Mislim, da je iz gradiva razvidno, da gre za enostavno spremembo, ki na Slovenijo nima bistvenega vpliva, podpira pa seveda to spremembo 124. člena, po potrebi se bi do tega vprašanja v razpravi lahko / nerazumljivo/.
Hvala lepa. Želi predstavnik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v Državnem svetu besedo? Gospod… Ne, ni potrebno. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Torej besedo dajem poslankam in poslancem. Odpiram razpravo, spoštovani. Ugotavljam, da želje po razpravi ni, zato tudi zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje kot že rečeno o vseh členih predloga zakona skupaj. Začenjamo z glasovanjem. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v priloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročil. S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem. Spoštovani, prehajamo na 4.A TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU V EVROPSKIH SATELITSKIH NAVIGACIJSKIH PROGRAMIH MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI STRANI. Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, z dne 10. januar 2019.  21. januarja 2019 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. Prejeli ste tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona podpira.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.  Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Mag. Darja Kocjan, generalna direktorica Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za infrastrukturo, izvolite, imate besedo.
Darja Kocjan
Dober dan, lepo pozdravljeni. Vlada Republike Slovenije je določila predlog besedila v zvezi z navedenim sporazumom o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, ki podpira in pozdravlja takšen način sodelovanja s tretjimi državami na področju evropskih globalno-navigacijskih satelitskih sistemov, v nadaljevanju GNSS. Program Galileo, katerega stroški so ocenjeni za več milijard evrov, je evropska pobuda, ki je nobena država ni pripravljena financirati sama. Vsebine predlaganega sporazuma zato ni mogoče omejiti na eno samo državo članico, ali pa na skupino držav članic, temveč zadeva celotno unijo. Industrijsko in tehnično znanje v vesoljskem sektorju je razpršeno po številnih evropskih državah, vključno tudi s Švico in nobena država ne zmore vsega obvladati sama. Brez usklajenih prizadevanj in izmenjave informacij, bi se povečala tveganja, da bi unija pristala na možnost sodelovanja s Švico, ki niso najboljše. Zaradi napak na področju varnosti, bi bila lahko ogrožena zanesljiva oskrba evropskih programov GNSS s komponentami, katerih izvoz se nadzoruje, posledično pa bi se povišali stroški programov. Zaradi velikosti in kompleksnosti evropskih programov GNSS, so potrebne centralizirane in preproste strukture vodenja ter jasne povezave med unijo in tretjimi državami. Široka mreža dvostranskih odnosov s Švico bi pomenila veliko tveganje neučinkovitosti, zamud in protislovij, ki bi industrijskemu projektu hitro pomenilo višje stroške v breme proračuna unije.  Razlogi za sklenitev sporazuma in njegovi cilji so, da Švica si je iz tehnoloških, geografskih in finančnih razlogov zagotovila pomembno vlogo v evropskih programih globalnega satelitskega navigacijskega sistema. Švica zagotavlja nujno potrebno tehnologijo za program Galileo. Cilj tega sporazuma je določitev splošnih načel sodelovanja ter pravic in obveznosti Švice na področjih kot sta varnost in nadzor izvoza. Sporazum je omejen na področja, ki so nujna za tesno sodelovanje s Švico. Z izgradnjo in upravljanjem programov Galileo in EGNOS, kot programov na ravni EU, je postala potreba po skupnih pristopih in delovnih metodah med vsemi članicami države in nekaterimi tretjimi državami, kot sta Norveška in Švica, še bolj očitna. Pravila na teh področjih morajo določiti vlade, nato pa jih je treba usklajeno uveljavljati po vsej Evropi. Komisija, ki vodi program v imenu unije, v kateri lasti je sistem, mora sprejeti vse razumne ukrepe za vzpostavitev takšne usklajenosti. Brez tega bi se povečala tveganja glede varnosti. Proračunske posledice imajo samo pozitiven učinek na proračun unije. In tudi dodatnih proračunskih posledic za Republiko Slovenijo ni. Samo za primer, v zadnjih desetih letih je bil švicarski finančni prispevek za evropske satelitske navigacijske programe, 320 milijonov evrov. Gospodarske koristi za Slovenijo – takšen sporazum omogoča tudi nove možnosti gospodarskega, raziskovalnega, znanstvenega in administrativnega sodelovanja slovenskih podjetij in inštitucij na področju GNSS sistemov.  Usklajenost z drugimi politikami in cilji unije – predlog je usklajen s politiko vključevanja nekaterih tretjih držav, ki so članice Evropske vesoljske agencije ESA in so torej v programih Galileo in EGNOS sodelovale že od samega začetka. Sklenitev sporazumov ne zahteva izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi besedo predsednik komisije? Torej, besedo dobi gospod Bojan Kekec, predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v Državnem svetu, izvolite.
