Spoštovane kolegice, dragi kolegi!  Pričenjam z 12. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma, da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Najprej opravičila. Opravičuje se poslanec Ferenc Horvat. Nadomešča oziroma nadomestila pa imam tukaj namesto gospoda Franca Jurše, se opravičujem, namesto Ivana Hrška je z nami gospod Franc Jurša, namesto dr. Mateja T. Vatovec je z nami gospod Miha Kordiš in namesto gospoda Andreja Rajha je z nami gospod Marko Bandelli. Vse vabljene in prisotne lepo pozdravljam.   Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Pred tem dovolite mi, da pozdravim ministra za zunanje zadeve ter ostalo ekipo z zadržanim sekretarjem na čelu. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.     Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O OBRAVNAVI MIGRACIJ.   Predlog je v obravnavo Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V imenu predlagatelja pa bo pri obravnavi sodeloval mag. Branko Grims. K obravnavi te točke dnevnega reda smo povabili mag. Branka Grimsa kot predstavnika predlagatelja, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve. Lepo pozdravljam tako kot sem že uvodoma povedal državnega sekretarja mag. Sandija Čurina ter seveda ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerarja ter Zakonodajno-pravno službo. Članice in člani odbora ste se seznanili z naslednjim gradivom: s predlogom Poslanske skupine SDS za razpis posvetovalnega referenduma, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, z mnenjem Vlade Republike Slovenije z dne 13. 12., ki je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in z mnenjem Zakonodajno-pravna službe z dne 20. 12. 2018 tudi objavljenim na spletnih straneh Državnega zbora. Naj tudi poudarim, da bo odbor na tej seji, ko smo v prvi fazi razpravljal in po končani razpravi glasoval o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za zunanjo politiko meni, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij primeren.« Torej na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora odbor zgolj glasuje in sprejme mnenje ali je podan predlog primer ali ni. To mnenje odbora pa za Državni zbor sicer ni zavezujoče. V primeru, da Državni zbor sprejme sklep o razpisu predlaganega referenduma odbor obravnava in pripravi predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej fazi je možno         (Nadaljevanje) amandmiranje predloga odloka.   Prehajamo torej na razpravo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij. Želi mag. Branko Grims v imenu predlagatelja podati dodatno obrazložitev.   Izvolite. Mag. Grims, imate besedo.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!   Nobena tema ni tako delila zdaj v zadnjih letih Evrope in celotnega demokratičnega sveta kot vprašanje množičnih migracij. Tudi zgodba, ki smo ji bili priča včeraj in to je bilo neuspešno glasovanje o Brexitu, je na nek način povezana z njo, kajti zagotovo Brexita nikoli ne bi bilo in bi danes bila Evropska unija taka kot smo vanjo vstopili, če ne bi bilo množičnih migracij, ki so se valile tudi preko Republike Slovenije, 530 tisoč ljudi je šlo ilegalno oziroma nezakonito preko državne meje Republike Slovenije. Vse to seveda odpira oči in opravičeno se ljudje sprašujejo, kakšna bo Evropa, kakšne bodo nacionalne države, ki so njen sestavni del in kaj je tista zapuščina, ki jo bodo prepustili svojim potomcem. Samo vprašanje tega globalnega sporazuma oziroma globalnega odgovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah kot se zavajajoče imenuje, je samo dodatno razburkalo in osvetlilo to zgodbo, na nek način pa predstavlja tudi njeno nadaljevanje ali pa, če želite tudi stopnjevanje. Ker gre torej za izjemno pomembno vprašanje, ki ima tako socialno kot varnostno pa tudi kulturno, zgodovinsko in če želite, tudi civilizacijsko noto, je zagotovo predmet taka tema, da bi jo veljalo prepustiti tistemu, ki ima po Ustavi in demokratičnih normah edini v rokah vso oblast in je edini nosilec oblasti, to je ljudstvo. Zato predlagamo, da se o tej temi razpiše referendum. Predlagani je seveda posvetovalni referendum, kajti glede na trenutno ustavno in zakonsko ureditev Republike Slovenije drugačnega referenduma ni mogoče razpisati. Tak referendum je smiseln in tudi edino demokratičen, če se vsi v naprej zavežejo, da bodo spoštovali izid takega referenduma. To v preteklosti vemo, da ni bila ravno slovenska kvaliteta takrat, ko je šlo celo za zavezujoče oblike referenduma in zato je ta izjemno pomemben demokratičen institut, ki je dejansko edina učinkovita oblika omejevanja oblasti, katerekoli oblasti v slovenskih očeh, v očeh marsikoga danes žal na nek način izgubil tisto vrednost. Pa ne smemo pozabiti, da je država Slovenija nastala na osnovi neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Se pravi, na osnovi referendumske odločitve kjer smo se odločili za samostojno pot za samostojno državo Slovenijo. Danes se na nek način odločamo ponovno o smeri v kateri bo Slovenija šla. Bo torej to smer tistega čemur reče Makron, eurabija, ali bo to Evropska unija taka kot smo si jo predstavljali oziroma Evropa združena iz samostojnih suverenih držav kjer bo vsakdo spoštovan, kjer bo spoštovana slovenska kultura kjer bo ohranjena slovenska kultura, slovenski jezik, slovenska tradicija, slovensko izročilo, da bo to varna država, blaginja, taka kot smo si jo želeli, taka kot smo jo ustvarjali, taka za kakršno smo se borili in kakršno želimo prepustiti svojim zanamcem. Dejstvo je, da je marakeški sporazum oziroma kot se uradno imenuje globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah bil razglašen in tudi izglasovan v skupščini združenih narodov. To postavlja pod vprašanje kaj združeni narodi danes sploh so, ampak o tem bi se dalo precej razpravljati. Tisto kar je bistveno je, da se od tega sporazuma lahko odstopi. To sploh ni nobeden problem in nekatere države so to že storile. Zadnja med njimi in zagotovo ena najpomembnejših,     ŠPE) – 9.10    je Brazilija. Ker je po tem, ko je zmagala desna stran, preprosto že dala kot volilno napoved, da bo takoj odstopila od tega globalnega dogovora in potem to tudi storila. Se pravi nič ni zamujeno, gre za vprašanje, ali smo dovolj demokratični vsi, ki smo v tem Državnem zboru, da prepustimo to odločitev tistemu, ki mu jo je edino vredno prepustiti, ljudstvu torej. Ob vnaprejšnji zavezi, da bomo ob sprejemanju nadaljnjih zakonskih ukrepov, vsega tistega, kar je povezano z Marakeškim sporazumom oziroma globalnim dogovorom, ko bomo to uzakonjali, tudi dosledno spoštovali.  