1. nujna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

4. 9. 2018

Transkript seje

Darij Krajčič

Spoštovani, lepo pozdravljeni. Začenjam skupno sejo Odbor za zadeve Evropske unije in Odbora za gospodarstvo.

Uvodoma vse prisotne lepo pozdravljam. Posebej še gospoda Marka Bandellija, kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da se za današnjo sejo ni nihče opravičil, hkrati pa so se kot nadomestni člani prijavili Soniboj Knežak namesto dr. Milana Brgleza in Monika Gregorič namesto Zdravka Počivalška in to s pooblastili.

Besedo dajem gospodu Gregorju Periču, predsedniku Odbora za gospodarstvo s katerim sva se dogovorila, da bo vodil današnjo sejo.

Gregor Perič

Tudi jaz navzoče lepo pozdravljam in se zahvaljujem.

Pričenjam 1. nujno sejo Odbor za gospodarstvo. Obveščam vas, da za današnjo sejo nismo prejeli opravičil in tudi ni nadomeščanj.

S sklicem te seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku nisva s predsednikom kolegom dr. Krajčičem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA, ki se glasi PREDSTAVITEV GOSPODA MARKA BANDELLIJA, KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ, STRATEŠKE PROJEKTE IN KOHEZIJO.

Uvodoma vam dolgujem eno pojasnilo, in sicer predsednik Vlade Marjan Šarec je predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu 30. 8. 2018 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za gospodarstvo in Odboru za zadeve Evropske unije poslal predlog predsednika Vlade da Državni zbor za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo imenuje Marka Bandellija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sva s predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije dr. Krajčičem sklicala današnjo skupno sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat ter odgovarjal na vprašanja članic in članov obeh odborov. Odbora morata po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenji o predstavitvi predlaganega kandidata. Na sejo obeh odborov sva vabila gospoda Marka Bandellija, kandidata za ministra. Za sejo ste prisotni kot gradivo prejeli dvoje: listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije z dne 30. 8. 2018, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in pa gradivo št. 020-12/18-18/1 z dne 30. 8. 2018, ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov obeh odborov kandidatu in seveda njegovi odgovori. Glede na to, da so dosedanja zaslišanja trajala relativno dolgo in da smo tudi mi začeli relativno z določeno zamudo vas že sedaj obveščam, da bo današnja seja zaključena ob 18.30. Predvsem pa predvsem pa bi vse prisotne prosil, da ste z vprašanji kar se da strnjeni, tako da lahko tudi kandidat za ministra odgovori na vsa vaša vprašanja. To je hkrati moja prošnja in tudi zahvala, ker se boste po njej ravnali.

Sedaj pa bi gospoda Marka Bandellija prosil, da se predstavi obema odboroma.

Marko Bandelli

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegi poslanci!

Se zahvaljujem, da mi je bila dana ta možnost predstavitve sebe, seveda, in tudi različne smernice glede vodenja tega pomembnega resorja, ki odpira poti rast za nas in razvoj naše države, to do konca te perspektive in pogled na novo naslednjo perspektivo, ki prihaja.

Moj življenjepis, jaz ga lahko strnem, zelo enostavno, prvo podjetje sem odprl, sem podjetnik, ko sem imel 22 let. Od tistega dne dalje živim in delam v duhu podjetništva. Tudi morda zaradi različnih spletov okoliščin, ko se mora pač človek postaviti na noge kdaj tudi sam. Nisem nikoli čakal pomoči od nobenega, tako da tudi ko sem bil podjetnik nisem imel pomoči od nobenega. Tako da karkoli sem delal v svojem življenju sem delal z velikim veseljem, z intuziazmom, pa stremel na uspeh, na rezultate. Tako sem tudi z intuziazmom, verjamem, če bom potrjen na ta resor, sprejel ta izziv in z velikim veseljem in ponosom pa z odgovornostjo verjetno peljal po mojih najboljših možnostih.

