Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 28. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da sta zadržani in se seje ne moreta udeležiti Violeta Tomić in dr. Mirjam Bon Klanjšček. Janjo Sluga nadomešča Vojka Šergan, Bojana Podkrajška ne nadomešča nihče in to bi bilo za enkrat vse. Gospod Podkrajšek se opravičuje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni redi:

1. točka - Ob evropskem letu kulturne dediščine - rokodelstvo je priložnost za ohranitev kulturne dediščine.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.

Na spletni strani Državnega zbora je s sklicem objavljeno naslednje gradivo - zahteva Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati za sklic nujne seje. K tej točki dnevnega reda sem vabil predlagatelje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za finance, Obrtno podjetniško zbornico Slovenijo, dr. Janeza Bogataja, CDUO, Rokodelsko zbornico in Razvojni center Srca Slovenije, dodatno pa sem še vabil direktorico Razvojnega centra Srca Slovenije Sabino Rovšek in strokovno sodelavko Ana Marijo Kamin, poleg tega sem še dodatno vabil direktorico Rokodelskega centra Ribnica Polono Rigler Grm in vodjo Čipkarske šole Idrija Metko Furtuna.

Besedo dajem predlagateljici zahteve za sklice seje, predstavnici Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati gospe Ljudmili Novak.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Še posebej lepo pozdravljam vse vabljene na sejo, ki ste zagotovo najbolj zainteresirani, da se na področju rokodelstva, vendarle nekaj premakne!

Še posebej pa se mi zdi pomembno, da o tej temi spregovorimo letos, ko je leto evropske kulturne dediščine, ki ga je razglasila Evropska komisija pod geslom »naša dediščina, kjer preteklost sreča prihodnost«. Vsi se zavedamo, da je tudi Slovenija zelo bogata s kulturno dediščino tako snovno, nesnovno, naravno tudi digitalno sedaj in da bi bila velika škoda, če bi jo zanemarili, zato je dolžnost nas vseh državljanov, da skrbimo za kulturno dediščino na različnih področjih. Velikokrat so se na mene obrnili rokodelci, s katerimi sem ob različnih priložnostih tudi večkrat sodelovala in so mi predočili različne probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in prenašanju rokodelskih veščin na mlajši rod. Znano je, da so prav rokodelske veščine obrti nudile Slovencem v preteklosti kruh cele družine. Znano je tako suha roba na ribniško kočevskem območju, slamnikarstvo v domžalskem, čipkarstvo, kovaštvo itd…, da ne bom vsega naštevala. Ko se te veščine znanja prenašajo naprej imajo velikokrat rokodelci težave, ker ni nekega formalnega izobraževanja, ki bi, potem bilo potrjeno z nekimi spričevali. Tudi ljudje, ki obvladajo ta znanja jih težko prenašajo naprej, ker pač nimajo neke pedagoške izobrazbe in zaradi tega pogosto naletijo težave na težave. Da ne govorim o tem kako imajo včasih težave z inšpekcijskimi službami, čeprav gre za izdelke, ki nimajo velike vrednosti, ampak kljub temu so pa iz kulturnega vidika izjemno pomembni in pri tem nastanejo težave, ker ljudje ne morejo svojega znanja prenašati na mlajše rodove. Rokodelcev je vedno manj, zato je še kako pomembno, da čim prej ukrepamo in da uredimo položaj rokodelcev in položaj rokodelstva. Naj tudi povem, da je nekaj na tem področju bilo že narejenega, me veseli, da je z nami tudi dr. Janez Bogataj, znan specialist tega področja, ki je pripravil celo Zakon o rokodelstvu, ko pa smo ga želeli spraviti proceduralno v proceduro se je izkazalo, da zakon posega na toliko različnih področjih, da jih je težko vsa pokriti v tem zakonu. Vsi so pa dejali, da je poseben zakon potreben, ampak da morajo različna ministrstva pri tem sodelovati. Tako sem celo koordinirala že neke sestanke, ko so bili strokovnjaki iz različnih ministrstev in pa tudi s konzorcija rokodelskih centrov, vendar na koncu so sami sklenili, da napišejo eno pismo o zavezništvu h kateremu povabijo vse poslanske skupine, ministrstva in drugo zainteresirano javnost z namenom, da bi pa, vendarle v prihodnjem obdobju Vlada naredila korak naprej in pripravila usklajen zakon z različnimi področji. Vemo, da posega na delovnopravno zakonodajo, na kulturno področje, gospodarstvo, povezan je s financami, celo s kmetijskim področjem. Skratka, jaz sem, potem ugotovila, da kot poslanka z omejenimi možnostmi in strokovno pomočjo pač ne morem tega zakona v kratkem času uskladiti, zato sem se odločila, da bom vsaj pripravila to nujno sejo, da se tudi slovenska javnost, politične skupine, poslanci čim bolj seznanimo s to problematiko in se nekako zavežemo, da k temu tudi odgovorno pristopimo in v prihodnjem obdobju, vendarle prihodnja Vlada pripravi takšen zakon, ki bo usklajen z vso zainteresirano javnostjo in ki bo pripomogel k temu, da bo rokodelstvo priznano, da bo status rokodelstva priznan, da se bodo znanja veščine lahko prenašale in nenazadnje tudi obdavčitve, da bodo temu primerne.