Zdaj, sam ta sporazum je zavajajoč kot sem dejal, ker govori o globalnem dogovoru, o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Dejansko seveda to ni noben globalni dogovor, že zdavnaj ne, kajti od njega so odstopile nekatere najpomembnejše države na čelu z ZDA, še preden je bil razglašen. Kar je za Slovenijo tudi izjemno pomembno in je v popolnem nasprotju s tistim, kar smo poslušali v minulih mesecih je, da so od tega odstopili tudi praktično že vsi naši severni sosedje. Od tega je odstopila Madžarska, odstopila je Avstrija, odstopila je Italija.   Tako Slovenija ostaja vrh nekega balkanskega kotla, kamor si zagotovo – vsaj jaz upam tako, nihče ne želi, ki seveda daje drugačen signal. Kajti treba je vedeti, da v prvi vrsti je ta globalni dogovor nek signal vsem množičnim migracijam, kje so zaželene in kje niso. In ta signal gospe in gospodje je napačen, kajti s tem, ko Slovenija pristopa k temu sporazumu, je signal, da si tukaj želimo neomejenih migracij. Če ste o tem prepričani, če verjamete, da je to res, potem boste zagotovo z obema rokama zagrabili priložnost, da odločitev o tem prepustite ljudstvu. Jaz tega odkrito povedano ne verjamem, nikoli nisem in nikoli ne bom. Trdno sem prepričan, da velikanska večina slovenskih državljank in državljanov si ne želi nobenih množičnih migracij in si želi varnosti in blaginje. Zakaj je to dvoje tako pomembno? Najbrž je po vsemu, kar se je dogajalo od Pariza, Bataclana(?), Barcelone, Berlina – božičnega sejma tam, do vsega ostalega, čemur smo bili priča ali pa, če želite petim umorom zdajle v Avstriji, petim umorom žensk v zadnjih dneh, je težko govoriti, da migracije niso povezane z varnostjo. Vsaj jaz upam, da tovrstnih pravljic nihče več ne bo govoril. Ravno tako kot je popoln nesmisel bilo govorjenje, da tisti, ki prihajajo bodo delovna sila za Evropo. S tem se je manipuliralo s pojmom migrant, migracije. Migracije v preteklosti so bile nekaj drugega. Bile so tiste na nek način naravne migracije, bodisi je nekdo nekoga nekje spoznal, nastal je par, nekdo se je preselil k drugemu ali pa se je odšlo na delo v tujino – bodisi začasno, bodisi trajno – na »gasterbajt« se je temu včasih reklo in ljudje so s svojim delom, s svojim življenjem prispevali k bogatenju tiste države, v katero so se priselili. Take migracije so dejansko pozitivne.  Povsem nekaj drugega pa je to, čemur smo priče v zadnjih letih. Množične migracije, ki ne prinašajo več bogatenja ciljnih držav, ampak prinašajo socialni parazitizem. To je popolnoma nov pojem, s katerim se je potrebno zelo resno soočiti, kajti prihajajo množice, milijoni ljudi, ki ne delajo nič, ki potem samo živijo na sociali in zaradi katerih potem zmanjkuje denarja za ljudi, ki v teh ciljnih državah živijo. Za tiste, ki so dejansko pomoči potrebni in za kater bi normalna država, normalna oblast morala najprej poskrbeti. Ni prav, da je nekdo, ki je Slovenijo bogatil s svojim delom 40 let, danes životari s 400, 500, 600 evri, nekateri še z mnogo manj na žalost, čeprav je vprašanje koliko je to        zakonito. Zagotovo pa ni prav, da ob tem pa tisti, ki pride od drugod, iz Afrike, Bližnjega vzhoda, reče, jaz sem azilant, hočem azil, in potem stane slovenske davkoplačevalce po ugotovitvi Računskega sodišča 1.963 evrov vsak mesec. To, gospe in gospodje, ni prav, to s humanizmom nima popolnoma nobene zveze več, to je lažni humanizem, ima pa zelo veliko s človeško pokvarjenostjo, neumnostjo in socialnim parazitizmom. S tem da to ni samo problem Slovenije, z enakim problemom se danes soočajo vse velike države, na čelu z Nemčijo, kjer gredo stroški za ilegalne migracije oziroma množične migracije v milijarde evrov, se pravi, desetine milijard evrov, ocene so sicer zelo različne, se gibljejo od 35 milijard evrov na leto pa tja do 100 in več, ampak katerokoli številko vzamete, je srhljiva. Tudi v Sloveniji. Edina transparentna številka, ki je bila, je bila leta 2016, ko se je v proračunu Republike Slovenije zagotovilo za področje migracij 123 milijonov evrov. Ni bilo 40 milijonov evrov za malico za vse otroke, ni bilo denarja za dvig pokojnin, ni bilo denarja za vse drugo, za migrante je pa bil. Tu je seveda na nek način pokazano, kako se je ta bolezen zažrla v temelje Evrope in izničila tiste vrednote, na katerih je moderna združena Evropa sploh nastala, kajti če želite pogledat, na čem je Evropa nastala, pojdite gledat izvorna besedila pa besede njenih očetov, pa boste videli, da to s tem kar se je dogajalo, nima prav nobene zveze več.   Poleg vprašanja socialnega elementa, varnostnega elementa je tu vprašanje spoštovanja kulture, spoštovanja prava. Tu tudi evropske institucije delajo strahotno napako. To, kar se je zgodilo zdaj že na Evropskem sodišču za človekove pravice, gre preko vseh razumnih meja - da je bilo presojeno, da se za Mohameda ne sme več niti reči, da je po modernih merilih pedofil, ker je to kaznivo. To je dejansko uvajanje šeriatskega prava, ker pomeni, da je izničena pravna država, kot jo poznamo v evropski civilizaciji. Ta je sicer v Sloveniji padla že leta 2015, pa ne samo v Sloveniji, žal, še kje drugje. Kajti nekdo si je vzel pravico, da je suspendiral velik del pravnega reda Evropske unije in tudi pravnega reda Republike Slovenije in zaradi tega je preko Slovenije zgrmelo 530 tisoč ilegalnih migrantov. In ta dotok seveda še vedno traja, celo krepi se. Ko sem v minulih letih opozarjal, da se bo dotok ponovno okrepil in bo ta zgodba za Slovenijo slabša, kajti takrat je bila Slovenija tranzitna država, vsi so samo želeli čim prej naprej. Danes je drugače, danes je Slovenija tudi ciljna država. In z globalnim sporazumom dajemo napačen signal, da si želimo biti ciljna država. Sem trdno prepričan, da si Slovenke in Slovenci ne želimo biti ciljna država za množične migracije s področja radikalnega islama, ampak da si želimo živeti varno in mirno v svoji državi. Vsekakor pa je to odločitev, ki bi jo veljalo prepustiti tistemu, ki ima, kot rečeno, edini po ustavi oblast - to je ljudstvo.   