127. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

11. 4. 2018

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Milan Brglez

Pričenjam 127. sejo Kolegija ter pozdravljam vse prisotne. Nadomeščanj dane sicer ni, čakamo pa še na, ja, Social demokracija je tudi tukaj, potem smo pa vsi praktično.

Prehajamo na 1. TOČKO, TO JE DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. V zvezi s sklicem 59. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče: a) predlog dnevnega reda se glasi: prvič, Sklep o ugotovitvi, da Državnemu zboru ni bil predlagan kandidata za predsednika Vlade na podlagi tretjega odstavka 111. člena Ustave Republike Slovenije. Drugič, predlog za izvedbo volitev predsednika Vlade na podlagi četrtega odstavka 111. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 228. člena Poslovnika Državnega zbora. Datum seje, danes v sredo 11. aprila 2018 ob 16. uri in nadaljevanje v petek 13. aprila 2018 ob 12. uri.

Najava časa za razpravo k 2. točki je to pogojno, če bo vložen predlog sklepa skladno z drugim odstavkom 67. člena, drugače pa do pet minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja sklepa poslanska skupina ali deset poslancev, do pet minut za predstavnike poslanskih skupin za predstavitev stališč, po deset minut na poslansko skupino za razpravo, po pet minut za razpravo Nepovezanih poslancev in 10 minut za razpravo predlagatelja. Naj poudarim, da bomo to sejo izpeljali na postopkovno enak način kot 67. izredno sejo 2014 in sicer, v okviru prve točke se bo zbor danes brez razprave in glasovanja seznanil s sklepom, da na podlagi tretjega odstavka 111. člena Ustave in prvega odstavka 227. člena Poslovnika zbora nihče od kvalificiranih predlagateljev ni predložil kandidata za predsednika Vlade. Po zaključku prve točke zbor preide na obravnavo druge točke v okviru katere predsedujoči obvesti poslanke in poslance o načinu in roku za vlaganje predloga sklepa za izvedbo volitev v tako imenovanem tretjem krogu. To so lahko poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev, saj so to kvalificirani vlagatelji kandidatur v morebitnem krogu. O navedenem poteku bom obvestil predsednika republike. Predlog za izvedbo tretjega kroga se lahko poda do petka, 13. aprila 2018 do 12. ure, to je čim bližje izteku 48-urnega roka, hkrati pa dovolj prej, da se lahko opravi krajša razprava. Ta krog je treba določiti, ker mora Državni zbor tudi odločiti v 48 urah, torej imamo potem štiri ure potencialno zato. Seja se nadaljuje v petek 13. aprila 2018 ob 12. uri, to je takoj po izteku roka za vložitev predloga za izvedbo tretjega kroga. Če tak predlog ne bo vložen se zbor s tem seznani, seja pa bo ponovno prekinjena in se bo nadaljevala takoj po poteku 48-urnega roka iz četrtega odstavka 111. člena Ustave, to je ob približno, 16.15. Ko bo zbor zaključil obravnavo 2. točke ter bom o tem takoj obvestil predsednika Republike.

Odpiram razpravo.

Želi kdo besedo? (Nihče.)

Razpravo zaključujem.

Prehajamo na glasovanje o prvem sklepu, ki se glasi: »V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red, 59. mislim da, izredne seje Državnega zbora uvrstita naslednji točki dnevnega reda. Prvič - sklep o ugotovitvi, da Državnemu zboru ni bil predlagan kandidat za predsednika Vlade na podlagi tretjega odstavka 111. člena Ustave Republike Slovenije. Drugič - Predlog za izvedbo volitev predsednika Vlade na podlagi četrtega odstavka 111. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 228. člena Poslovnika Državnega zbora.«

Kdo je za? (Soglasno vsi.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem še naslednji sklep: »K 2. točki dnevnega reda izredne seje zbora lahko pogojno, če bo seveda vložen predlog sklepa predlagatelj, to je poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev z dopolnilno obrazložitev predloga sklepa najavi do 5 minut in do 10 minut za razpravo. Predstavniki poslanskih skupin za predstavitev stališč največ do 5 minut. Do 10 minut na poslansko skupino za razpravo in do 5 minut za razpravo nepovezanih poslancev.«

Kdo je za? (Soglasno vsi.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prosim vas, da pogojno najavo časa za razpravo k 2. točki sporočite službam še danes najkasneje do 14. uri.

