Pričenjam 124. sejo Kolegija ter pozdravljam vse prisotne. Obveščam vas, da Matjaža Hana nadomešča Matjaž Nemec.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

V zvezi s sklicem 56. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče, predlog dnevnega reda se glasi:

1. Obvestilo predsednika Republike Slovenije, da Državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade, EPA 2706-VII. Predsednik republike bo svojo odločitev skladno z drugim odstavkom 224. člena Poslovnika zbora na seji tudi ustno obrazložil.

Z obvestilom se zbor le seznani in o njem ne razpravlja niti ne glasuje. Predlagani datum seje je torek, 27. 3. 2018 ob 9.30. Glede na to bomo z nadaljevanjem 39. seje pričeli 15 minut po končani izredni seji.

Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje, odločamo o naslednjem Sklepu:

»V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red 56. izredne seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda:

1. Obvestilo predsednika Republike Slovenije, da Državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade.«

Kdo je ZA? Vse poslanske skupine.

Ugotavljam, da je Sklep soglasno sprejet.

S tem zaključujem to točko.

/mikrofon ni vklopljen/

…delovnih teles, ki so bile sklicane skladno s terminskim programom za april, odpovedane, kar pomeni, rednih sej odborov in ostalega ni več.

Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Gospod Jožef Horvat.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, ostali prisotni!

Jaz bom v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ta predlog sklepa podprl. Ker pa govorimo o aprilu in nadaljnjem delu, smo se mi tudi dogovorili, gospod predsednik, da ne bi pretiravali z izrednimi sejami Državnega zbora. Gospod predsednik, moram reči, da sem razočaran, da ste prav vi med tistimi, ki nekako izredne seje prvi spodbujate; danes je namreč bila vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora. To je zdaj glede same procedure in sem tu razočaran. Seveda, vsak poslanec ni vezan na nobena navodila in tako naprej, to povsem razumem, ampak to bo pa najbrž nek generator novih in novih izrednih sej, in ne vem, kam nas bo to pripeljalo. Kar se pa vsebine te seje tiče, o kateri govorim, seje Državnega zbora, ne vem, komu boste to dodelili, ker ta sklep je napačen, ni v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, kar smo že vzeli, to lekcijo smo že vzeli. To zadevo razumem sedaj, ko nimamo več Vlade s polnimi pooblastili kot strahopetno dejanje. Na žalost tukaj najdem tudi nekaj podpisnikov oziroma podpisnic, ki so me na neki način še pred kratkim spraševali, če bom sledil preudarnosti predsednika Vlade, dr. Miroslava Cerarja. Mene ne zanima kdo je predsednik Vlade, mene zanima ta država. Zdi se mi še posebej sprevržena ta vložitev prav na današnji dan, ko jaz praznujem 15. obletnico referenduma, na katerem so se državljanke in državljani odločili 90 %, da gre Slovenija v EU. Takšna dejanja bodo zelo slaba nalepka za to sestavo Državnega zbora.

Hvala lepa.

Ne bom ničesar komentiral, ker nima smisla glede vseh teh ocen, ki so bile dane v zvezi s tem.

Luka Mesec ima besedo.

Hvala za besedo.

Tudi mi bomo ta sklep o razveljavitvi terminskega programa za april podprli. Je pa dejstvo, da po aprilu do volitev in po volitvah nekaj časa ne bo Vlade. Mi bi vseeno predlagali, da se vsaj poskusimo uskladiti glede tega, katere stvari uvrščati na izredne seje. Mi mislimo, da bi bilo treba par stvari predvsem tistih socialnih nujno obravnavati. Sedaj imamo par predlogov. Eno je predlog o zvišanju socialne pomoči, o tem smo mi že večkrat govorili in pozivali. Sedaj je ministrstvo neki predlog pripravilo in bi bilo prav, da gre še pred koncem mandata v obravnavo. Potem imamo predlog o otroških dodatkih. Ste verjetno vsi dobili včeraj poziv ljudi, ki so v stiski, zaradi švicarskih frankov. V nasprotju z mojim predhodnikom jaz mislim, da je priznanje Palestine stvar, ki mora biti obravnavana do konca mandata, vendarle smo cel mandat na kolegiju se o tem pogovarjali, praktično vsak mesec pred obravnavami terminskih programov in bi bilo naravnost nesramno, da se poskuša še sedaj pred volitvami to stvar zablokirati. Obravnavano mora biti in Državni zbor naj odloči kako / nerazumljivo/.