Po izobrazbi sem najprej geometer, potem sem diplomiran ekonomist in tudi magister poslovnih ved s specializacijo v mednarodnem poslovanju. Bil sem direktor različnih podjetij, tudi več podjetij hkrati. V danem trenutku tudi celo treh podjetij. Vsa podjetja so vedno poslovala pozitivno, uspešno in vedno s smislom na razvoj.

Mislim, da je biti podjetnik danes neprecenljiva vrednost in ta neprecenljiva vrednost so predvsem pa delavci in njihova delovna sila. To je moja misel s katero sem jaz vedno v podjetniškem duhu tudi delal.

V najhujšem kriznem času, kot veste po krizi leta 2008, 2009, ko je prišlo do stečaja kar nekaj podjetij, predvsem gradbenih podjetij, smo se mi v družini zelo korajžno in hrabro odločili na še dodatne investicije. Tako da leta 2011 smo mi zazidali tisto tako glasno betonarno, ki jo slišite v marsikakšnem mediju ali na tak ali drugačen način. Tako da absolutno ni bila betonarna zgrajena v vidik te perspektive drugega tira, absolutno ne, ker to je praktično bila zgrajena že pred 7 leti, ko pojma nisem imel kam in kako me bo politična pot peljala do sem, ali pa sploh politična pot.

Naša podjetja zastopajo multinacionalke, dve multinacionalki. In, kot veste, delati v multinacionalki je zelo hudo, ker so pričakovanja izredno visoka in tako da tudi te smo vedno dokazali, da znamo in še vedno jih zastopamo.

Leta 2011 ko je bila najhujša kriza v komerciali, predvsem v gradbeništvu, je bila moja zamisel, da ustanovimo grozd in sem tudi praktično oče grozda, ki je nastalo potem firma več podjetnikov, da smo lahko nastopali konkurenčno na trgu. Kot veste, večja naročila, boljši pogoji, bolj konkurenčni. To je matematika. In tako smo še danes zelo uspešni oziroma ostali, žena v tem segmentu.

Leta 2013 in 2014 sem imel to možnost in zelo vestno in z veseljem opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta na RTV Slovenija in tudi začel spreminjati zadeve v pozitivnem smislu, ampak potem zaradi spleta okoliščin političnih sem, morem reči, tudi z malo nezadovoljstvom, ker sem začel resno razmišljati, da bi začel spreminjati zadeve sem moral to pustiti, ampak v redu.

Bil sem dokler nisem bil izvoljen za poslanca tudi župan. Zadnje štiri leta sem županoval v občini Komen, kjer je Štanjel, če poznate, kjer smo z inovativnim pristopom brez sredstev z notranjo reorganizacijo in z racionalizacijo samo naredili kar nekaj investicij. Na te investicije sem osebno zelo ponosen, tako da smo postavili tudi samo občino kar na mednarodni zemljevid, s tem, da smo osvojili najvišji prestižni znak, to je zlati znak trajnostnega turizma, katerega ima samo Bled, Ljubljana, Podčetrtek, Rogaška in Komen. Tako da to mislim, da je bil en velik velik uspeh za nas. Vestno smo delali, timsko smo delali, ker jaz mislim, da je to vedno pomembno, da sodelujemo in da vedno vsi skupaj smo del karkoli zadev si izmislimo in naredimo. Se pravi, timsko delo je pomembno.

Moram povedati, da nisem osebno dobesedno nisem velik govornik, ker sem velik operativec. Nisem teoretik in nisem filozof. Delam pa vestno, gospodarno, napredno z vizijo in predvsem z intuicijo. V tej fazi v kateri se bom dobil, če bom, tukaj intuicije je malo, ker tu vemo kaj moramo delati. Tukaj je bolj vizija in strategija, da peljemo naprej stvar, sredstva v pravo smer za razvoj naše države.