1. točka, mogoče sem je prej napačno poimenoval je 1.a.

Prehajamo sedaj na 1. TOČKO - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem seje kolegija. Kolegij v okviru te točke razpravlja in glasuje o predlogu Vlade, da Državni zbor Predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov obravnava po nujnem postopku. Želi besedo predstavnica Vlade, generalna sekretarka Vlade, mag. Lilijana Kozlovič? Prosim.

Lilijana Kozlovič

Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Torej Vlada predlaga, da se Zakon o varstvu osebnih podatkov obravnava po nujnem postopku v skladu s 143. členom Poslovnika Državnega zbora in sicer zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, ki bi nastale v primeru, če zakon ne bi bil sprejet.

Na najprej pojasnim v zvezi z opravljanjem tekočim poslom Vlade. Tu v skladu z mnenjem službe vlade zakonodaje, ki je bilo dano 15. 3. 2018 gre v tem primeru za potrebno prilagoditev zakonodaje s pravom Evropske unije in pa tudi kontinuirano delovanje države. V zakonu gre predvsem za izvedbene in povezovalne, je predvsem izvedbene in povezovalne narave, je pa bil tudi sam nujni postopek, ki je trenutno pred nami in predlagan potrjen na vladnem odboru že 13. marca 2018 pomeni pred časom, ko je nastalo stanje za opravljanje tekočih poslov Vlade.

Zakaj smo prišli v to situacijo? Pravna ureditev oziroma bistvene vsebine politik na ravni Evropske unije glede varovanja osebnih podatkov so nastale leta 2016 s sprejemom splošne uredbe in z njo povezane direktive. Približno leto in pol se je na ravni Evropske unije iskalo neki enotni pristop kako naj se implementira v nacionalno zakonodajo vse te vsebine, ki so povezane z razvojem na tem področju, vendar v letu in pol do tega enotnega pristopa ni prišlo in so se zato države članice lotile, potem same tega urejanja. Naj povem, da je večina evropskih držav v podobni situaciji kot Republika Slovenija. Namreč rok za implementacijo je 25. 5. 2018. Do sedaj so uspele sprejeti zakonodajo tri države, medtem ko ostale sprejemajo prav tako po nujnem postopku.

Če preidem na, o čem so te škodljive posledice, ki bi nastale za delovanje naše države. Naj konkretno, torej, povem, tako na področju za same upravljavce zbirk osebnih podatkov kot za tiste, ki jih obdelujejo, pa tudi za primer čezmejnega posredovanja podatkov, ni dovolj jasne pravne podlage v obstoječi zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2004, in pa s spremembami, ki so bile sprejete. Prav tako ni dovolj jasne pravne podlage za izvajanje inšpekcijskega nadzora in pa na področju prekrškovnega kaznovanja, kjer so v sami uredbi določene izjemno visoke kazni. Govorimo tudi o milijonskih kaznih v primeru nespoštovanja prava, tako kot je določeno.

Torej, drug tak primer, ne samo na področju upravljanja in pa obdelave ali pa posredovanja, je pa tudi popolnoma nov sistem, ki se uvaja, in sicer je potrebno uvesti pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, prej zavarovanje podatkov, tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem sektorju. Ker je ta rok 25. 5. izjemno kratek, so v zakonu predvidene prehodne določbe, torej prehodni sistem, ki bo omogočil, da se lahko pravočasno in pravilno prilagodimo in so na ta način določene izjeme, tako glede časovne kot tudi izobrazbene in pa usposobljene komponente, predvsem pa je pomemben ta segment tudi iz vidika stroškov.