Sam akt se imenuje zavajajoče, torej, že to je velik problem. Moral bi se imenovati Akt Orwell-Soros. Orwell zaradi tega, ker govori o tem, da so vse migracije dobre, pozitivne, nekaj, kar prinaša kvaliteto. Dejansko vsi vemo, da to velja za posamične migracije skozi zgodovino, tiste naravne migracije. Ko pa pride do množičnih migracij, pa množične migracije skozi vso zgodovino prinašajo samo konec posamične civilizacije, konec posamičnih držav, prinašajo uničenje, razkroj, razpad, ničesar drugega. Zanimivo, da se Evropa iz svoje lastne zgodovine ni čisto ničesar naučila. Kajti Rim, gospe in gospodje, je razpadel na točno tak način - odprl je meje za germanska plemena, ta so množično prišla.        Ena generacija je potem živela v miru, naslednja generacija pa je dvignila orožje in preden se je Rim dobro zavedal, kaj se dogaja, je bil Rim porušen. Pred tem je pa še prišlo do razkroja same družbe, ureditve, in to je zelo podobno tistemu, s čimer se soočamo danes. Prišlo je tudi do tega, ja, kot je zdajle gospod predsednik rekel, da nekateri nimajo pojma, o čem govorijo, in ne poslušajo tistih, ki pravočasno opozarjajo na to, kaj je res in kaj ni res.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Nisem razumel, ali lahko ponovite, ničesar nisem rekel…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): No, no, saj je v redu, gospod predsednik…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Jaz sem samo pripomnil nekaj čisto samemu sebi.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Tako kot morate skrbeti za red na seji, skrbite tudi za red…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Saj zato vas sprašujem, ja…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … pri samemu sebi, pa molčite, kajne.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Ne vem, kaj ste mislili s tem, ali je to ena od vaših zgodbic o panterju, najverjetneje. Izvolite, kar nadaljujte.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): O globalnem segrevanju, gospod predsednik, ki ga ni, kajne…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Še huje, še huje, še huje…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): O tem bova kdaj drugič kakšno rekla, lahko prinesem kakšen material za to.   Zdaj, če gremo naprej - gospod predsednik, ko ste si že ravno vzeli besedo -, je zanimivo, kaj je pravzaprav bistvo te zgodbe. Danes, ko pogledamo, kaj se uresničuje od globalnega sporazuma, razen seveda množičnih migracij, pravzaprav edino, kar se po napovedih v slovenski politiki uresničuje, je krnitev svobode govora. Tu je dejansko očitno, zakaj se hoče sprejeti in uveljaviti globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah - ker na ta način levičarji uvažate v Evropo Afriko. Tu imate vaš veliki zgled Idi Amina, ki je dejal: »Res obstaja svoboda govora, ampak ne morem vam garantirati svobode po tem, ko boste spregovorili.« To je točno tisto, s čimer se zdajle ukvarja celotna vladajoča koalicija, napovedujejo vsi, od gospoda Kučana navzdol do govornikov v Dražgošah, in seveda s tem krnijo demokratične standarde, ki so bili v Sloveniji že zasedeni. Glejte, je pa to seveda točka, na kateri se najdejo skupaj Afrika in levičarji, kajti kaj pravi stara modrost, ki je znana že iz časov gospodov Stalina in Lenina - da zlo zmeraj govori o toleranci, do trenutka, ko postane vodilno, ko prevzame oblast, ko ima vlado; takrat pa seveda hoče utišati tisto, kar je dobrega. To je tisto, kar je bistvo tega sporazuma, ko gre za slovenske razmere. In zaradi tega je seveda tudi taka živčnost, da je treba skakati v besedo, kajne, gospod predsednik, kadar se govori o tem problemu. Kajti to, kar se dogaja, z demokracijo nima več nobene zveze. Multikulturnost seveda ne obstaja, multikulturnost se je pokazala kot popolnoma zgrešen projekt, ki je doživel svoj konec nekje v Bataclanu, tam ni prihajajo samo do množičnih umorov, ampak tudi do strahotnega mučenja, ki je doživel potem svoj konec v getih, ki nastajajo povsod po Evropi. Kaj je problem radikalnega islama - radikalni islam se ne integrira, radikalni islam se vedno getoizira, ker getoizira sam sebe. In zaradi tega potem prihaja do tega, da, recimo, tudi najhujši zločinci dol na področju ISIS so bili pravzaprav iz Evrope. Recimo, med njimi je najbolj razvpiti Džihad Joe, kot so mu rekli. To je bil človek, ki je bil druga generacija v Angliji rojenega radikalnega muslimana. Bil je uspešen mladinski kirurg, izjemno bogat, imel je perspektivo, potem so rekli »džihad« in je šel in je rezal glave dol po Arabiji, dokler mu niso Američani spustili ene rakete dol z 20 kilometrov…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Vse te detajle lahko spustite, lahko prihranite, gospod poslanec…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ja, gospod predsednik, je zelo zanimivo, zato ker je zelo pomembno za to temo, ki jo danes mi tu obravnavamo.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Dvomim, da je rezanje glav tema današnjega pogovora…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ja, gospod predsednik, če v Sloveniji še ni prišlo do nobenega rezanja glav, je pa prišlo do umora policista z mačeto, prišlo je do napadov z železno palico, do poskusa umora, prišlo je do ropov, prišlo je do kraje, prišlo je do številnih nezakonitih dejanj, ki so jih zagrešili ilegalni migranti.        To se pravi, je to tema, ki je še kako povezana in ki bi vas morala skrbeti, saj ste vi tudi poslanec. To se pravi, problem množičnih migracij, ko gre za področje radikalnega Islama je prav tem, da se ti ljudje ne integrirajo. Govoriti o integracijah v zvezi z njimi je seveda popolni »blef«. Tega enostavno ni. Nikoli ni bilo in nikoli ne bo, ker je to problem, s katerim se ne sooča samo Evropa danes, ampak se sooča praktično celoten svet in zaradi tega je to vprašanje tako pomembno.  Zdaj, če nadaljujem, ta akt kot sem dejal, bi se lahko imenoval »Orve Soroš«(?). Orve(?) zato, ker meša pojme. Ker tisto, kar prikazuje kot kvaliteto, prikazuje kot, v resnici, v popolnoma nasprotni luči kot dejansko je, ker akt, za katerega ste sami zagotavljali, da ne pomeni zaveze, 46krat vsebuje besedo zavezujemo se. Pa ne samo to, njegovo bistvo kot sem povedal, se pravi, omejevanje svobode govora, je noter napisano na tak način, da to enostavno ne zdrži nobenih, milo rečeno, niti demokratičnih standardov, niti ustavno pravne presoje, take kot je bila, problem slovenske ustave pa je no, kaj postavlja na prvo mesto. In to vi veste in zaradi tega si tega akta tako želite.  