Zakaj mesto ministra službe Vlade za razvoj in kohezijsko politiko? Jaz sem vedno, rajši bi videl, da to ne bi bila neka služba Vlade, ker mislim, da je sedaj že prerasla toliko, da ni več ena služba Vlade, ker kar sem prebral je že 220 zaposlenih, tako da bi lahko komot preraslo zadevo in postalo dobesedno ministrstvo tako, ampak o tem bom omenil tudi kasneje zakaj in kako si predstavljamo zadeve, ker mislim, da je tudi prav, da bi malo spremenili te standardne zadeve.

Kot veste glavni cilj službe Vlade za razvoj, strateške projekte evropske, kohezijsko politiko ostaja enak kot doslej. Se pravi, maksimalno črpanje razvojnih sredstev. Mislim, da to je osnova, zato je tudi ta služba nastala. In s temi sredstvi praktično v Sloveniji dodatno vzpodbujati gospodarsko rast, povečujemo konkurenčnost našega okolja, ustvarjamo kakovostna delovna mesta. To je cilj, za katere je bila ta služba ustanovljena, če tako rečemo, imenovana v kratici SVRK. Mislim, da bo SVRK tudi v bodoče še več pozornosti namenil temu, da bi imeli predlagatelji projektov čim večjo in čim bolj razumljivo podporo pri pisanju prijav in izvajanju projektov. Projekti izbrani za sofinanciranje bodo taki, da bo od njih korist, predvsem pa korist čim večji krog deležnikov.

Kakšno bo poslanstvo? Kako jaz vidim to poslanstvo te službe? Jaz sem pregledal te predstavitve nove predhodnice, sem pregledal predstavitev gospe Bulčeve, ki jih izredno cenim in tudi mislim, da sta zelo korektno, predvsem ministrica v odhodu, opravljali svojo funkcijo. Ampak predvsem pri gospe Bulčevi je bilo izredno ogromno teorije, ogromno sistemov, ampak kot ponavljam, jaz sem človek, ki prihajam iz operative, človek, ki vidim problematiko na terenu, človek, ki razume kakšne so lokalne, regionalne, teritorialne, kakšni so nacionalni interesi, pa tudi po tem mislim, da bomo morali kar določene zadeve se spogledati kako na novo to sestaviti, upravljati, če tako rečemo.

Zagotavljati učinkovite sisteme mehanizma za spodbujanje in sistemsko koordinacijo razvoja Slovenije. To je to, kar moramo mi pripraviti. Četudi, po moje še bolj pomembno, da bomo financirali ne samo ekonomsko učinkovite projekte, ampak tudi da bodo ta sredstva pomagala posredno ali neposredno k nekemu teritorialnemu razvoju manj razvitih območij znotraj regije. To mislim, da je izredno pomembna zadeva.

Zakaj sem prepričan in sem takoj entuziast, da bi lahko prevzel to mesto? Praktično znanje v vodenju je pomembno. Odgovornost mislim. Zelo resno jemljem nove izzive, ker vem, da problematiko neenakomernega razvoja tako kot jo imamo v tem trenutku, ker občutim tudi dve hitrosti, ne samo to, kar govorimo o dveh hitrostih Evrope, ampak čutim jaz dve hitrosti razvoja v naši državi. To je zame zelo pomembno. In nerazvitost določenih predelov, ne samo na vzhodni kohezijski regiji, ampak predvsem na zahodni kohezijski regiji, ki pa, vemo sami, da so parametri in te kalkulacije, ki delajo bogato zahodno kohezijsko regijo, kar pa tudi v resnici ni res, ker obstajajo območja, občine, področja, okolja taka, ki imajo faktor razvitosti pod 1. Kako narediti, da bomo lahko tudi tam pomagali je pa to naloga naslednjega mandata. Veste, danes, veliko sem slišal v podjetništvu, da trend, pustimo gospodarsko globalizacijo, finančno globalizacijo, ampak predvsem v podjetništvu danes ni pomembno koliko je eno podjetje veliko, ni niti pomembno koliko je eno podjetje finančno močno, ker Slovenija ni velika, ampak pomembno je, kako eno podjetje danes hitro nastopa na izzive pa na spremembe. To je sigurno to, kar bomo morali tukaj gledati.