Bojan Kumer
Hvala še enkrat, gospod predsednik, za besedo. Torej, naša komisija je ravno tako podprla Predlog zakona o ratifikaciji tega sporazuma. Tudi mi smatramo, da Švica in Norveška, ki formalno nista članici Evropske unije, pa vendar sta del njene teritorialne zaključnosti in obenem sta gospodarsko razviti, imata veliko znanja, da jih je nujno vključevati tudi pri teh razvojnih projektih, da se izkoristi znanje, da se porazdelijo stroški in da se v končni fazi tudi doseže neka sinergija. Glede na to seveda, da tudi ne pomeni to nikakršnih stroškov za Slovenijo, smo pa(?) enotno podprli ta predlog zakona o ratifikaciji(?).
Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Torej besedo dajem poslankam in poslancem – želi kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat, imate besedo.
Hvala gospod predsednik. Hvala predstavnici Vlade za predstavitev. Eno vprašanje, čisto tehnično, proceduralno. Nekoliko me čudi, glede na to, da je bil ta sporazum sklenjen že decembra 2013, torej je minilo 5 let do današnjega trenutka, ko ratificiramo ta sporazum in mi v Novi Sloveniji ga bomo podprli, bomo Zakon o ratifikaciji podprli, zdaj vsebinsko vprašanje pa je, ali je Vlada prepričana, da je za področje varnosti ta sporazum dovolj dober? Varnost je danes izjemnega pomena, če lahko daste tu neko oceno. Hvala lepa.
Kolegice, kolegi – želi še kdo podati vprašanje ali pobudo? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Torej, gospa generalna direktorica, mag. Darja Kocjan, imate besedo, izvolite.
Darja Kocjan
Hvala lepa. Za tehnično vprašanje bom prosila kolega, Darka Trajanova, da mi bo pomagal odgovoriti bolj podrobno.
Izvolite, imate besedo.
Darko Trajanov
Ja, najlepša hvala za besedo. Jaz sem Darko Trajanov, iz Ministrstva za infrastrukturo. Hvala za vprašanje. Glede varnostnih vprašanj je bil v okviru posvetovanja, ki ga je komisija opravljala pri pripravi sporazuma, so bila pač izvedena ustrezna posvetovanja z vsemi odbori in strokovnjaki držav članic za varnost. Torej, Varnostni odbor Sveta EU in strokovnjaki držav članic so podali pozitivno mnenje k sporazumu, tako da mi smatramo, da je za varnostno vprašanje ustrezno poskrbljeno. Hvala.
Izvolite, imate besedo gospa direktorica.
Darja Kocjan
Ja, strinjam se, da smo med bolj zadnjimi državami, ki ratificiramo, jih je pa še kar nekaj držav, ki niso ratificirale, moramo pa, je na mestu, da pohitimo, tudi interes našega gospodarstva je in ne bi želeli biti čisto zadnji, ja. Lahko bi tudi že prej pristopili, vendar so se določene stvari malce ustavile tudi zaradi drugih odnosov EU – Švica in potem niso vse države tako zelo hitro pristopile zaradi določenih referendumov in določenih zadev, tako da, nismo še zadnji, nekaj jih še je za nami, vendar predlagam, Vlada seveda, da se čim preje zadeva tudi pri nas ratificira.
Hvala lepa. S tem tudi zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Torej, začenjamo z glasovanjem. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo pisno zboru tudi poročal. S tem zaključujem 4.a točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem. Odbor za zunanjo politiko pa prehaja na 4.B TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O ANTARKTIKI. Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 10. januar 2019. 21. januarja 2019 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imelo pripomb. Prejeli ste tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona podpira. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona. Želi predstavnik oziroma predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Državni sekretar, gospod Aleš Prijon, izvolite, imate besedo.