Škodljive posledice bi nastale tudi zaradi sistema kaznovanja oziroma glob, ki so določene v primeru, če bi neposredno veljale. Namreč, z zakonom se določa začasno izključenost kaznivosti v naši nacionalni zakonodaji, kajti uredba omogoča, da lahko nacionalne države določijo tudi kriterije kaznovanja, tako da je to v ZVOP-u določeno z možnostjo opomina, v določenem času pa tudi nekaznovanja. Škodljive posledice bi nastale tudi neposredno za ljudi. V primeru seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ne bi bilo dovolj jasne pravne podlage, kaj se sme zaračunati in česa se ne sme zaračunati. Torej, ključno je, da bi s sprejetjem tega zakona zagotovili tisto potrebno pravno varnost, ki jo pravo mora zagotoviti.

Naj povem, da je Ministrstvo za pravosodje pričelo s postopkom priprave tega zakona in ga tudi dalo v javno obravnavo 3. 10. 2017 v prvem krogu, drugi krog pa je bil 23. 1. 2018. V javni razpravi so bile upoštevane pripombe predvsem iz prakse, iz gospodarstva in pa tudi pripombe občine, ki se nanašajo pretežno na uvajanje novega sistema pooblaščenih oseb za zavarovanje osebnih podatkov. Prav tako je bilo tudi strokovno in medresorsko usklajevanje od 23. januarja letos do 10. 2. Bile so sprejete pripombe, in sicer bistvene, ki jih je podalo Vrhovno sodišče in pa Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije. Podrobno se je usklajevalo tudi z Ministrstvom za šolstvo, MNZ, MJU, MZ in MF, delno pa tudi z MGRT in MZZ-jem. Predvsem je šlo tudi za vprašanje povezovanja zbirk. Vemo, da je to vprašanje občutljivo, 112. člen in je usklajen z MJU-jem, Ministrstvom za zdravstvo in MF-jem. Naj pa povem, da je imela informacijska pooblaščenka pripombe na ta člen in jih bo v postopku verjetno še podala. Zelo aktivno je sodelovala Služba Vlade za zakonodajo pri vseh teh pripombah in nam tudi pomagala in je bila v določeni meri tudi korektiv. Informacijska pooblaščenka je tudi sodelovala. Nismo upoštevali pripomb glede institutov povezovanja ter glede poglavja o objavah sodnih odločb in tudi ne glede izjem nadzora s področja javne varnosti in varnosti države. Zakon je usklajen z varuhinjo človekovih pravic. Podprli so in smo usklajeni tudi z Gospodarsko zbornico Republike Slovenije in pa tudi s Trgovinsko zbornico. Naj pa povem, da smo dobili pripombe KPK in zakon ni bil poslan. Sklicujejo se na 12. člen zakona, ki ureja njihove pristojnosti. Mnenja smo, da obligacije neposredno ni v samem zakonu, ampak da lahko pripombe dajo v času javne razprave, bo pa njihova pripomba, ki je bila podana, tudi v nadaljevanju, se pravi, če bo potrebno, tudi ustrezno amandmirana. Predsednik, jaz bi toliko v tem trenutku. Če bo potrebna še kakšna vsebinska in strokovna razlaga, je gospod Pavlin iz Ministrstva za pravosodje, in če boste dovolili, bo lahko tudi on odgovarjal na vprašanja.

Hvala.

Milan Brglez

Bom dovolil, seveda.

Zdaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Luka Mesec. Prosim.

Hvala.