Tako je nastalo to pismo, ki ga poznate, nacionalno zavezništvo za rokodelstvo, kjer so opredeljeni tudi ključni cilji - to ste dobili tudi v gradivu, zato tega ne bom ponavljala -, potem se ugotavlja, kar je potrebno za ohranitev, uveljavitev in kakovosten razvoj rokodelstva, ključna sistemska vprašanja navaja v tem pismu, potem kdo so zavezniki, podpisnik od ministrstev do poslanskih skupin, upokojencev in še Obrtno-podjetniške zbornice in še drugih. Torej, širok krog podpornikov, kjer se vsi strinjajo, da gre za pomembno področje in da je to področje potrebno urediti. Ko govorimo o obdavčitvah mene žalosti, da imamo v Sloveniji omejitve, da upokojenci ne morejo v miru uživati svoje pokojnine in še na tem področju dodatno delati, ampak se morajo potem odpovedati delu pokojnine, mi smo sicer že v nekih drugih zakonih želeli to spremeniti pa nismo mogli. In zato je pravzaprav nerazumljivo ob tako slabih pokojninah, če tako rečem, da tukaj postavljamo neke omejitve in še druge omejitve so. Pa sem našla ob tej priložnosti tudi en zanimiv članek, Slovensko rokodelstvo izumira, ki ste ga tudi dobili v gradivu in sicer pravi, samo zadnji del bom prebrala. Na Kočevsko-ribniškem območju kjer je zemlja skopa in je nemogoče preživeti le s kmetijstvom se je v zgodovino zapisal nemški cesar Friderik tretji, ki je leta 1492 izdal krošnjarski patent oziroma pravico do trgovanja brez plačila davkov, toda s tem začasnim ukrepom, ki se je skozi stoletja podaljševal so lahko ljudje na tem območju preživeli s kmetovanjem, rokodelstvom in prodajo izdelkov. Rokodelstvo je bilo vse od krošnjarskega patenta temelj obstoja prebivalstva v teh krajih, seveda pa tudi v drugih krajih, saj poznamo klekljarstvo, čipkarstvo in druge obrti, ki so pomagale Slovencem preživeti in tukaj gre za dejavnost, ki zahteva veliko dela, veliko znanja, spretnosti, hkrati pa je tudi slabo plačano, če gledamo te izdelke pa tudi slovenska država je premalo naredila, da bi te izdelke bolj zaščitila in prihaja do nelojalne konkurence, ko se določeni izdelki uvažajo iz dežel kjer je ta roba poceni, če tako rečemo in pa potem je nelojalna konkurenca, ker pač ljudje velikokrat niti ne vidijo na prvi pogled razlike kaj je nekaj res rokodelski izdelek z neko vrednostjo ali pa pripeljan izdelek iz neke države, nek poceni izdelek. Jaz bom tukaj končala oziroma bom še prebrala sklepe, ki sem jih predlagala. Kot neka priporočila seveda za enkrat tudi ne moremo sprejemati nekih obvezujočih sklepov s finančnimi posledicami, ker to ni v proračunu, ampak samo neka priporočila, pa bom prebrala vse tri sklepe. Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine, tukaj v gradivu je sicer, malo samo redakcijsko bi popravila, tukaj bom naredila piko.

Odbor za kulturo ugotavlja, da je kulturna dediščina izredno dragocena za slovenski narod, zato jo je potrebno ohranjati, obnavljati, znanja in veščine pa tudi vse stransko naprej razvijati in prenašati na mlajše rodove. Jaz upam, da se s tem vsi strinjamo.