Ker poglejte, v samem aktu imate noter formulacije, da se bo prepovedovalo in kaznovalo, ne samo sovražni govor in vse kar mimogrede je »itak« nekaj, po čemer si vsakdo predstavlja nekaj drugega, ustavno pravna stroka pa to postavlja izjemno ozko in niti slučajno tako kot izhaja iz tega, kar je bilo prej predstavljeno na eni od sej slovenske vlade.  Ampak, kar je še bolj pomembno - noter, v globalnem sporazumu o urejenih in zakonitih migracijah imate potem tudi formulacije in vse kar je temu podobno, kar seveda pomeni, da bo, če se to uveljavi, potem prosta presoja tistega, ki bo imel oblast o tem, kaj bo prepovedoval in kaj bo še dovoljeval, kajti takega sistema kot se vzpostavlja, to se žal vidi ta trenutek tudi v Franciji, brez uporabe sile sploh ni nič mogoče vzdrževati in potem je treba seveda najprej žrtvovati tisto, kar se vedno žrtvuje, ko se uveljavlja totalitarizem, to je svoboda govora. Tudi to je eden od razlogov, zakaj bi bilo treba ta akt prepustiti v presojo ljudstvu, ker gre za temeljno vprašanje, ali bomo še država, v kateri bo ustavni red in kvalitete ustave dosledno spoštovane, ali pa to ne bomo več.  V tem trenutku, mislim, da so že močno okrnjene in za to ste tisti, ki ste na vladi, že odgovorni. Omejuje se svoboda govora na platformah, na internetu, omejuje se svoboda govora na vse druge načine, tudi na načine, na katere spornost opozarjajo ustavno pravni sodniki, če to postane sestavni del sistema, potem Slovenija, ne samo, da ni več demokratična država, kar je že zdaj lahko, predmet precejšnje polemike, ampak postane popolno nasprotje demokracije. Tudi to je razlog, zaradi katerega bi tako odločitev morali prepustiti ljudstvu.  Zdaj gre za temeljno vprašanje, gospe in gospodje, ali smo dovolj demokratični, da tako odločitev prepustimo tistim, ki jih to neposredno zadeva, kajti govoriti, da to ne zadeva življenja ljudi, je seveda utopično. To vsi zelo dobro veste. Od tega je odvisna kvaliteta življenja ljudi, od tega je odvisna blaginja ljudi.  Milton Friedman je že pred desetletji opozoril, da množične migracije in država blaginje niso združljivi. To je Nobelov nagrajenec za ekonomijo. Imaš eno ali imaš drugo. Ali imaš socialno državo, državo blaginje ali imaš pa množične migracije in socialni parazitizem. To je tudi dilema, poleg same varnostne dileme, o kateri se danes odločamo.         Ne samo v Sloveniji, o tem se odloča Evropa, ampak mi se moramo sami zase in nič ni v tem trenutku zamujeno.  Dejstvo je, da prevladuje občutek, vtis, da vlada pravzaprav želi na vse načine uveljaviti ta sporazum. Gradijo se na vseh straneh objekti /nerazumljivo/ namenjajo za ilegalne migrante oziroma azilante kot se jim reče, vse druge ukrepe, vsak dan so razpisi za, ne vem, posebno prehrano za migrante, v vrednosti 5, 6 milijonov, za, razpis za, ne vem, neke brošure za 200 tisoč evrov, bi rad videl, kdaj je bil tudi kakšen tak razpis za slovenske otroke. Za vse zmanjkuje denarja, za migracije ga očitno, dokler bo taka vlada, ne bo zmanjkalo.  Ali pa je to res tisto, kar si ljudje želijo? Po eni strani v medijih beremo, da se vlada ponaša z izjemno visoko podporo, po drugi strani močno dvomim, da je to tisto, kar si ljudje želijo, ampak, če verjamete v to, da si ljudje to želijo, potem še enkrat povem, boste zagotovo z veseljem prepustili tako odločitev referendumu oziroma ljudstvu samemu. Če pa gre za nekaj drugega, potem pa bo že v nadaljnji razpravi to zelo hitro jasno. Jaz samo upam, da je Slovenija še vedno demokratična država, v kateri se vsi zavedamo, da je naša odgovornost ne samo tej generaciji, ampak tudi naslednji generacijam – da jim prepustimo Slovenijo kot suvereno državo kot uspešno državo blaginje kot varno državo kot tako, kakršno smo ustanovili, kakršno smo ustanovili po sistemu vrednot, po sistemu kulture in v kakršno sem trdno prepričan, si iskreno želi velikanska večina Slovenk in Slovencev. Vsakdo pa ve, da v demokraciji se večina lahko odloči tako ali drugače. Morda se seveda tudi motim, ampak, to lahko izvemo samo na en način, če prepustimo to referendumu.

Postopkovno, gospod Miha Kordiš. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, predsedujoči.  Ta postopkovni predlog sem želel dati na mizo šele potem, ko bi spregovorila Zakonodajno-pravna služba, ampak me je zadnjih 30 minut seje tega odbora prepričalo, da to naredim prej. Kar smo namreč slišali je polurna tirada slabo prikritega rasizma, kopica nekih laži, sovražnega govora, za katerim se je v resnici samo skrivala ena in samo ena poanta, da gospod Grims in verjetno cela stranka predlagatelja, ne mara ljudi s temnejšim odtenkom kože kot jo imajo sami in moj predlog bi bil, da odbor ugotovi, da je tale akt popolnoma brezpredmeten. Ne sicer zaradi te vsebine, ker gre za neko točko, okrog katere želi zganjati SDS protofašistično(?) propagando, ampak, če želite, iz čisto pravno formalnih razlogov. Za začetek je bil ta dogovor že potrjen 10. decembra v Marakešu, 17. decembra na Generalni skupščini Združenih narodov.  Dalje, posvetovalni referendum je mogoč samo o stvareh, ki so v pristojnosti Državnega zbora, tole konkretno ni v pristojnosti Državnega zbora in navsezadnje, vprašanje, ki je predlagano, je popolnoma zavajajoče. Na začetku imamo navedbo akta, ki ni v pristojnosti Državnega zbora, naprej pa lažno interpretacijo tega akta in vse to je zapisano v mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki, če gre ta seja naprej, ga bo Zakonodajno-pravna služba tudi osebno predstavila tukaj na seji in je vprašanje, zakaj ta predlog sploh obravnavamo. Mislim, da ni dobrega razloga in bi predlagal, da odbor na podlagi mnenja ZPS-ja ugotovi, da gre za brezpredmeten predlog in da ne izpolnjuje poslovniških zahtev in to zadevo po hitrem postopku zaključimo.

Najprej, najprej naj vam omenim, da merimo čas, ne da bi vas opozarjal, ker ste bili v okviru dodeljenega časa.  Mag. Branko Grims, imate še vi postopkovni predlog? Potem bom pa na oba odgovoril. Izvolite, imate besedo.