Verjetno mislim, da bo končno malo drugačen pristop do pomembnosti samega razvoja. Vidik iz moje strani kot podjetnika iz realnega sektorja pogledati na situacijo, ki bo prišla prav za vse. Prepričan sem, da so možne določene spremembe v upravljanju učinkovitosti samega resorja in mislim, da bo tudi končni uspeh zagotovljen.

Kohezija, je glavni argument tega resorja / nerazumljivo/, ampak ta je zelo pomemben. Slovenija razpolaga v tem obdobju 2014-2010 3,3 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov, iz Kohezijskega sklada. 159 milijonov namenjenih instrumentom za povezovanje Evrope za področje prometa in 64. Milijonov za program evropskega teritorialnega sodelovanja. Mi vemo, kam moramo ciljati, katere so naše naloge, v kakšno smer moramo iti. Se pravi, vemo, da moramo iti v raziskave, moramo iti v inovacije, v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, povečanje konkurenčnosti predvsem malih in srednjih podjetij in podpora za prehod z nizkimi emisijskimi, emisijami ogljika. Zdaj, tisto kar meni je najbolj pri srcu, ampak to je moja osebna zadeva, ker mislim, da ne sme vplivati na potek tega resorja, ker tu so vse štiri ročke izredno pomembne, ampak en poudarek, kateri mislim, da je pomemben za razvoj naše Slovenije, je verjetno podpora malim in srednjim podjetjem. Tako da mislim, da je to osnova iz katerega bomo izhajali tudi in gledali kaj bomo lahko iz tega dobili, predvsem pa v naslednji perspektivi, ki bo morala biti operativni program pripravljen kar hitro, ker se začne leta 2021.

Slovenija je zaradi Evrope, te metodologije, kot veste razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Vemo približno, da je bil faktor 1 proti 1,5 glede sredstev. Črpali smo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. In te so bile porazdeljene na te, dejmo reči tretjino pa dve tretjini skoraj. In drugo pa je bil Kohezijski sklad, ki pa ni omejen na to delitev, kar je porazdeljena enakomerno po državi.

Kohezijski sklad med regijami, ki razpolaga z 914 milijonov, to je treba povedati, za okoljsko in prometno infrastrukturo in seveda za trajnostno rabo energije. Kaj se je govorilo? Da dosežemo to, kar moramo z razumom in cilji črpati sredstva. Seveda s cilji moramo črpati sredstva. Ti cilji, ki jih imamo in cilje, ki si jih bomo naredili, ki si jih bomo ustvarili, moramo vedeti, da morajo biti merljivi prvo kot prvo in dosegljivi. Se pravi, doseči moramo kar so zastavili naši zdajšnji, če tako rečem. Pripeljati moramo perspektivo do konca. Črpati moramo maksimalno kar se da in pripraviti novo strategijo, predvsem operativni plan za novo obdobje, ki bom omenil kasneje.

Kakšne so bile pomanjkljivosti, kaj vidimo mi v pomanjkljivostih do danes v tej perspektivi? Jaz mislim, da kar sem pogledal in za tisto, kar sem pogledal in za tisto, kar sem sam izkušal na svoji koži je bila neosveščenost. Jaz mislim, da je bilo tu premalo narejenega na tem področju, da so ljudje, da so upravičenci, če jih tako kličemo, točno vedeli za kaj gre, kje lahko oni vidijo šanse, kje lahko oni vidijo kapital, finančna sredstva, financiranje. Dezinformiranost je bila, po moje, pomanjkanje pravilnega pristopa do informacij, ne do dela, do informacij. In to je tisto na kar bomo morali mi, po moje, jutri gledati, da pridejo / nerazumljivo/ informacije prav do tistih, ki so lahko deležniki in upravičenci.