Aleš Prijon
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani članice in člani Odbora za zunanjo politiko. V veliko zadovoljstvo mi je, da vam lahko na kratko predstavim vsebino Pogodbe o Antarktiki, v okviru obravnave zakona o njeni ratifikaciji, ki ga je Vlada potrdila 10. januarja letos in predložila Državnemu zboru v sprejem. Uvodoma bi želel poudariti, da se je Republika Slovenija odločila za pristop k Pogodbi o Antarktiki tudi na podlagi številnih pobud civilne družbe, ki je doslej večkrat izrazila veliko željo, da bi tudi naša država postala pogodbenica tega sporazuma. Zato je že decembra 2017 Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo pobudo za pristop Slovenije k sporazumu Antarktike. V tem postopku smo tesno sodelovali tudi z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, ki je ugotovilo, da je glede narave sodelovanja slovenskih raziskovalcev v raziskovanju Antarktike dovolj, da bi Republika Slovenija k sporazumu pristopila samo kot ne posvetovalna članica. Pogodba ima namreč trenutno 53 pogodbenih članic - le te so posvetovalne in ne posvetovalne. V kategorijo posvetovalnih članice - poleg 12 originalnih članic – sodijo države, ki aktivno izvajajo raziskave na Antarktiki. Skupno jih je 29 in imajo v praksi status polnopravne članice z glasovalno pravico in plačujejo članarino v sklad pogodbe. Ne posvetovalnih članic je 24 in so tako kot posvetovalne članice, vabljene na sestanke v okviru pogodbe, vendar nimajo pravice sodelovati pri oblikovanju rešitev, ravno tako pa ne plačujejo članarine. Takšen status bo imela tudi Slovenija. Dovolite mi še nekaj besed o sami pogodbi. Pogodba o Antarktiki je bila po dolgotrajnih posvetovanjih med zainteresiranimi državami podpisana leta 1959 v Washingtonu, njen namen pa je bil v interes vsega človeštva urediti delovanje na Antarktiki v izključno miroljubne namene ter vzpostaviti trdne temelje za sodelovanje na podlagi svobode znanstvenih raziskav na Antarktiki. Poudarja pomen medsebojnega dobrega sodelovanja, tako držav, ki so tam že opravljale raziskave kot tudi drugih zainteresiranih držav in pa različnih mednarodnih organizacij, predvsem specializiranih organizacij, organizacij Združenih narodov. Pogodba je za današnje razmere zelo kratka, saj vsebuje samo 14 členov, v veljavo pa je stopila leta 1961. Zaradi splošnosti te pogodbe je bilo kasneje sprejetih še nekaj aktov, ki so vključeni v sistem Pogodbe o Antarktiki, vendar je k vsakemu potrebno pristopiti posebej in opredeljuje posamezna področja, ki jih je bilo potrebno natančneje opredeliti ter mednarodno pravno urediti - med njimi tudi protokol o varstvu okolja k Pogodbi o Antarktiki, podpisan leta 1991, to je Madridski protokol, ki je stopil v veljavo leta 1998. Seveda je pristop k posameznim aktom v tem sistemu možen šele po ratifikaciji osnovne pogodbe. Zdaj, čisto na kratko, če bi predstavil to pogodbo. 1. člen zahteva delovanje na Antarktiki samo v miroljubne namene ter prepoveduje kakršno koli vojaško delovanje, Antarktiko pa opredeljuje kot območje miru. Pomemben je tudi 4. člen, ki preprečuje prilaščanje tega ozemlja s strani strank pogodbenic ali pojav novih, ozemeljskih zahtev. Sporazum opredeljuje tudi sodelovanje znanstvenikov na Antarktiki, rabo jedrske energije na tem območju ter prepoveduje odlaganje jedrskih odpadkov. Ostali členi sporazuma pa so posvečeni delovanju sporazuma samega in medsebojnih relacij med podpisnicami. Za zaključek bi morda samo dodal, da s pristopom k tej pogodbi za Republiko Slovenijo ne bodo nastali dodatni stroški. Poudaril pa bi, z ratifikacijo Pogodbe o Antarktiki pokažemo tudi našo širšo skrb za svetovno okolje, v obdobju segrevanja našega planeta in podnebnih sprememb. Nahajamo se namreč v obdobju, ko države izstopajo oziroma napovedujejo izstop iz najpomembnejših mednarodnih okoljskih sporazumov. Omenim naj samo napovedani izstop Združenih držav iz Pariškega sporazuma ter izstop Japonske iz mednarodne konvencije, ki ureja kitolov. Zato s tem dejanjem, / nerazumljivo/ ratifikacijo Pogodbe o Antarktiki, prispevamo k našim zavezam in zavezam Evropske unije za ohranitev in podporo multilaterizmu ter s tem zavezam za ohranitev našega planeta. Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa tudi vam. Besedo ima predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v Državnem svetu, gospod Bojan Kekec. Izvolite.