Poglejte, kar se tiče vprašanja že smo predstavljali ta predlog na tiskovni konferenci pred dvema mesecema        sem povedal, da vprašanje je stvar dogovora. Se pravi, gre samo za to, da se vprašanje postavi jasno, da bodo ljudje razumeli o čem se odločajo. To se pravi, da tukaj nihče ne vztraja pri takem predlogu kot je, ampak je to stvar dogovora. Možno pa je, da je odločitev jasna.   Drugo, kar je. Glede na to, da je bil seveda pripravljen predlog prej v tem času se je pa nekaj spremenilo je v sklepih potrebno popraviti - to je najbrž vsakomur jasno -, da nasprotuje, ampak da odstopa od globalnega dogovora - to bi moral biti predlog referendumskega vprašanja.   Kar pa se tiče tega ali je to v pristojnosti Državnega zbora ali ne zagotovo je. Že vse, kar se dogaja bi moralo biti zdavnaj v pristojnosti Državnega zbora, kajti 3. člen Zakona o zunanji politiki je jasen in pravi, da je treba Državni zbor obveščati o vseh relevantnih pomembnih zadevah s področja zunanje politike, kar se v tem primeru ni storilo in ta celotna zadeva je postopkovno bila povsem zgrešena v, na očitnem nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije. Bo pa Državni zbor na osnovi tega globalnega sporazuma ali odstopa od njega seveda sprejemal zakonodajo in to so odločitve, ki so brez dvoma v pristojnosti Državnega zbora in gre za to, da bi odločitev kakršna bi bila na posvetovalnem referendumu sprejeta, potem upoštevali pri nadaljnjih zakonodajnih postopkih v okviru Državnega zbora, kar seveda pomeni, da je taka odločitev popolnoma jasna, skladna s slovensko zakonodajo in zaradi tega je tak predlog za posvetovalni referendum ne samo utemeljen, ampak z vidika demokratičnih norm, z vidika demokratičnih standardov tudi nujen.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala, obema predlagateljema.   Moj predlog je, da nadaljujemo z zastavljeno sejo oziroma sejo kot je bila zastavljena. Torej, ničkolikokrat smo že o tej temi se pogovarjali tudi danes je temu tako, da dajem besedo ministru za zunanje zadeve, dr. Miru Cerarju. Pred tem še mi dovolite, da vas obvestim, da namesto dr. Milana Brgleza je z nami gospod Marko Koprivc.   Minister Cerar, izvolite, imate besedo.     DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa za besedo.   Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci in ostali udeleženci te seje oziroma razprave!  Naj najprej povem, da migracije še posebej, če govorimo o ilegalnih migracijah in posebej še, če govorimo o množičnih migracijah so seveda ne samo aktualna, ampak tudi pomembna tematika. To je zagotovo res in v tem se strinjam tudi s predlagateljem aktov, o katerem danes razpravljamo. Od tukaj dalje pa se seveda z večino navedb, ki jih je podal mag. Grims ne morem strinjati niti v imenu Vlade niti kot zunanji minister. Gre za številne pretirane tudi zavajajoče in celo neresnične navedbe. Naj naprej povem, da že sam predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev tako iz procesnih pravnih razlogov kot tudi vsebinsko ni primeren oziroma sprejemljiv. Globalni dogovor o migracijah je nepogodbeni mednarodni akt, za katerega se na podlagi 75. člena Zakona o zunanjih zadevah ne zahteva odločanje v Državnem zboru, kajti sprejete takšnega nepogodbenega mednarodnega akta je v pristojnosti Vlade. Mednarodni akti nepogodbene narave ne vzpostavljajo novih mednarodnopravnih ali notranje pravnih obveznosti za državo in ne zahtevajo izdaje novih ali spremembe veljavnih predpisov, zato ocenjujemo - govorim o Vladi -, da pri tej vsebini ne gre za odločitev iz pristojnosti Državnega zbora in zato kot vemo v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi ta poziv o razpisu posvetovalnega referenduma očitno nima zakonske podlage. Da je temu tako ne ugotavlja le Vlada in seveda posamezna ministrstva in strokovne službe tudi Služba Vlade za zakonodaje pač pa tako ugotavlja kot veste vsi prisotni tudi Zakonodajno-pravna         služba Državnega zbora, ki bo to zagotovo tudi povedala. Namreč vemo, da v Zakonu o referendumu piše, da je posvetovalni referendum možen le iz pristojnosti torej o zadevah iz pristojnosti Državnega zbora in temu v tem primeru ni tako.   Torej pravno gledano je res po naši oceni ta seja seveda zaman. Obravnava je brezpredmetna. Ne more pripeljati do nobenega učinka, kajti v tem primeru, če bi bil tak predlog za referendum tu sprejet, podprt bi bilo to protizakonito in protipravno. Po drugi strani tudi vsebinsko ta intervencija predlagateljev ni primerna. To smo obsežno utemeljili že na prejšnji seji, ko smo se pogovarjali o tej problematiki prav v tem forumu pa tudi na Državnem zboru, ko smo pojasnjevali zelo obširno zakaj globalni dogovor o migracijah ni škodljiv za Slovenijo, zakaj je za Slovenijo pomemben, koristen in celo nujen. Tako meni tudi 152 - ponavljam - tako meni tudi 152 držav, ki je k temu globalnemu dogovoru pristopilo. Tako meni 19 članic Evropske unije, ki je k temu globalnemu dogovoru pristopilo. Verjamem, da vsi torej 152 držav sveta in 19 članic EU vključno s Slovenijo pravilno ugotavljamo, da se danes z masovnimi predvsem ilegalnimi migracijami nobena država še tako velika še tako politično vojaško mogočna ne more soočati sama. Ta pojav lahko skupno naslovimo le, če sodelujemo, če smo koordinirani in nenazadnje tudi tisto, kar mnoge skrbi kako bomo vrnili ilegalne migrante, če pridejo v Slovenijo tudi tega ne moremo uspešno storiti, če nismo o tem dogovorjeni z drugimi državami tega sveta, v katere je pač takšne migrante treba iz držav Evrope, iz članic EU pač vračati. To mora potekati tudi dogovorno tudi koordinirano. Če nimamo nekega skupnega širšega dogovora seveda o tem, potem imamo težje probleme. Seveda tudi ni res, da globalni dogovor o migracijah ne ločuje ilegalnih in legalnih migrantov kot se navaja v samem referendumskem pozivu. Globalni dogovor vzpostavlja to razliko, je pa pomembno, da Slovenija, ki ima tudi, po tem ko je ta dogovor začel veljati vso suvereno pravico in to izrecno izhaja iz tega dogovora, da sama samostojno ureja te zadeve, ki zadevajo migracije torej ima Slovenija vso pravico, da tudi sama ustrezno kot je nam primerno, všeč, koristno opredeli kateri so ilegalni migranti kateri so legalni, kako bomo postopali z enim in drugimi seveda v skladu z mednarodnim pravom, s tistim, kar