Drugič, Odbor za kulturo ugotavlja, da je status rokodelstva in rokodelcev neurejen, zato je potreben poseben sistemski zakon za ureditev tega področja.

In tretjič, Odbor za kulturo predlaga Vladi Republike Slovenije, da čim prej pristopi k pripravi in sprejemu sistemskega Zakona o rokodelstvu, ki bo na enem mestu uredil problematiko rokodelstva v celoti. Seveda, ko sem predlagala to sejo še niso bili vsi roki jasni, ampak ne glede na to, da je torej Vlada opravlja, torej nima več polnih pooblastil, se mi zdi smiselno predlagati tak sklep tudi za prihodnje Vlade kakršnekoli že bodo, da o tem govorimo, da se tudi politične stranke s tem seznanimo in, da tudi poslanci v programih, svojih programih v prihodnosti to predvidimo in predvsem pa to podpiramo. Če pa nečesa ne vemo ali pa ne poznamo, potem tudi nekaj težko podpiramo, zato se mi zdi vredno, da danes o tem spregovorimo in, da se potem tudi v naslednjem mandatu dejansko pristopi k pripravi sistemskega zakona.

Hvala.

Proceduralno Anita Koleša.

Ja, lepo pozdravljeni vsi, ki ste prisotni na tej seji.

Jaz bi samo v zvezi z gradivom, ki smo ga prejeli rada obvestila vse prisotne, posebej še pa predlagatelja, da bi bilo potrebno v tem gradivu eno napakico popraviti, vem, da se je znesla nehote v samo to gradivu, vendar pa je glede na to, da je uradno, potrebno zadevo vendarle popraviti in bi opozorila na to, da ste zapisali, torej vaš vodja poslanske skupine, da je v gradivu zapisal, da bo v imenu predlagatelja zahtevo za sklicano sejo na Odboru za zdravstvo predstavila Ljudmila Novak tako, da prosim, če to upoštevate kot popravek.

Hvala lepa.

Želi besedo generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ksenija Kovačec?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Na Ministrstvu za kulturo pozdravljamo podporo poslancev o ohranjanju rokodelske kulturne dediščine in se zavedamo pomena, ki ga ima rokodelska dejavnost za ohranjanje slovenske kulturne dediščine kot celote. No glede na to, da smo v evropskem letu kulturne dediščine, morda nekaj podatkov o nesnovni kulturni dediščini v Sloveniji. V Sloveniji smo ratificirali Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine in v svoj pravni red prenesli z Zakonom o varstvu kulturne dediščine v letu 2008. Nesnovna dediščina je najmlajša, vendar ne najmanj pomembna kategorija kulturne dediščine in v bistvu smo morali sistem njenega varstva vzpostaviti povsem od začetka. Do danes smo vzpostavili javno službo varstva nesnovne kulturne dediščine, ki jo opravlja Slovenski etnografski muzej kot koordinator in ta nudi strokovno pomoč tudi različnim rokodelcem pri ohranjanju te dediščine in njenem prenosu iz roda v rod. Zasnovani tekoče vzdrževani register nesnovne dediščine v katerega je trenutno vpisanih 61 enot in 173 nosilcev, od tega, če zdaj gremo na dediščino, ki je povezana z rokodelskimi in obrtniškimi znanji je v registru 23 takih enot in 81 nosilcev, se pravi kar precejšen delež vseh vpisanih enot. Imamo vzpostavljen tudi sistem razglašanja nesnovne dediščine za kulturni spomenik, trenutno je razglašenih 10, od tega so 3 povezane z rokodelskimi in obrtniškimi znanji, se pravi izdelovanje ljubenskih potic, klekljanje idrijske čipke in klekljanje slovenske čipke. V letu 2017 smo dodali tudi nominacijo za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva za klekljanje čipk, dejansko pa je v bistvu so rokodelska znanja tudi del enote dediščine obhodov kurentov, to izdelovanje kurentij, ki smo jih lani uspeli vpisati na Unesco. Da se zavedamo pomena rokodelske dediščine in nujnosti ureditve tega področja smo zapisali tudi v strategijo kulturne dediščine, ki trenutno še ni sprejeta, kjer je pod stebrom znanje zapisana aktivnost, sprejem zakonodaje o rokodelcih in rokodelskih dejavnost, ki bo obsegal ravni od izobraževanja, urejanja statusov do promocije. No kot smo rekli, leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine in v tem letu še posebej poudarjamo gospodarski in razvojni potencial kulturne dediščine, poleg seveda družbenega, ki ga vsi bolj poznamo od teh. Rokodelska dediščina in rokodelska dejavnost imata velik razvojni in gospodarski potencial, že sama po sebi skoz izdelke domače in umetne obrti dodatno pa tudi kot priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest povezanih z uporabo tradicionalnih znanj in veščin pa tudi kot vir navdiha za sodobno ustvarjalnost oziroma za kulturne in kreativne industrije. So pa izzivi na področju rokodelske dejavnosti večplastni in zato zahtevajo medresorsko sodelovanje in obravnavo. No to kaže tudi seznam ministrstev, ki so sodelovala pri pripravi dokumenta nacionalnega zavezništva za rokodelstvo. Menimo, da je bil v letu 2018 s pripravo tega dokumenta narejen pomemben korak na področju ohranjanja rokodelske dediščine in rokodelstva, Ministrstvo za kulturo je pri tem aktivno sodelovalo in v začetku marca je minister za kulturo ta dokument tudi podpisal. S tem smo se zavezali, da bomo v okviru zavezništva zagotavljali strokovno pomoč za sooblikovanje strategije ohranjanja in razvoja rokodelske dediščine, vrhunske izvajalce rokodelske dejavnosti pa bomo uvrstili v razvid samozaposlenih, kar je v bistvu že zdaj tudi mogoče. Seveda smo pa tudi pripravljeni aktivno sodelovati v medresorski skupini za pripravo zakona, ki pa bo celovito uredil problematiko ohranjanja, razvoja, spodbujanja in promocije rokodelske dejavnosti.