Problemi so bili tudi s projekti, projekti, ki so bili neskladni, projekti, ki niso bili v skladu z razpisnimi pogoji, ampak tu je treba narediti en korak nazaj in je treba razumeti zakaj so bili projekti neskladni, kaj je bilo to, kaj je bil motiv zakaj so bili neskladni, ali ni bilo razumljivo kaj od tega hočemo, ali smo bili preveč striktni na to, da nismo dajali možnost ljudem, da so tudi alternativno lahko nastopali na to in potem se sprašujemo zakaj ne črpamo sredstev do konca ali zakaj ne bomo črpali sredstev ali bilo kaj se bo zgodilo v teh naslednjih letih. Jaz mislim, da tu delo na terenu bo obvezno, z moje strani absolutno. Osebno poznam kar nekaj regionalnih razvojnih centrov, kateri so sami spraševali na kakšen način in kako spremeniti zadeve, da pridejo do točnih informacij, do pravih razpisov, do možnosti realizacije njihovih projektov. Kakšno je sedanje stanje? Kaj se dogaja sedaj v tem trenutku? V tem trenutku mi vemo, da imamo en velik problem in to nimamo kaj skrivati. Mislimo, da vemo, da je problem z informacijsko tehnologijo. To nam vsi potrjujejo. Kot sem omenil so birokratske ovire, ki mislim, da bo treba tudi tukaj nekaj narediti, da bo treba malo spremeniti ažurnost, hitrost, togost pri kozmetičnih popravkih predvsem, se zavračajo določeni projekti, verjetno lahko bi se na drugačen način pristopilo, pa bi pridobili ogromno mesecev operativnosti, katero dela tudi tu zavračilo dela tudi škodo upravičencu. Pa potem se sprašujemo zakaj ne pride do realizacije, pa se sprašujemo zakaj zamujamo. Tako da tukaj mislim, da je kar nekaj zadev za pregledati. Jaz ne morem obljubiti, da bom to vse popravil, daleč od tega, ampak angažiral se bom absolutno, da bom pregledal te zadeve in bom pogledal kaj se lahko tu naredi.

Velik problem, kar so mi, kar sem ugotovil je na prednostni osi 5, to je okolje in prostor. Tukaj vemo sami, da je tu pomanjkanje projektov, sredstva se ne črpa. Kaj bomo lahko naredili v naslednjih letih, bomo morali krepko razmišljati. Razne te ovire, zaščite zaradi poplav in drugih reči, ma ne samo to.

Dobil sem pa tudi informacije glede 6 prednostne osi za boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti. Tudi tukaj so bili projekti pripravljeni, pa niso šli skozi zaradi togosti ministrstva. Tukaj pa mislim, da bo moja naloga verjetno izredna na pogajanjih na kompromisnih zadevah, kjer se bo lahko dalo… /nemir v dvorani/

Gregor Perič

Samo trenutek, lepo prosim za pozornost v dvorani, ker gospod kandidat daje odgovore, tako da morda kakšno vprašanje tudi, ki bo sledilo, bo že vključevalo njegove odgovore, tako da prosim prisluhnimo, ker ima besedo. Hvala.

Marko Bandelli

Hvala, predsednik.

No, tu sem hotel povedati, glede na to, da sem kot župan bil v prvi osebi deležen marsikakšne nepravilnosti, no, ne nepravilnosti, kakšnih takih pogojev v razpisih, ki niso bili podobni nobeni stvari, pa nismo mogli konkurirati, pa mislim, da je to zadeva, ki je marsikaterega župana obremenjevala in omejevala s tem, da ni mogel priti do sredstev za investicije.

Služba sodeluje z ogromno drugimi projekti in raznimi strukturnimi skladi, ampak mislim, da to nima toliko pomena, bomo več o tem, ko bomo to obravnavali.