Zdaj, ne glede na vse okoliščine, ki jih je opisovala sekretarka Vlade, je dejstvo, da je Vlada odstopila, in da je nehigienično, da se mesec dni pred volitvami popolnoma nov zakon, 163 strani ima, sprejema po nujnem postopku. Časa za pripravo je bilo ne glede na izgovore, ki smo jih slišali, dovolj, akta Evropske unije na katere, zaradi katerih moramo to urediti, sta stara dve leti in nobenega razloga ni, da se to po nujnem postopku en mesec pred volitvami sprejema mimo javne razprave. Takoj, ko je zakon prišel v Državni zbor, so začele deževati pripombe, odvetniška zbornica, notarska zbornica, Komisija za preprečevanje korupcije so že poslale svoje dopise in vprašanje je, kdo se jih še bo. Zakonodajno-pravna služba bo imela par dni, da cel ta zakon predela in verjetno bomo sredi odbora dobivali amandmaje in popravke Zakonodajno-pravne službe, kar je popolnoma neustrezen postopek za obravnavanje toliko zapletenega zakona, je tale pred nami in poudarjam, gre za nov zakon in gre za občutljiv zakon. Po svetu lahko že več tednov, mesecev spremljate raznorazne afere z rokovanjem z osebnimi podatki. Ravno včeraj je recimo lastnik in šef Facebooka, Mark Zuckerberg, se zagovarjal pred ameriškim senatom, ravno zaradi zlorabe osebnih podatkov, torej ravno zaradi materije, ki se tiče konec koncev tega zakona. Tako, da v Levici smo absolutno proti, da se to sprejema po nujnem postopku. Po nujnem postopku se konec koncev sprejemajo stvari zaradi katerih naj bi nastale težko popravljive posledice za državo. V tem primeru pa mislim, da je zadeva ravno obratna. Če bomo zakone tako zahtevne kot je tale, en mesec pred volitvami sprejemali po nujnem postopku, lahko kaj hitro pride do težko popravljivih posledic, če se zapletemo tudi v naši državi v kakšno podobno afero kakršne smo spremljali po svetu v zadnjih mesecih. In ob tem je treba povedati, to kar je povedala že sekretarka, šele tri države v Evropi so do zdaj zakon na podlagi tistih dveh aktov Evropske unije sprejele in mislim, da ne bo nobenih sankcij, če tudi mi tega ne uredimo v enem mesecu, ampak da stvar počaka naslednji mandat, saj Evropska komisija bo tukaj morala razumeti. Vlada je odstopila, nove volitve so pred vrati in nemogoče je tak zakon sprejeti tako hitro kot so si zadali v Vladi odstop.

Milan Brglez

Besedo ima gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo.

Tudi v naši poslanski skupini takega postopka ne podpiramo, pri tako pomemben zakonu. Zdaj izmed vseh težko popravljivih posledic je generalna sekretarka Vlade omenila samo finančne posledice, tako da drugih težko popravljivih posledic ni bilo navedenih in bi prosil za argumentacijo katere so še ostale težko popravljive posledice poleg grožnje, visokih kazni. Zdaj tisto kar je bilo našteto glede ostalih stvari, je šlo pač za druge razloge ne za težko popravljive posledice. Kar zadeva čas za pripravo zakona, mislim, da ga je bilo dovolj. V dveh letih bi se dalo marsikaj pripraviti in tudi izpeljati čez ustrezne postopke, javne predstavitve mnenj in vse ostale stvari in vključiti tudi vso, ne samo tisto delno zainteresirano javnost, ampak celotno, tudi tisto, ki sedaj sproža pripombe. In tudi ni korektno, da praktično na zadnji seji Državnega zbora sprejemamo zakon, ki je sistemske narave. Poleg tega ta zakon prinaša tudi še nekaj drugih posledic, med drugim tudi neposredno letos 10, prihodnje je to še 5 zaposlenih. Se pravi, dodano zaposlovanje, kar tudi v tem nadaljevanju pomeni lahko tudi v tem času, ko bo, če bo zakon uveljavljen, pač tudi stvari, ki ne sodijo ali naj ne bi sodile ravno v te tekoče posle vlade, da se pač sistemski zakon postavi in na njega obesi, ne vem, 15 zaposlenih. To mislim, da je problem. Da je problem še večji je gospod Klemenčič, ki je predlagatelj tega zakona in je bil leta 2012 in pač tisto obdobje, v tem obdobju vodja ali pa šef KPK, izdal dve posebni navodili, ki se nanašata na nujne in skrajšane postopke oziroma opombi. In v obeh je ostro protestiral proti skrajšanim in nujnim postopkom. Tu imam pred seboj enega izmed teh. Ker je zapisano notri v tem njegovem mnenju, da je to, bom rekel, predvsem inštitut, kjer se zlorabi postopek zato, da se izključi javnost taka in drugačna in tudi onemogoči resna presoja in politična razprava.