Še kdo?

Dr. Simona Kustec Lipicer.

Hvala lepa predsednik.

Lep pozdrav kolegicam in kolegom!

Tudi sama bom podprla predlog za razveljavitev sklepa kolegija, ki smo ga sicer sprejeli 12. 3. 2018 torej z drugimi besedami potrdila bom to, da se strinjam s tem, da aprilskega plenarnega zasedanja nimamo več. Bi pa vsekakor spomnila, da imamo Poslovnik Državnega zbora, ki natančno opredeljuje pravila tega kako je še s sklici posameznih sej tako odborov kot, potem tudi plenarnih zasedanj in da se ga bomo seveda držali v dobro rešitev, ki jih lahko še kot zakonodajno telo do konca tega mandata sprejmemo.

Kar se tiče izredne seje in Palestine. Jaz osebno sem prepričana, da mora ta zgodba, ki se je tako kot je rekel tudi kolega Mesec cel mandat pravzaprav pojavljala tako na strani Vlade kot tudi zakonodajnega telesa, da mora dobiti v Državnem zboru neki epilog. Razumemo v kakšnih okoliščinah smo sedaj, razumemo, da Vlada ne deluje več s polnimi pooblastili. Vemo kakšna je bila odločitev oziroma kakšen je bil sklep odbora zadnjega za zunanjo politiko v zvezi s to zadevo. Tisto, kar sama ocenjujem je kot rečeno potreba, da na neki način tudi politično na ravni zakonodajnega telesa v tem mandatu zaključimo to zgodbo oziroma ji naredimo eno piko na »i«. Hvala lepa.

Besedo ima gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo.

Kar zadeva aprilsko sejo, tudi mi ne bomo nasprotovali temu, da je ni. Tako da, bomo pač ta predlog, se s tem predlogom strinjamo. Moram pa reči, da je problem, da prihaja na dnevni red z ne nujno izredno sejo. Zdaj, Palestina ni vitalnega pomena za ta dva ali tri mesece, ki sta še pred nami, ki so še pred nami in tudi ne drži, da smo se ne vem koliko pogovarjali na kolegiju, da se je pač poskušalo točko uvrstiti na dnevni red. Za to točko se nikoli ni dobilo zadostne podpore. Nikoli, v vseh teh, tudi v tem mandatu in zdaj se pač za to minimalno kvoto podpisal, poskuša nekaj narediti. Zdaj, če vzamem podpisnike iz SMC, vas je tam deset napisanih, bi zlahka na kolegiju to uvrstili takrat, ko je bilo to primerno in potrebno. Zlahka. Imate, skoraj sami bi lahko to točko uvrstili na dnevni red. Ne bi bilo treba sklicevati zdajle v tem zaključku mandata, ko domnevno naj bi Vlada opravljala samo tekoče posle, sklicujete tako sejo. Popolnoma nobene potrebe ni. Dva, tri mesece, pol leta ne igra v tem primeru popolnoma nobene vloge. In tukaj se strinjam s kolegom Horvatom, da pravzaprav tisti, ki ste imeli neko, ne vem, domnevno skrb za pozicijo Slovenije in ugled Slovenije v svetu, delate pravzaprav diverzijo na ugled Slovenije v svetu. Opravili ste cel kup razgovorov, takih in drugačnih, s takimi in drugačnimi predstavniki enega in drugega ljudstva. Na ravni Vlade tega pač niste uspeli, ne vem, ali pa niste hoteli speljati in zdaj na nek način tole podtaknete s polovico od kvoruma za Kolegij. 46 glasov je potrebno bilo uvrstiti za točko na dnevni red katerekoli redne seje in zdaj delate s polovico tega, za izredno sejo. / oglašanje iz ozadja/ Saj razumem vse, poglejte, ampak če niste uspeli, ne predsednik Državnega zbora ne največja poslanska skupina v rednem delu, z normalnim delom Državnega zbora na katerih 120. Kolegijih uspeti to uvrstiti gor, 124., ker se za to niste odločili, je pa zdaj to treba nujno nekaj narediti. To ne daje nobene dobre slike, da je stvar premišljena zdaj kar na enkrat postala. Jaz takih stvari ne podpiram.