Kako bomo pa naredili od danes naprej, kaj si mislimo in na kakšen način. Kot prvo zadevo bom pregledal zelo detajlno in zelo natančno kompleten operativni program. Vem, da se ga tudi delno, z veliko muko, ampak se ga da tudi spreminjati. To bo velika naloga, predvsem pa v tistih točkah, kjer vemo, da smo verjetno prekratki, če tako rečem, ali pa v tistih točkah, kjer vemo, da je bilo počrpano in bi se zahtevalo še, ali pa v določenih točkah, kjer ni bilo mogoče preko tega operativnega programa črpati sredstev. Ne rečem, da bomo uspeli, ne morem obljubiti, da bomo, ampak vse bomo naredili, da bomo lahko to zadevo spremenili. Zakaj sem to omenil? Omenil sem prav zaradi tega, ker zelo težko je tu povedati, ampak dejansko je tako, da če bodo ostajala določena sredstva na določenih prednostnih oseh in če hočemo počrpati sredstva do konca, bo treba ta denar prerazporediti. In tu je edini način dvojen: najprej za črpanje, ali drugo, da damo možnost resorju, ki detajlno angažiral za to zadevo, da pripravi dokončne projekte in da opravi nalogo. Tako bomo tu morali sigurno pogledati bolj detajlno.

Mislim, da bo pomembno angažiranje zaposlenih, bolj ažurno pregledovanje, manj kozmetičnih, tako kot smo imeli že prej, popravkov kot oviro. Osebno se bom absolutno oglasil na ministrstvih in pogledal njihovo stanje in njihove situacije. Kot sem že omenil in kot sem dobil namige, je najbolj zaskrbljujoče prav na Ministrstvu za okolje in prostor. Upam, da se bomo z novim ministrom, ker se poznamo in bo razumel problematiko, da bomo lahko bolj ažurno izpeljali skozi te pomembne projekte.

Kot sem omenil prej, je velik problem na programu, se pravi, na informacijskem sistemu. Vemo, da je. Tudi če sem dobil zagotovila na ministrstvu, da doslej v tem trenutku deluje, jaz sem tak človek, dokler se ne prepričam sam, ne verjamem; tako bom tudi to zadevo šel osebno pregledat in pogledat, za kaj gre, zakaj so bili problemi. Predvsem bom pregledal, kaj je bilo predhodno s prejšnjim programom, pa vse polemike in zadeve, ki so nastale po izbiri novega operaterja ali pa novega programerja, kot se temu reče, in bomo tudi pogledali, zakaj je predviden tudi nov razpis. Tako bomo tudi v tem segmentu preverili in vam bomo tudi lepo poročali.