Hvala.

Želijo besedo predstavniki preostalih povabljenih ministrstev? V redu, izvolite, prosim, če se za potrebe magnetograma še predstavite.

Ja, lep pozdrav, jaz sem Franc Stanovnik iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, direktor Direktorata za notranji trg. Moram opravičiti državnega sekretarja, ki se je pač nekje, na enem drugem sestanku pa ne more priti pravočasno.

Kar se tiče rokodelstva moram poudariti, da se na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo seveda močno zavedamo pomena tega segmenta za malo gospodarstvo, predvsem vidik ohranjanja in spodbujanja tega segmenta in zato moram reči, da smo v zadnjem obdobju zelo intenzivno sodelovali prav na vprašanju, ki ga danes tukaj obravnavamo z recimo dvema poslankama, z gospo Novakovo in pa gospo Šerganovo in pa z tudi drugimi akterji na tem problemu. Vendar moram kljub vsemu reči, da je naše osnovno stališče zaradi razlogov, ki jih bom potem navedel v nadaljevanju še vedno, da smo skeptični do samostojnega zakona za to področje, za rokodelstvo, iz razloga, ker je to področje, ki močno, močno posega na številna področja in številne segmente v državi in bi bilo sila težko pripraviti nek zakon, ki bi pač v enem zakonskem predlogu, z eno zakonsko rešitvijo posegal na vsa ta področja. Jaz moram reči, da smo v pogovorih, ki smo jih opravljali oziroma v neprestanih stikih, ki jih imamo z rokodelci oziroma z obrtno zbornico zaznali predvsem tri področja, ki so temeljna v tem trenutku za to dejavnost, ki so tudi največji problem za nemoteno izvajanje te dejavnosti, namreč gre za pomanjkanje davčnih ugodnosti za rokodelske storitve, ker so njihovi vzvodi nesnovna kulturna dediščina, nimajo posebnega statusa in znižanega davka kot umetniki in to recimo je področje, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance. Potem imamo neustrezno pokojninsko zakonodajo za rokodelce, to gre predvsem za možnost upravljanja dejavnosti tudi v pokoju, kar je recimo v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Potem je tretji problem, ki smo ga zaznali, ki nam ga rokodelci tudi predstavljajo, je poseben status za rokodelce, statusna oblika po ZGD za njih ni primerna, želeli bi pač neke subvencionirane prispevke za socialno zavarovanje kot recimo kulturni delavci kar je v nadaljevanju pristojnost Ministrstva za kulturo, zakaj jaz to poudarjam? Povem samo, hočem poudariti samo to, da je problematika res pereča in široka in bi jo bilo težko urediti v enem zakonu, ker posega zelo, zelo na široko. Mi smo prejeli v vmesnem času tudi že omenjeni zakon, osnutek Zakona o ohranjanju rokodelstva, po preučitvi smo ugotovili, da zakon prinaša predvsem osnovni dve rešitvi, nekaj v zvezi s certificiranjem rokodelskih proizvodov in pa regulacijo usposabljanja rokodelstva, rokodelcev. Zdaj kar se tiče certificiranja, mi ugotavljamo, da se certificiranja rokodelskih izdelkov že zdaj izvaja na podlagi obrtnega zakona in pač osnutek zakona ni prinašal nič novega v tem smislu, potem je pa še regulacija, ki je pa iz vidika Ministrstva za gospodarski razvoj, ki je med drugim pristojno tudi za deregulacijo storitev dejavnosti in poklicev nesprejemljiva, ker stališče