Bojan Kumer
Ja, hvala še enkrat za besedo. Torej, gospod predsednik, spoštovani kolegice, kolegi - v Državnem svetu mislimo da, več bi bilo takih pogodb, pa bi bil naš svet boljši, varnejši, bolj trajnosten. Vedeti moramo, da je na Antarktiki 70 % zalog svetovne pitne vode, da ima izjemen vpliv na podnebje in da ima zelo pomembna tudi, ta vidik, da gre za zaščito ogroženih živalskih vrst. Zelo smo veseli tudi, da je ta interes za ta podpis prišel iz naše civilne družbe. In ob tem izražamo veliko zadovoljstvo. In seveda glede na vse te vidike smo z velikim veseljem podprli ta predlog ratifikacije.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem v kolikor obstaja želja po razpravi. Vidim, da ja.  Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Jaz se zahvaljujem državnemu sekretarju, gospodu Prijonu, za detajlno razjasnitev. Seveda smo tudi mi, Poslanska skupina Nove Slovenije, dobili kar nekaj pozivov, nekaj spodbud s strani civilne družbe, kot ste sami rekli, gospod državni sekretar. Ko smo to preštudirali smo rekli, da je prav, da ratificiramo to pogodbo o Antarktiki. Gre za neko simbolno vrednost, gre za neko simbolno sporočilo med drugim seveda, za pač ohranjanje tega planeta, ki nam je dan na posodo. Razumemo, da nekih finančnih obveznosti Slovenija nima, razen stroški delegacije, ampak to je, predpostavljam, minimalen znesek. Razumem pa tudi in tukaj na nek način odpiramo okna našim raziskovalcem v kolikor je interes, da se pač v to sfero vključijo. Torej, naš glas bo za.
Hvala lepa. Je še kaj temu za dodati? Ugotavljam, da ne. Kakšna želja? Tudi ne. S tem zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma Odbora za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal.  S tem zaključujem 4.a točko dnevnega reda.  Sodelujočim se pri tej točki lepo zahvaljujem.  Kolegice in kolegi, prehajamo na 4.C TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPREMENJENIH PRILOG 1 IN 2 K POGODBI O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO.  Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 10. januar 2019. 21. januarja 2019 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imel pripomb. Prejeli ste tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog ravno tako podpira.  Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Besedo dajem mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance. Izvolite.
Saša Jazbec
Spoštovani! Evropski mehanizem za stabilnost je bil ustanovljen leta 2012 z namenom zaščite finančne stabilnosti v evroobmočju, kot odgovor na veliko finančno krizo, ki se je začela leta 2008. V Sloveniji je bila ta pogodba o ustanovitvi ratificirana in je postala del našega pravnega reda še istega leta. Razdelitveni ključ za vpis odobrenega delniškega kapitala ESM je podrobneje opredeljen v pogodbi in temelji na ključu, po katerem nacionalne centralne banke članic EMS vpisujejo kapital Evropske centralne banke. Ta ključ je določen v prilogi številka 1 k pogodbi, pripadajoči zneski pa v prilogi 2. Ker je BDP Slovenije ob vstopu znašal manj kot 75 % povprečja v EU je bila Slovenija upravičena do začasnega popravka prispevnega ključa in posledično zmanjšanega vplačila kapitala. Po pogodbi to začasno znižanje velja 12 let od sprejetja evra, potem pa se prispevni ključ ustrezno korigira. V Sloveniji smo evro uvedli 1. januarja 2017 in takoj s 1. januarjem letos se je izteklo to obdobje začasnega popravka. Začasni popravek   razdelitvenega ključa za prispevek države članice v kapital se po izteku prehodnega obdobja naredi bodisi na podlagi obstoječega ključa bodisi na podlagi posodobljenega ključa in Svet guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost je 17. decembra lani sprejel sklep o spremembi Prilog I in II k pogodbi, na podlagi katerih mora zdaj Republika Slovenija vplačati še preostanek kapitala. S spremembo prilog se za Slovenijo vplačani kapital poveča na nekaj manj kot 377 milijonov evrov, zato mora Slovenija doplačati še 34,8 milijonov evrov. Ker so v prehodnem obdobju ostale članice, ki niso bile upravičene do začasnega popravka, manjkajoča sredstva zagotovile namesto Slovenije in jih, če povemo po domače, na nek način založile, bo EMS ta znesek zdaj razporedil drugim državam članicam in od njih na Slovenijo prenesel oziroma razporedil sorazmerno število delnic. Navedeno vplačilo v bistvu predstavlja realizacijo že sprejete mednarodne obveznosti, ki je bila določljiva v mednarodni pogodbi leta 2012. Sredstva za njeno izpolnitev so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije. Hvala lepa.