Med drugim je v zadnjem odstavku tega mnenja, ki je bilo izdano oktobra 2012 zapisano naslednje: »Komisija zato ponovno opozarja, da spremembe mnogih predpisov po nujnem postopku brez prepričljive obrazložitve ter pomanjkanje javnega, strokovnega pa tudi medresorskega usklajevanja lahko predstavljajo zdravilo, ki je enako ali bolj nevarno od bolezni, ki jo hočemo ozdraviti. Predvsem pa po mnenju komisije odpirajo vrata istovrstnih korupcijskim tveganjem in netransparentnosti, ki jih mnogi od zakonodajnih predlogov na deklarativni ravni želijo odpraviti.« In sedaj ta isti predsednik senata KPK, ki je resorni minister pride zadnji moment z zakonom po nujnem postopku v Državni zbor, ker je vse to dejansko lahko res. On in to ni kdorkoli. In glede na to, da je bila sicer uvodna obrazložitev precej dolga, ki jo je opravila generalna sekretarka Vlade, ni bila pa prepričljiva. Mislim, to je treba ločiti. Čas in vsebina. Takega predloga, predvsem zaradi razlogov in posledic, ki jih lahko prinaša tak predlog zakona in več ali manj so te nepredvidljive, ker jih ne moremo niti / nerazumljivo/ glede na to, da bo to že v, ne vem, v ponedeljek ali torek na seji, je to hud problem. Vse tisto, kar zadeva človekove pravice, človekovo dostojanstvo, uporaba njegovih osebnih datotek in tako naprej, njegovo zaščito je po tem zakonu popolnoma nepreverljiva(?). Nobene možnosti ni, da bi karkoli, bom rekel, vsaj minimalno preveriti na kakšni inštituciji, testiral postopek in tako naprej. Nobenih možnosti ni. To je zakon, ki je spisan ala interes Gorana Klemenčiča. In mi imamo teh njegovih nujnih postopkov, ki jih je v Državni zbor spravil kar nekaj takih, ki niso nujni postopki oziroma so bili celo spisani protiustavno. Recimo, če samo spomnim zakon o sistemskih preiskavah velikih investicij, če to malo skrajšam, pa po svoje povem, ki je obtičal v zakonodajnem postopku, prav zaradi neustavnosti. Mi se pri tovrstnem zakonu s stroko, ki nam je na voljo in ki bi najbrž lahko veliko dala pripomb k temu, niti posvetovati ne moremo, je pa to bistveno za to, da za nek zakon glasuješ, predlagaš rešitve, amandmaje in tako naprej. To je bistveno. In tak zakon, ki v tako veliki meri vpliva recimo na ljudi, na upravljavce datotek, na zlorabe datotek in podobnih stvari je nemogoče in bom rekel, je nevarno, da se sprejema na tak način, ker povzroča lahko težko popravljive posledice za tiste, ki so, ki bodo lahko v teh postopkih zlorabljeni. Ne bo prvič, ne bi bilo prvič, in tako naprej.

Skratka, jaz tega postopka ne bom podprl.