Kaj nas čaka pa jutri, mislim, da je to izrednega pomena. Nova perspektiva 2021-2027 je v bistvu pred vrati. Tudi če vemo, da lahko črpamo in delamo s to perspektivo do leta 2023, nova perspektiva mora biti sprejeta. V WFO je večletni finančni okvir, morate vedeti nekaj, naj bo jasno, ni res, da imamo zagotovljenih 3 milijarde za naslednjo perspektivo, je treba to jasno povedati. Če bodo večletni finančni okvirji od vseh držav evropskih potrjeni do nekako do velike noči, bo verjetno tudi ta znesek tako zgleda, da naj bi ostal, ampak, če tega ne bo, bo verjetno, da bomo šli spet v revizijo naših meril in zna biti tudi, da bomo lahko dobili nižje vsote, nižjo vrednost, tako, da tukaj bomo pogledali in videli skupaj, mi bomo naredili vse, da bomo mi imeli to pripravljeno tako, da iz tega vidika mislim, da ne bo, iz našega, naše strani ampak ni odvisno od nas. Nova perspektiva kot veste bo drugačna, ne morem, da ne bi rekel, da me užalosti to, da zahodna kohezijska regija bo zelo boga pri temu, kot veste sedaj je bilo 1 proti 1,5, potem bo razmerje 1 proti 8, to se pravi, da bo na zahodno kohezijsko regijo, bo zahodna kohezijska regija deležna izredno manj sredstev, bo predvideno veliko, veliko manj sredstev. Dobili smo po zdajšnjih podatkih, če bo to ostalo v naslednji perspektivi je predvidenih 3,1 milijarda evrov, to je – 9 %, če tako gledamo od zdajšnje perspektive, s tem, da morate vedeti, da je z izhodom, z Brexitom je – 10 % na nivoju Evrope, to se pravi, da smo še vedno dobili kar dobro, dobro višino predvidenih sredstev. Kaj se zdi ključno? Meni se zdi ključno to, da zmanjšamo ta razkorak med vzhodno kohezijsko regije in zahodno kohezijsko regijo, kar sem prebral nekako kaj bo predvideno v novi perspektivi, bodo predvidena sredstva tudi glede migrantske krize, tako, da mislim, da tukaj bo treba nad tem razmislit, ker kot veste velik pretok je prav na Primorskem, tako, da vemo in, če tukaj ne bo sredstev niti zato, jaz ne vem kako bomo lahko iz integralnega proračuna to delali, tako, da mislim, da tudi tu bo treba malo razmisliti. No, ta porušena razmerja, to kar sem hotel povedati že prej, to je tisto kar je 1 proti 1,5 in sedaj bo 1 proti 8, tu morate pomisliti, če je 3 milijarde 100, se pravi, ne vem, 2,8 milijardi za vzhodno kohezijsko regijo, za zahodno pa dobrih 200 tisoč, tako, da edina možnost, ki pa ponuja, 200 milijonov se opravičujem, edina možnost kar se ponuja v novi perspektivi je ta, da lahko, da dovoli državi, da iz ene regije prenese maksimalno do 15 % sredstev v drugo regijo, to je nekako predvideno. Zdaj kako na tak način narediti, kaj narediti, problemi, ki bodo in to kar bo, ali bo solidarnostna zadeva ali ne, ne vem, to bomo videli in bomo še videli kako bo dejansko stanje, ko bo potrjen nova perspektiva. Zelo pomembna pa je ena druga zadeva, ki je meni zelo pri srcu, to je pa Interreg projekti, Interreg projekti bodo imeli malo več zraka, če tako lahko rečem, bo nek nov evropski čezmejni mehanizem, ki bo omogočal sodelovanje v nekaterih regijah celo izven mejnih, izven mej, se pravi tudi v drugih regijah po Evropi in to bo zelo zanimivo za kakšne skupne projekte, predvsem za grozdenje ali pa kar je zelo pomembno za krožno gospodarstvo. Toliko z moje strani. Mislim, da sem nekako nakazal na grobo, kakšne so naše, kakšne so moje smernice, kje vidim zdajšnje stanje, kje vidim problematiko današnjo in kako bi želel, ali pa bomo vsaj poskusili, na kakšen način to zadevo peljati, da bo prav in da bo razvojno naravnana za celo Slovenijo.

Hvala lepa.

Gregor Perič

Zahvaljujem se gospodu Bandelliju za podano predstavitev.

Zdaj dajem besedo članicam in članom obeh odborov, da kandidatu postavijo vprašanja s področja pristojnosti Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Predlagam, da nekaj članic in članov odborov postavi prvi sklop vprašanj kandidatu, nato nanje odgovori in gremo tako po fazah. Glede na to, da se je nekaj članic in članov za besedo že prijavilo, bom dal najprej besedo gospodu Boštjanu Koražiji, pripravi naj se mag. Meira Hot.

Boštjan Koražija

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Gospod kandidat za ministra je že delno odgovoril na moje prvo vprašanje, ampak me kljub temu zanima, koliko ste kot bivši župan občine Komen v času svojega županovanja počrpali oziroma pridobili iz evropskih skladov in za katere projekte, število.

Gregor Perič

Se opravičujem, ali lahko nekoliko glasneje. Približajte mikrofon, da se lažje slišimo. Hvala.

Boštjan Koražija

V redu, potem pa še enkrat.

Kot bivšega župana prosim, da mi odgovorite na vprašanje, koliko sredstev ste v času svojega županovanja počrpali oziroma pridobili iz evropskih skladov in za katere projekte, če lahko v številkah približno orišete zadevo.

Hvala.

Gregor Perič

Hvala lepa.

Gospa mag. Meira Hot, izvolite.