Kolegice, kolegi, prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona.  Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Torej, besedo dajem poslankam in poslancem. V kolikor obstaja želja po razpravi. Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje, kot že rečeno, o vseh členih predloga zakona skupaj. Začenjamo z glasovanjem. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so bili členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal.  S tem zaključujem 4c. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem.  Prehajamo na 4.Č TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPREMENJENIH IN DOPOLNJENIH AKTOV SVETOVNE POŠTNE ZVEZE IN SKLEPNEGA PROTOKOLA K SPORAZUMU O POŠTNOPLAČILNIH STORITVAH. Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 10. januar 2019. 21. januarja 2019 ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. Prejeli ste tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog zakona podpira.  Pričenjamo 2. obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.  Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Alešu Cantaruttiju Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke, dragi poslanci! Dovolite mi torej nekaj besed o tem predlogu zakona. Najprej na kratko o Svetovni poštni zvezi.  Torej, Slovenija – Republika Slovenija je seveda polnopravna članica tudi Svetovne poštne zveze, ki je bila ustanovljena 1874 in je druga najstarejša mednarodna medvladna organizacija. Deluje pod okriljem Združenih narodov, združuje 192 držav članic, ki skupaj oblikujejo največjo distribucijsko omrežje na svetu. Temeljno poslanstvo Svetovne poštne zveze je spodbujanje in razvoj komunikacije med ljudmi širom po svetu. Prav tako se v okviru zveze oblikujejo metode izračunavanja in medsebojnega obračunavanja poštnih tarif. Še sedež – ta je v Bernu v Švici.  Kongres pooblaščenih predstavnikov držav članic Svetovne poštne zveze je najvišji organ omenjene zveze, ki določa politiko ter ima zakonodajne pristojnosti. Kongres zagotavlja krepitev in spodbujanje mednarodnega sodelovanja na kulturnih, socialnih, ekonomskih področjih, skrb za tehnični razvoj, organizacijo in dvig kakovostnih poštnih storitev. Redni kongresi se organizirajo na štiri leta. Večina aktov, ki so predmet te ratifikacije, je bila tako sklenjena in podpisana na zadnjem rednem kongresu, to je bil 26. po vrsti, leta 2016 v Turčiji. Delegacijo Vlade Republike Slovenije je takrat vodil veleposlanik Republike Slovenije v Turčije, gospod Igor Jukič. Zaradi zelo strokovnih vsebin s področja poštnih storitev so se poleg visokih državnih predstavnikov kongresa udeležili tudi predstavniki Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ter seveda Pošta Slovenije. S tem zakonom, ki je danes pred vami v drugem branju, se ratificirajo naslednji akti Svetovne poštne zveze.  (nadaljevanje) Sprememba Ustave svetovne poštne zveze z osmim in devetim dodatnim protokolom, sprememba splošnega pravilnika zveze s prvim dodatnim protokolom, svetovna poštna konvencija s sklepnim protokolom in sporazum o poštno plačilnih storitvah s sklepnim protokolom. Ratifikacija omenjenih sprememb in dopolnitev aktov ne zahteva izdaje novim ali spremembe veljavnim predpisov. Pomembno je tudi, da ne zahteva dodatnih finančnih sredstev iz proračuna. Gradivo tudi ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.  Hvala lepa.
Besedo dobi predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve gospod Bojan Kekec. Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala za besedo, še enkrat.  Tudi ta Predlog Zakona o ratifikaciji smo obravnavali. Moram reči, da so dobili dovolj dobro obrazložitev, ker gre za zelo specifično zadevo. Ključna stvar, ki nas je pa tukaj zanimala, kar je bilo že danes bilo omenjeno, ali so predstavniki Pošte Slovenije in AKOS sodelovali in to podpirajo in smo dobili pozitivni odgovor in na podlagi tega je tudi naša komisija ta predlog zakona podpira.