Ministrstva je, da je regulacija usposabljanja s strani države smiselna in potrebna v tistih primerih, ki se vežejo na varovanje zdravja, življenja, premoženja in pa opravljanja varstva okolja. Zato, iz tega razloga ministrstvo zakona tudi ni moglo podpreti. Ker kot že rečeno, predlog zakona izpostavlja neke nove težave kot smo jih mi sami zaznali v pogovoru z rokodelci. No in iz tega razloga je prišel tudi ta dogovor in smo, kjer so organi skupno pristopili k zavezi za rokodelstvo, kjer smo pač tudi mi aktivno sodelovali. Prav tako smo predlagali, da bi se pač v nekem gradivu bolj splošno, bilo bolj splošno sklicevanje na spremembo zakonodaje, saj večina izpostavljene problematike obravnavajo področni zakoni in kot sem že rekel bi bilo to težko reševati v enem samem zakonu. Mi smo tudi predlagali Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo namreč že podali predlog za ustanovitev medresorske delovne skupine, kar je bilo že omenjeno, ki bi ali pa, ki bo celovito obravnavala to problematiko in bi vnaprej preverila v kakšni meri že obstoječo ureditev omogoča reševanje te problematike in morebiti v nadaljevanju predlagala nove prihodnje ukrepe v področnih zakonih. Iz tega zornega kota jaz kot predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo lahko rečem, da močno podpiramo prizadevanja za ureditev tega področja, vendar v smislu gradiva, ki smo ga prejeli bom rekel, da se strinjamo z prvim predlaganim sklepom, težko bi pa v tem smislu zaradi razprave, ki sem jo imel prej, podprli drugi in tretji predlagan sklep.

Hvala lepa.

Želi še kdo od vabljenih besedo?

Izvolite.

Dober dan, Goran Lesničar Pučko, sekretar Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Dovolite, da opišem na kratko problem kar se tiče zakonodaje na področju rokodelstva v zadnjih 20 letih, ker moram na kratko stopiti tako nazaj. Od ukinitve prejšnjega prometnega davka, recimo se moramo zavedati, da v mnogih državah rokodelstvo je zgubilo vso podporo, ki bi jo moralo biti deležno za ohranjanje dejavnosti, ki sodijo v okvire domače in umetnostne obrt. Glede na pripombe ministrstev, da je zakon, predlog zakona, ki ga je pripravila zbornica v sodelovanju s profesorjem dr. Bogatajem, pravno službo in z Konzorcijem centrov, smo res navedli cel kup rešitev, ki so potrebne na področju rokodelstva, je pa tudi res, da zbornica že vseh teh 20 let v svojih zahtevah oziroma predlogih za spremembo zakonodaje poudarja, da moramo spremeniti poglede na ohranjanje in podporo rokodelstva, gre tako za davek na dodano vrednost, na birokratske ovire, ki se širijo sploh po vstopu v Evropsko unijo tako, da področno zakonodajo poskušamo reševati že res vrsto let odkar naša država obstaja, posluha s strani ministrstev, ne iz Ministrstva za gospodarstvo, ne za kulturo, ne za delo, posluha ni bilo, zato smo se seveda odločili za ta zaščitni zakon in me veseli, da je vzpodbudil to srečanje, da končno skupaj razmislimo o možnostih, ki nam zakonodaja v Sloveniji omogoča, da oživimo, da pospešimo ohranjanje in razvoj rokodelstva. Seveda smo pripravljeni sodelovati, vsekakor nam pa gre za to, da ohranimo vsaj del od 42 dejavnosti, ki jih zaokroža pojem rokodelstva.

Hvala.