Zdaj, če pa že govorite o tem kaj je nujno, zdaj če je Palestina najbolj nujna seja, najbolj nujna stvar, ki bo prva na dnevnem redu, potem ne vem kakšna je percepcija tistih, ki so to državo vodili ta mandat. To ne razumem. Ne gre skupaj. Žal, predsednik, saj imate zunanjepolitičnega strokovnjaka, in če se imate za to, potem bi to lahko na teh dosedanjih sejah kolegija te zadeve uvrstili na dnevni red. Toliko moči ste verjetno imeli v poslanski skupini in kolegica tudi, ki je tudi prvopodpisana na strani vaše poslanske skupine. Zdaj pa bomo nekaj kar takole, dali na mizo in boste sto sforsirali naprej. Slabo spričevalo za delo v tem mandatu za trezno delo v tem mandatu in tudi verjetno kot kaže, bo nastala tudi velika zunanjepolitična škoda na tem področju, taka in drugačna in s takim predlogom, ne glede na to, da ste izbrali podpise, da je kvorum za sklic seje izpolnjen, je težko podpreti na osnovi nekih racionalnih razumskih razlogov, ob tem, da niste niti enkrat, niti enkrat glasovali za to, da se točka uvrsti v rednem delu v normalnem delu na dnevni red. Niti enkrat.

Hvala lepa.

Ja, najprej eno stvar vseeno povedal, bila je na rednem delu, na februarju je bila lepo uvrščena ta točka, tako da vsaj na tej točki zadeva ne drži. Tisto, preden dam vam besedo, je zgolj vprašanje tega in to bi si želel, da ne bi zgolj enostransko vse skupaj bilo, ampak da so zadeve, ki so uvrščene, po pripoznanju različnih poslanskih skupin kot pomembne. To bi si želel, ker v nasprotnem primeru dejansko lahko od katerihkoli 23 uvrsti karkoli gor. In ni nobenega prejudica, kaj se bo na koncu iz te zadeve dejansko zgodilo in izcimilo, glede na pristojnosti in glede na vse ostalo, kar poznamo in kar moramo spoštovati pri tovrstnih zadevah. Zato lepo mirno, ne skakati, da smo že to zadevo naredili, ampak zgolj to, da je pač na ustrezen način uvrščena oziroma da je treba na ustrezen način poslovniško ravnati z vsako tovrstno zahtevo. Še huje bi bilo, če bi bilo 20 zakonov na eno uvrščeno, kajne, to pomeni neko drugo vrsto zlorabe, in nismo še tam, nismo še tam.

Zdaj pa najprej dve repliki, prva je dr. Simona Kustec Lipicer, potem pa Luka Mesec.

Hvala lepa, predsednik.

Bom še drugo plat medalje predstavila, eno je kolega Tanko. Druga je pa ta, poglejte, prav je, da ta zgodba, ki je bila na prioriteti strateškosti zelo visoko, tudi v Državnem zboru dobi dostojen epilog, da ne obvisi v zraku, tako kot je ta trenutek. Pravzaprav nam je že vsem vnaprej več ali manj jasno, kakšna so stališča, kakšne so pozicije, kakšna je bila tudi pravna ocena, kdo mora in na kakšen način dati svoje mnenje. In to je bil razlog, zakaj pravzaprav sem tudi sama osebno prepričana, da lahko - in s tem razlogom dajem svoj podpis za ta sklic. Je pa to zgodba, ki je, kar se tiče zakonodajnega dela, v tem mandatu bila zgodba Poslanske skupine Levice, in tisto, kar smo ostali tule naredili, smo tisti, ki smo politično na strani tega, da ocenjujemo, da se je o tem treba pogovarjati in sprejeti določeno odločitev, smo pač pridali te podpise. In to je vse, kar je v ozadju, ničesar drugega večjega ni, samo želja po tem, da tudi zakonodajna veja tu naredi nek tak dostojen konec odločanja oziroma pozicioniranja o tej vsebini v tem mandatu.