Hvala lepa, predstavniku Državnega sveta.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Kolegice in kolegi, besedo dajem poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. S tem tudi zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Členi so sprejeti.  Ker k predlogu zakona ni bil sprejet nobeden amandma Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročil. S tem tudi zaključujem 4.č točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem.  65. člen Poslovnika mi omogoča, da največ dvakrat lahko spremenim vrstni red obravnave točk.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SKLENITEV POGODBE O PRENEHANJU VELJAVNOSTI INTRA-EU BILATERALNIH INVESTICIJSKIH POGODB IN O DOLOČITVI PREHODNEGA OBDOBJA ZA ARBITRAŽNE POSTOPKE V INTRA-EU INVESTICIJSKIH SPORIH VKLJUČNO S POSTOPKI NA PODLAGI POGODBE O ENERGETSKI LISTINI. Gradivo k tej točki ste prejeli. Prosim, predlagatelja, da poda dopolnilno obrazložitev. Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, gospod Aleš Cantarutti, imate besedo. Izvolite.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsednik.  Torej, še nekaj besed o temi, ki je seveda vselej aktualna, zanimiva naj rečem na trenutke tudi vroča in je prav, da o tem spregovorimo. Dovolite, da vam predstavim gradivo, ki je povezano s prenosom investicijske politike na ravne EU in sicer pobudo za sklenitev pogodbe o prenehanju veljavnosti intra-EU bilateralnih investicijskih pogodb in o določitvi prehodnega obdobja za arbitražne postopke v intra-EU investicijskih sporih vključno s postopki na podlagi pogodbe o energetski listini.  Pobuda za sklenitev te pogodbe se predlaga kot odziv na sodbo sodišča EU o zadeve Achmea, ki je bila izdana 6. marca lani. Sodišče je s to sodbo odločilo, da je arbitražna klavzula v bilateralnem sporazumu o spodbujanju in zaščiti investicij sklenjenih med Republiko Slovaško in Kraljevino Nizozemsko v nasprotju s pravom EU. Po mnenju Evropske komisije ima sodba učinek na vse sporazume, ki so jih med seboj sklenile države članice tako imenovani intra-EU BIS in tudi na vse druge mednarodne sporazume, ki vključujejo arbitražno klavzulo vključno s pogodbo o energetski listini. Evropska komisija je za implementacijo sodbe Achmea pripravila tri dokumente in sicer predlog deklaracije, ki je bil podpisan dne 16. januarja v Bruslju letošnjega leta. Države članice so z deklaracijo sprejele politično zavezo o izvršitvi sodbe Achmea. Enovite deklaracije ni bilo možno doseči. Slovenija se je pri podpisu pridružila tistemu krogu držav EU, ki so prevzele politično zavezo glede prenehanja veljavnosti intra-EU sporazumov. Pod dve, predlog pogodbe o prenehanju veljavnosti intra-EU sporazumov. In še tretja zaveza, predlog sporazuma o začasnem prenehanju uporabe intra-EU sporazumov sklenitev katerega se predlaga kot možnost hitrega   (nadaljevanje) suspenza sporazumov do sklenitve pogodbe. Slovenija je do predlaganih dokumentov oblikovala stališče, ki je usklajeno s stališči, ki jih je v zvezi z oblikovanjem investicijske politike EU kot take sprejela Vlada RS in katere je potrdil tudi DZ. Glede na to, da se sodba Achmea ne nanaša na Pogodbo o energetski listini Republika Slovenija, zaradi spoštovanja načela pravne transparentnosti ne podpira njene vključitve v pogodbo. Stališče je bilo usklajeno z Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za zunanje zadeve. Slovenija podpira s strani EU predlagan način implementacije sodbe Achmea na podlagi pluralitetne pogodbe, ki jo med seboj sklenejo države članice, ker se s tem zagotavlja hkraten in enoten način izvedbe postopkov za prenehanje intra-EU sporazumov. Poleg tega Slovenija podpira tudi prenehanje uporabe tako imenovane / nerazumljivo/ klavzul, ki investicijam podaljšujejo zaščito in varstvo še za v pogodbi določeno časovno obdobje. Slovenija ima sklenjene investicijske sporazume sicer z 20 državami članicami EU.  Prenehanje in veljavnosti intra-EU BIS torej sporazumov je tudi sicer v interesu Slovenije. Zakaj? Zato, ker bi se s tem preprečila možnost, da bi investitorji zoper njo še naprej vlagali zahtevke za reševanje sporov pred mednarodno arbitražo, ker vemo, da je Republike Slovenija neto uvoznica kapitala in ker bi se s tem Republika Slovenija izognila možnosti, da bi Evropska komisija zoper njo nadaljevala s postopki za ugotavljanje kršitev pravnega reda EU, ki jih je zoper države članice uvedla že pred izdajo sodbe Ahmea. Evropska komisija je tudi že pripravila komunikacijo o obsegu zaščite investicij po pravnem redu, po pravu EU. Iz slednje izhaja, da bodo investitorji in investicije tudi po prenehanju veljavnosti investicijskih sporazumov uživali vso primerljivo varstvo po pravnem redu EU. Obstoječi arbitražni način reševanja sporazumov bodo nadomestila nacionalna sodišča in sodišče EU. Za pogajanja za uskladitev pogodbe je Evropska komisija ustanovila ekspertno skupino in pripravila terminski plan skladno, s katerim naj bi bila poganjanja zaključena do konca letošnjega marca. Poleg vsebinskih vidikov gradivo vsebuje tudi imena pogajalske delegacije Republike Slovenije in podpisnika pogodbe. Pogodbo bo sicer ratificiral tudi DZ RS.