zagovarjamo na vseh forumih pa tudi v skladu seveda z našimi interesi in koristi. Naj povem, da v Sloveniji danes ni množičnih migracij in ta zastrašujoč ton, ki veje iz razprave gospoda Grimsa štejem za nekoliko pretiran. Res je, da migracije se dogajajo tudi nezakonite, ampak verjamem, da bodo pristojne službe, organi predvsem Ministrstvo za notranje zadeve še naprej uspešno kos temu, da bo Vlada še naprej uspela obvladovati te zadeve tako kot jih je uspela v najhujšem času, ko smo pa dejansko bili leta 2015 in tudi deloma 2016 soočeni z množičnimi migracijami ne samo Slovenija praktično večji del Evrope ali cela Evropa pa tudi del sveta. Naj poudarim, da smo v zadnjih letih od takrat do danes uspeli nasloviti ta izziv na human način upoštevajoč tudi ustrezne človekove pravice vseh predvsem naših državljanov pa tudi tistih, ki so prehajali ali prihajali čez našo državo. Bili smo solidarna država. Upoštevali smo vseskozi in to počnemo še sedaj integracijske zmožnosti, ki jih ima Slovenija, ko gre za vprašanje migracij. In predvsem smo ves čas do danes v Sloveniji         (Nadaljevanje) zagotavljali varnost. Jaz verjamem, da bo Ministrstvo za notranje zadeve in drugi pristojni organi tudi v prihodnje na tem področju uspešno, ampak Slovenija je varna država in zato neko zastraševanje z migracijami ni primerno. Zato tudi štejem argument, ki ga moram nasloviti danes, ko je Brexit tako zelo aktualno vprašanje, in s katerim je začel svojo razpravo mag. Grims, ko je dejal, da je do Brexita prišlo predvsem zaradi množičnih migracij, tudi tistih preko Slovenije. Naj povem, da ta argument ne vzdrži resne presoje, čeprav seveda je res, da je v Združenem kraljestvu tudi dejstvo, da tam obstaja vprašanje legalnih in ilegalnih migracij, tudi to je vplivalo na odločitev volivcev. Pa moram reči, da ključni razlogi za Brexit, za odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije so popolnoma drugje. Ravno v tem na kar skozi opozarjam, v populizmu, v zavajanju, v tako imenovanih dezinformacijah ali po sedaj splošnem že izrazoslovju fake news. Kajti, državljane Združenega kraljestva se je pred referendumom množično zavajalo tudi s čistimi dezinformacijami, z raznimi dejstvi. Seveda na neko podlago, ki so jo desetletja ustvarjali, saj se Združeno kraljestvo nikoli ni dejansko odločilo z obema nogama vstopiti v Evropsko unijo, ampak je vedno ostajalo nekako na tričetrt poti. In šele danes spoznava koristi Evropske unije in šele danes se zaveda kaj pomeni odhod iz Evropske unije za njih. Mimogrede Združeno kraljestvo je podprlo globalni dogovor o migracijah, je torej v skupini 152 držav tega sveta v kateri je tudi Slovenija. Prepričan sem, da, za razliko od gospoda Grimsa, da slovenska varnost, kultura, obstoj naše države in nacionalne narodne identitete ni ogrožen, saj smo, kot sem rekel, zaustavili množične migracije in hkrati obvladujemo situacijo pri nas. In jaz mislim, da tudi absolutno ne globalni dogovor o migracijah, ne drugi ukrepi ne krnijo svobode govora. Tudi današnja razprava na nek način to dokazuje, saj se pogovarjamo svobodno. Je pa res, da me skrbi, če nekoga moti, ker je prepovedan sovražni govor ali njemu podobna ravnanja. Jaz mislim, da sovražni govor in njemu podobna nastopanja morajo biti prepovedana in si želim, da jih v naši državi ne bi bilo, pa so. In je naloga vseh nas tukaj in mnogih drugih, ki se tega zavedajo, da vsak dan na to opozarjamo, kako je to škodljivo. Da se v Sloveniji spodbuja sovraštvo, to je za mene nedopustno, to je proti vsem načelom in našim ciljem, ki smo si jih zadali ob osamosvojitvi, ob vstopanju v mednarodne organizacije in tudi kot država, ki ima Ustavo, ki spodbuja kulturo miru in ne nasilja, si ne smemo tega dovoliti.   Naj skratka povem še mogoče to, da seveda tudi ne držijo nekateri podatki, sedaj ne morem na vse to opozarjati, ker ne bom še jaz pol ure razpravljal, ampak poglejte. Rečeno je bilo, da so odstopili od globalnega dogovora o migracijah skoraj vsi naši severni sosedje. Italija ni odstopila. Italija se je vzdržala. Severno od nas je tudi Nemčija, ki je podprla ta dogovor. Podprla ga je tudi Francija. Italija se je vzdržala, sem rekel. Avstrija se je vzdržala. Vatikan ga je podprl. 19 članic Evropske unije, tudi tiste severno od nas mnoge so ga še kako podprle.   Brazilija ne more odstopiti od tega dogovora, ker to pravno ni mogoče. Res pa je, da pod novim predsednikom izraža pomisleke in morda se v praksi ta dogovor tam ne bo ustrezno izvajal, ampak tu je treba biti natančen, da ne zavajamo.   In naj ponovim, s tem bom tudi končal, tako vsebinsko kot pravno ni razlogov in ni možnosti, pravno gledano sploh ni možnosti, je nedopustno, da bi razpisali takšen posvetovalni referendum, ker gre za obravnavo vprašanja, ki, kot sem rekel, ni v pristojnosti         Državnega zbora, kot ugotavljajo vse relevantne pravne službe. In kar ugotavljam tudi sam, ki se vsaj nekoliko na to še vedno spoznam. In zato sem kljub temu, da mi pravzaprav ne bi bilo treba govoriti, se vseeno oglasil, kajti pomembno je, da naša javnost sliši tudi drugo plat. Ne samo neke predvolilne, bi rekel, manipulacije zastraševanja z migracijami, manipulacijami s številkami – zopet ste ponovili, mag. Grims, številko, ki se po vaši oceni namenja beguncem. Ta številka, kot ste jo vi predstavili, je zavajajoča. Kajti zajema širše stroške celotnega upravljanja na tem področju in ne tisto, kar dobi posamezni begunec. Ampak o tem smo govorili že pred leti. Vedno znova ponavljate te številke, da bi ljudje verjeli, da se dogaja pri nas nekaj strašnega. Jaz pa trdim, da ne. Da Slovenija ravna humano. Ampak tudi pravno. Tudi tako, da izkazuje vso skrb, vso možno skrb in prizadevanje, predvsem najprej za naše državljane. In tako bomo tudi delovali v prihodnje. Moramo pa upoštevati, da svet se spreminja in smo pač soočeni z novimi izzivi.   Tako da zaključujem s tem, spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci, da ugotavljamo na Vladi – tudi sam -, da ni niti pravnih, torej procesnih razlogov in možnosti za razpis takega referenduma. In menimo tudi, da vsebinsko ni primeren. Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala, gospod minister.   Le želeli bi si tako kulturne razprave tudi v nadaljevanju.   Mag. Branko Grims, imate besedo.   Izvolite.