Milan Brglez

Ja, zdaj bom dal najprej besedo gospod Francu Jurši potem pa gospodu Petru Pavlinu, ja, generalni, pa potem še gospodu Petru Pavlinu, da imamo celotno sliko.

Gospod Franc Jurša, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Moram najprej pohvaliti generalno sekretarko. Vzela si je dovolj časa, da nam je predstavila dejansko razlog, zaradi česar bi se naj ta zakon obravnaval na tak način, kot je predlagano.

Ampak, vse spoštovanje do generalne sekretarke, mi v naši poslanski skupini takšnega predloga na tak način, da bi se obravnaval, ne bomo sprejeli oziroma nismo sprejeli in seveda bomo temu tudi nasprotovali.

V veliki meri se strinjam, ali pa v celoti se strinjam, v tem primeru z razpravo kolega Luka Mesca. Časa je bilo dovolj, dve leti je bilo časa in v teh dveh letih bi se dejansko zakon lahko pripravil, po vrh vsega tega, kot je že bilo danes večkrat povedano, samo tri države v Evropski uniji so dejansko tak zakon sprejele. To ne bi bile težko popravljive posledice za državo, to bi bile težke popravljive posledice za posameznika, za državljana in državljanko, se pravi Slovenke, Slovence in vse ostale, ki živijo v tej državi. In verjetno si ne želimo en mesec in pol ali pa, ne vem, če je dva, odvisno kaj bo predsednik republike rekel, pred volitvami, da brez neke javne predstavitve ali pa javne, te, dejansko javne predstavitve gremo v sprejem takšnega sistemskega zakona.

Tega predloga Poslanska skupina Desus ne bo podprla.

Milan Brglez

Besedo ima zdaj generalna sekretarka vlade mag. Lilijana Kozlovič.

Lilijana Kozlovič

Hvala.

Torej, razumem pripombe, ki so bile posredovane in povedane. Dejstvo je, da bo začela evropska zakonodaja neposredno veljati, torej ne glede na to, če ta zakon ne bo sprejet, bo neposredno veljalo in bomo morali izvajati.

Bistvo tega zakaj je po nujnem postopku je torej ravno to, da to pravno varnost zagotovimo s sprejetjem tega zakona. Da, strinjam se z vami, torej s tem ko smo rekli, da bodo nastale težko popravljive posledice za državo, mislimo predvsem za posameznika. Kajti, potrebno bo izvajati neposredno to zakonodajo, torej, tako upravljavci, kot tisti, ki obdelujejo osebne podatke, ki jih posredujejo, ne bodo imeli popolnoma jasne pravne podlage in verjetno ne bodo seznanjeni na kakšen način naj delajo. In tukaj je večja nevarnost, da pride do tega, da bo lahko prišlo pri obravnavanju osebnih podatkov lahko tudi do nepravilnega ravnanja.

Namreč, če pogledamo posamezne člene, pa bo gospod Pavlin tudi povedal, se pravne podlage za zbiranje osebnih podatkov širijo. Tudi glede mladoletnikov se širijo. Torej, bistveno v določenih se bo razširila možnost tudi v javnem sektorju, kako se bo prišlo do teh podatkov. Prav zaradi tega je uveden sistem zavarovanja, bistveno strožjega sistema zavarovanja. Mi tega bistveno strožjega sistema torej ne bomo imeli vzpostavljenega in to je tista nevarnost, ne kazni, daleč od tega, da so kazni, seveda pač tisti, ki bo to kršil bo odgovarjal za to, ampak gre pravzaprav za to kaj se bo zgodilo pri ljudeh. Glede držav, ki, vse države hitijo in večina jih bo do 25. maja sprejela to kar sem prej povedala, tri so sprejela, večina pa ima v postopku in bodo v aprilu in maju mesecu to tudi sprejele. Zdaj bi pa prosila še gospoda Pavlina, če me lahko dopolni glede tega vsebinskega dela.

Hvala.