Gospod državni sekretar, zahvaljujem se vam za uvodno predstavitev. Spoštovane kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Besedo dajem poslankam in poslancem v kolikor obstaja želja po razpravi. Ugotavljam, da ne, zato tudi zaključujem razpravo.  Predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo.« Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Predlog sklepa je sprejet.  S tem zaključujem 5.a točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujemo.  Kolegice in kolegi, vračamo se k 5. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE POBUDA ZA PODPIS KONVENCIJE SVETA EVROPE O PONAREJANJU MEDICINSKIH IZDELKOV IN PODOBNIH KAZNIVIH DEJANJ, KI OGROŽAJO JAVNO ZDRAVJE.  Gradivo k tej točki ste prejeli. Prosim predlagatelja, da poda dopolnilno obrazložitev. Dr. Marta Ciraj, sekretarka na Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, koordinatorka za Svet Evrope in Ministrstvo za zdravje. Izvolite, imate besedo.
Marta Ciraj
Hvala lepa, gospod predsednik.  Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je pobuda za podpis Konvencije Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov med katere sodijo zdravila, medicinski pripomočki in drugi izdelki za podporo k zdravju in podobnih kaznivih dejanjih, ki ogrožajo javno zdravje. Namen Medicrime konvencije je varovanje zdravja ljudi predvsem najbolj ranljivih in njihove pravice do kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil ter boj proti organiziranemu kriminalu na tem področju. Konvencija vzpostavlja koordinacijsko mrežo na mednarodni in nacionalni ravni ter povezave z drugimi mednarodnimi organizacijami in omogoča izobraževanje deležnikov ozaveščanje javnosti, promocijo ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Medicrime konvencija daje podlago za pregon kaznivih dejanj na omenjenem področju in tudi za zaščito žrtev. Konvencija je že začela veljati in sicer 1. 1. 2016, ko je podpisalo in ratificiralo zadostno število držav za njeno uveljavitev in je stanje ratifikacij na dan 17. 1., petnajst držav, zadnja od teh jo je ratificirala Portugalska. Podpisalo pa jo je vseh skupaj 28 držav. Ratifikacija Medicrime konvencija in njeno uveljavitev bo zapolnila pravno vrzel na področju pregona organiziranega kriminala, na področju ponarejanja zdravil. Slovenija je kot članica sveta Evrope in zagovornica človekovih pravic posebej še najbolj ranljivih skupin zainteresirana za čim širšo, to je globalno uveljavitev Medicrime konvencije in pričakuje, da bo njena, najprej podpis potem pa tudi ratifikacija pozitiven doprinos globalizaciji izvajanja in uresničevanja te konvencije. Z izvajanjem Medicrime konvencije v Republiki Sloveniji bo potrebno novelirati nekatere predpise, med njimi tudi Kazenski zakonik, ima zelo medresorski značaj in je potrebno dobro sodelovanje med pristojnimi organi, kar je bilo v toku priprav na pobudo že dogovorjeno in sicer tako, da bo Ministrstvo za zdravje prevzelo koordinacijo v sodelovanju z Javno agencijo Republiko Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, pri tem pa bodo sodelovali še Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve s policijo.  Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa.  Kolegice, kolegi, odpiram razpravo? Želi kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat, imate besedo.  Izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik.  Se zahvaljujem predstavnici ministrstva za predstavitev. Jaz bi bil zelo vesel, da bi enkrat pa mi bili, tako, med prvimi. Zdaj vidimo, petnajst držav je že ratificiralo, mi pa smo šele pri prvem koraku, to je pobuda. Saj ni nič narobe, ampak to pač moram povedati. Gotovo so razlogi za to, ne vem, ker je Vlada prejšnja prejšnja odstopila, itd., itd. Malo me je zmotilo, ta slovenski naziv in potem sem šel gledati angleški, torej originalni naziv te konvencije, pobuda za podpis konvencije Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov. Jaz bi pričakoval, o preprečevanju ali pa o pregonu ponarejanja, itd., ampak v redu, zdaj mi, Državni zbor Republike Slovenije tega teksta, originalnega ne more spreminjati. Drugače pa ja, na tem področju je gotovo potrebno, da se sprejme neka konvencija, še več pa, da se potem nekako to tudi implementira v nacionalno zakonodajo. Morda lahko poveste že zdaj kateri zakoni se bodo spreminjali v Sloveniji, ko bo Slovenija ratificirala to konvencijo Sveta Evrope.  Hvala lepa.
dovolite mi, gospa doktor, besedo dajem še najprej poslancu Robertu Pavšiču in potem bom dal vam možnost odgovora.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Jaz sem pa vesel, da nismo med prvimi na tem področju, ker je zadeva lahko hitro ostane zelo zakomplicirana. Med različnimi resorji, vsebinskimi, ki bodo sodelovali v tem procesu, saj mogoče sem preslišal, pričakujem oziroma bi pričakoval tudi Urad za zaščito intelektualne lastnine oziroma nekoga z gospodarskega področja, ker je tanka meja med ponarejanjem pa recimo krajo patenta. To pa verjetno ne sodi v to konvencijo. Sploh pa, ko govorimo o zdravilih, postanemo vsi zelo občutljivi. Kdo se bo odločal o tem kaj je ponaredek in kaj je dejansko tisto kar ljudem lahko prinese kaj dobrega, tudi alternativnega.  Hvala lepa.
Dr. Marta Ciraj, izvolite, imate besedo za odgovor.
Marta Ciraj
Hvala lepa.  Najprej bi povedala, da je bila opravljena temeljita analiza zakonodaje, zato tudi mogoče, da smo toliko časa potrebovali za pripravo pobude. Prav tako smo se ukvarjali tudi z intelektualno lastnino s tem vprašanjem in zahvaljujem se za pobudo, da bi se vključil tudi urad za intelektualno lastnino, kar je seveda mogoče sedaj, potem če bomo pripravljali ratifikacijo.  Kar se tiče spremembe zakonodaje, bo potrebno spremeniti Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odgovornosti pravnih oseb. Torej, kar trije zakoni, ki se jih bolj poredko, predvsem za Kazenski zakonik, spreminja, bodo sedaj načeti. Obenem bi povedala še to, da je ta konvencija pa tudi tista, ki je bila v novembru predlagana za trgovino, se pravi, proti trgovini s človeškimi organi, sta tudi v resoluciji o nacionalnem programu preprečevanje in zatiranje kriminalitete, sta vključeni kot dve pomembni konvenciji, ki ju je potrebno ratificirati čim prej in sta predvideni za letošnje leto.  Toliko. Hvala.
Hvala lepa.  Še kakšno vprašanje? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.  Predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa.  »Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo.« Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem tudi zaključujem 5. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem.  Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNE DEJAVNOSTI DRŽAVNEGA ZBORA.  Pod to točko bi odločali o ustanovitvi skupin prijateljstva, ki ste jih prejeli. V skladu s 15. členom, pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora, skupine prijateljstva ustanovijo Odbor za zunanjo politiko na predlog poslancev. Glede na prejete predloge, pogoje za ustanovitev izpolnjujejo naslednje skupine prijateljstva, ki jih bom navedel po abecednem vrstnem redu: s Kanado, Republiko Kazahstan, z Republiko Estonijo, z Republiko Kosovo in z Romunijo. Predlagam, da glasujemo o sklepu, predlogu sklepa:  »Odbor se strinja z ustanovitvijo skupin prijateljstva s Kanado, Republiko Kazahstan, z Republiko Estonijo, z Republiko Kosovo in z Romunijo.« Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Pod to točko bi odločali tudi o skupnih načelih za podporo parlamentom oblikovanih v okviru delovanja interparlamentarne unije. Gradivo ste prejeli. Želi kdo besedo? Če ne želi, dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa:  »Odbor za zunanjo politiko podpira skupna načela za podporo parlamentom oblikovanih v okviru delovanja interparlamentarne unije.« Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem končujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na zadnjo, to je na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO.  Kolegice, kolegi, želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.  S tem tudi zaključujem 7. točko dnevnega reda in hkrati tudi 13. sejo odbora.  Vsem se lepo zahvaljujem za sodelovanje in vas tudi lepo pozdravljam. Želim vam tudi prijeten dan.  Hvala lepa in lep pozdrav!