Ja, hvala.  Zdaj, najprej, kar se tiče 152 držav. Treba je pogledati, katere države. Velikanska večina teh so izvorne države. In na ta način pač poskušajo reševati svoje notranje probleme, ob tem pa nekatere tudi od ciljnih, ki imajo seveda pri tem svojo računico. V nemškem parlamentu je bilo, kolikor je meni znano, s strani gospe Merkel zelo jasno povedano. Da je to v njihovem interesu, zato da bi prerazporedili obremenitev svojih lastnih napak s tistim pozivom migrantom takrat na čim večje število držav. Kje je tukaj strateški interes Slovenije, da pri tem sodeluje, bi pa res rad vedel. Jaz verjamem, da je to strateški interes Nemčije. Ampak zakaj moramo mi temu štango držati – razen če kdo s tem, ne vem, kupuje neko korist zase osebno ali pa neko funkcijo, drugega interesa jaz tukaj res ne vidim.   Potem, kar se tiče vprašanja pristojnosti DZ. Še enkrat ponovim. Na osnovi teh zavez, ki so v Globalnem sporazumu oziroma Marakeški deklaraciji, bo seveda Državni zbor moral spreminjati in sprejemati številne zakone. Bodisi v tej smeri, bodisi v neki drugi smeri. In zato je ta odločitev še kako v pristojnosti Državnega zbora. Že itak pa bi moral biti Državni zbor o tem vsaj obveščen. Pa še enkrat povem – ni bil. Zato je bil ta postopek očitno v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije. Do končnega oblikovanja besedila nikoli in nikdar Državni zbor niti enega obvestila ni sprejel o tej temi. Niti ni to obravnaval pristojni Odbor za zunanjo politiko. Nič. Nula. To se je kratko in malo zamolčalo. Pa ne samo v Sloveniji. Na žalost je podoben postopek, kolikor sem informiran, bil še v nekaterih drugih državah. In to seveda ni slučaj. Tisti – če bi bili vsi ponosni na to, da to sprejemate, bi to obešali na veliki zvon. Pa vsi bi tekli dol v Marakeš se slikati, ko je bilo to … Ste pa poslali tja enega uradnika, zato da ostalim pač ni bilo treba iti. Ker veste, kaj to v resnici pomeni.   Zdaj, pravite, da ta akt ločuje migracije. Formalno jih, seveda. Samo dejansko jih pa potem izenačuje. Kajti na štirih točkah v Globalnem sporazumu oziroma Globalnem dogovoru o varnih, urejenih, zakonitih migracijah potem piše izrecno – ne glede na to, za kakšen tip migracij gre oziroma za karkoli, za status – imajo vsi enake pravice. Enake bonitete. Enak dostop do storitev. Enako in enako in enako. Se pravi – dejansko so izenačeni.   Potem ko pravite – migracijam uspešno kos kot leta 2015. Zdaj, z vsem dolžnim spoštovanjem, gospod zunanji minister, ampak vi ste ustavni pravnik.     ŠPE) – 9.55    In spoštovane, gospod zunanji minister, ampak vi ste ustavni pravnik in zelo dobro veste, da uspešno leto 2015 kot ga vi razglašate, je bilo škandalozno z vidika spoštovanja prava. Takrat je padel Schengen v Sloveniji, takrat je padel pravni red v Sloveniji. Če bi zdavnaj prej, tako kot je to naredil gospod Orbán, razglasili zaporo, začeli graditi nek zid oziroma ograjo, potem bi se te tokovi obrnili drugam, tako so šli pa čez Slovenijo. In takrat je v Sloveniji 220 tisoč ljudi šlo čez Slovenijo, ne da bi jim sploh prstne odtise vzeli, tako mimogrede. Kar je še dodatni varnostni problem. Vse skupaj pa je bilo nezakonito – od prve do zadnje točke in ne govoriti, da je uspešno reševanje v tem, da kršiš zakon. Država je dom, dom tistih, ki tu živimo in ljudje imajo pravico odločati kdo v ta dom vstopi in tudi to je temeljni argument za ta referendum. Takrat se je pa kar spustilo vse notri. Kaj to pomeni, če imaš pred domom enega tatu ga boš ustavil, če jih imaš pa 50, boš pa vrata odprl, da gredo čim hitreje čez? A to je ta logika ali kako? To ni uspešno reševanje, to je konec pravne države.  Govorili ste o Brexitu. Zdaj, Brexit v samem postopku pred referendumom, v kampanji, če želite, so bili prav uporabljeni posnetki iz Slovenije, to lahko preverite in mimogrede bili so uporabljeni tudi še kje drugje, tudi v Ameriki. In to prav posnetki teh kolon migrantov, ki so se valili po Sloveniji – posneti s kamero, posneti s fotoaparati, so bili na transparentih, na plakatih, uporabljeni so bili v spotih in s tem so ustvarili določeno mnenje. Oni imajo že sicer slabo izkušnjo z radikalnim islamom in pri tem so razumeli kot da to prihaja še v toliko večji obliki in odločite je bila zato taka. Zakaj pa trdim, da brez teh ilegalnih migracij leta 2015 na Brexitu ne bila taka odločitev? Zato, ker so oni en tak referendum že imeli, samo v drugačnih okoliščinah, ko ni bilo teh množičnih ilegalnih migracij in takrat sta dve tretjini volivcev v Veliki Britaniji odločili, da v Evropski uniji ostanejo. Odločitev je bila ravno nasprotna kot zdaj.  Pa še to, ko ste ustavni pravnik. Zelo dobro veste, da ustavno sodišče in ustavni red – kot oba veva, je sestavljen iz ustave in sodb ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je nekajkrat, ne samo enkrat, ampak mnogokrat presodilo, da morajo biti v kateremkoli aktu jasne formulacije in da formulacije kot ste sami uporabili in priznali, kot je recimo ta v globalnem dogovoru in temu podobno, seveda to zanesljivo to ni taka formulacija. Kajti to je lahko karkoli, takrat je pa seveda prava in pravnega reda konec. Takrat prihaja do sistematičnih, množičnih, načrtnih kršitev človekovih pravic. To je potem rezultat, če se v kateremkoli aktu uporabi taka formulacija – bog ne daj, da bi se taka formulacija prelila v kakšen zakon, ampak že to, da se pojavi v tem globalnem dogovoru je škandal svoje vrste in seveda kaže na to, da so tisti, ki so to sprejemali imeli popolnoma drug namen. Saj ni namen globalnega dogovora urejati migracije kot se lažno prikazuje, namen je pospeševati. Notri ima del, ko sem prej parkrat poudaril, da bi se moral imenovati akt / nerazumljivo/, ne kako se bo pomagalo tistim državam, od koder ljudje prihajajo – seveda na tak način, da se bo okrepilo njihovo gospodarstvo in varnost tam, ampak je notri del, kako se bo zbiralo finance za to, da se bo pospeševalo migracije. Prav del tega je v globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.   Skratka vse tisto, čemur smo bile priče ilegalno v minulih letih, se zdaj poskuša na ta način za nazaj in za naprej legalizirati. Gospe in gospodje to ni prav, to veste, da ni prav – ne z vidika ustavnega prava, ne z vidika etike in morale, ne z vidika vrednot, ne z vidika vsega, kar nas zavezuje, ko delamo v Državnem zboru Republike Slovenije in tudi to je razlog, zakaj bi tako odločitev morali prepustiti ljudstvu na referendumu.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za notranje zadeve, mag. Sandiju Čurinu.        Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni!  Ministrstvo za notranje zadeve je sodelovalo pri usklajevanju tega gradiva na predlog točke današnjega dnevnega reda in na tem mestu ne bi želel ponovno ponavljati argumente, ki jih je že predstavil minister za zunanje zadeve pa kljub vsemu morda zgolj, da poudarim nekaj ključnih. Namreč, globalni dogovor je predvsem političen dokument, ki ni pravno zavezujoč, eksplicitno poudarja suvereno pravico držav, da določa lastno nacionalno migracijsko politiko, pogoje za vstop, prebivanje in delo ter da v okviru svoje suverene jurisdikcije ločuje med legalnimi in nelegalnimi migracijami in prav slednje se mi zdi pomembno tudi in pa predvsem v kontekstu varnostne politike Ministrstva za notranje zadeve in policije, ki usmerja svoje aktivnosti v učinkovitost ukrepanja na meji, se pravi na južni meji po vprašanju nezakonitih migracij in v tem smislu so tudi omenjeni pripravljalni ukrepi, ki so bili danes izpostavljeni, izključno za namen obvladovanja in pa učinkovitega ukrepanja policije v primeru recimo povečanja števila nezakonitih migrantov. Toliko za enkrat.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa vodja Nataša Voršič imate besedo. Izvolite.

hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem!  Zakonodajno-pravna služba je oblikovala pisno mnenje v zvezi s predlogom obravnavanega posvetovalnega referenduma. Predstavila bi bistvena strokovna stališča, ki so vsebovana v tem mnenju. Najprej morda o samem institutu posvetovalnega referenduma. Za njega je značilno, da se odloča o vprašanjih, ki so v pristojnosti Državnega zbora in so širšega pomena za državljane. drugič. Posvetovalni referendum je lahko le predhoden preden Državni zbor končno odloči o posameznem vprašanju. In pa tretje. Mnenje volivcev Državnega zbora pravno ne zavezuje, zavezuje pa ga politično. Sam predlog izpolnjuje vse formalne pogoje za obravnavo, vložil ga je upravičen predlagatelj in vsebuje vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Vendar pa se v zvezi s samim vprašanjem zastavljata dve bistveni pravni opredelitvi. In sicer, ali vprašanje sodi v pristojnost Državnega zbora? Še bolj natančno. Ali se vprašanje nanaša na akat oziroma odločitev, ki je v pristojnosti Državnega zbora. In pa drugo. Ali je vprašanje jasno? Glede pristojnosti državnega zbora je seveda treba preučiti na sprejem katere odločitve oziroma katerega akta bi se referendumsko vprašanje lahko nanašalo. Glede na samo obrazložitev in glede na samo vprašanje se nanaša na globalni dogovor o varnih, urejenih in pa zakonitih migracijah, ki ga kot akt ne sprejema Državni zbor, vendar pa je vsebina, ki je v globalnem dogovoru lahko predmet obravnave Državnega zbora in je širšega pomena za državljane. akti s katerimi bi lahko Državni zbor obravnaval to vsebino so lahko različni, in sicer priporočilo deklaracija, resolucija, zakon. Pri tem pa je dodatno pravno pomembno, da Zakon o referendumu in ljudski iniciativi v 28 členu določa, da Državni zbor posvetovalni referendum razpiše preden končno odloči o posameznem vprašanju. To pa pomeni, da mora biti vsebina tistega akta, ki je predmet referendumskega vprašanja, znana ob samem razpisu referenduma. Iz samega konkretnega predloga ne izhaja na katero odločitev Državnega zbora in na kateri akt se nanaša posvetovalni referendum,        o katerem bi seveda odločal Državni zbor. V samem postopku sprejemanja aktov Državnega zbora pa tudi v tem trenutku ni vloženega predloga akta, ki bi bil povezan z razpisom predlaganega posvetovalnega referenduma.   Drugo pravno vprašanje – jasnost referendumskega vprašanja. Sama jasnost referendumskega vprašanja je določena v Poslovniku Državnega zbora, izhaja pa tudi iz ustaljene ustavno-sodne presoje. Državni zbor z določitvijo jasnega referendumskega vprašanja omogoči tudi jasen referendumski izid. In prepreči različne interpretacije. Zato opozarjamo, da je predlagano referendumsko vprašanje sestavljeno pravzaprav iz dveh delov. Iz navedbe akta, ki ni v pristojnosti Državnega zbora, in pa iz interpretacije tega akta, ki je lahko različna, namreč, od tiste, ki jo sprejme subjekt, ki je sprejel obravnavani akt. To pa pomeni, da je v tem delu referendumsko vprašanje zbujal dvom in je nejasno, zato tako vprašanje ne more biti predlog razpisa posvetovalnega referenduma. Hvala.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa.   Prehajamo na razpravo poslank in poslancev.   Pred tem, vidim, da je želja po postopkovnem predlogu.   Gospod Miha Kordiš, izvolite, imate besedo.

Hvala, predsedujoči.   Pred mano je govorila Zakonodajno-pravna služba, ki je predstavila svoje mnenje in na podlagi tega mnenja je jasno, da tisto, kar sem podal nekaj intervencij nazaj, pije vodo in zdrži in bi rad reiteriral svoj predlog, da ta odbor nemudoma ugotovi, da je ta točka in ta akt predlagatelja brezpredmeten. Ker o tem pravzaprav sploh ne moremo imeti ne takšnega ne drugačnega referenduma. In noben, domnevam, protiargument se s tem ne more spoprijeti. Ne moremo reči, da je bil ta akt vložen dva meseca nazaj. Saj predlagatelji vedo, kakšni so postopki in kakšne so časovnice v Državnem zboru. Tudi se ne morejo sklicevati na nekaj tako banalnega, kot je »na podlagi tega dokumenta se bodo sprejemali zakoni«. Mislim, na podlagi kateregakoli dokumenta se lahko sprejemajo zakoni. Zakoni se lahko sprejemajo celo brez podlage v kakšnem širšem dokumentu. In tako naprej, in tako naprej. Tudi pravno ne gre za zavezujoč akt. Gre za akt, ki je zavezujoč že zgolj politično. Poleg tega je bil pa itak že sprejet.   In ena in edina stvar, kateri je ta razprava namenjena, je širjenje sovraštva proti ljudem s temnejšo barvo polti. Ki niso SDS všeč. In propagiranje slabo prikritega rasizma. Tako da, predsedujoči, ponavljam svoj predlog.

Hvala lepa za predlog.  Razumem vašo skrb, ampak dovolite mi, da demokratično dovolimo razpravo vsem vključenim akterjem. Ker potem odločamo, gospod Miha Kordiš – kajti naše delo je, da dopustimo soočenje različnih mnenj. Ne samo zaradi tega, da jo dopustimo, ampak zato da povemo ljudem, kaj je res in kaj ni res. Torej imamo možnost soočiti dve realnosti – tista, ki povzroči brexit, in tista, ki dejansko ga živi. Torej – če govorim v prispodobi.   Naslednji razpravljavec je - gospod Miha Kordiš, želite biti razpravljavec? V kolikor ne – lahko vas dam na seznam kasneje, v kolikor ne, imate pa besedo.   Izvolite.

Hvala, predsedujoči.   Zdaj, proceduralno sem se oglasil zaradi tega, ker je procesno izjemno vprašljivo oziroma nedopustno, da sploh tale akt obravnavamo na tej seji odbora. Zaradi tega ker poslovniški pogoji za njegovo obravnavo sploh niso izpolnjeni.  Zdaj bi se pa oglasil še vsebinsko. Za začetek – migracije so od vedno obstajale in vedno bodo obstajale. Ne gre samo za to, da jih poganjajo vojne, poganjajo jih tudi kakšni drugi vzroki. V konkretni globalni situaciji ta trenutek, so ti vzroki povezani ne zgolj s puškami in patroni, povezani so tudi z ekonomsko bedo, zlasti v prihodnosti bodo pa vedno bolj povezani tudi z okoljskimi spremembami. Kaj se nam obeta, je podnebni beg.   In simptomatično je, da nova skrajno desna brazilska vlada, na katero se        (Nadaljevanje) sklicuje tudi SDS, na eni strani postavlja pod vprašaj marakeški sporazum, na drugi strani je pa kot enega izmed svojih prvih ukrepov napovedala liberalizacija zaščite pragozda zato, da se lahko v naprej uničuje okolje, da se izsekava za rudarske in kmetijske korporacije, skratka da se podnebne spremembe namesto zavira, da se jih pospešuje. In taki ukrepi v korist bogatim, super bogatim, če želite na eni strani, se skrivajo na drugi strani za skrajno desno retoriko z ksenofobijo, z rasizmom in tako naprej. Da ne gre za skrb, za blaginjo slovenskih državljank in državljanov v teh rasističnih pobudah, ampak gre zgolj za širjenje strahu s kateremu se želi skrajna desnica legitimirati, potrjuje tudi, če pogledamo politično zgodovino delovanja SDS v Državnemu zboru. Kakšen mesec nazaj smo obravnavali predlog Levice o dvigu minimalne plače. Predlog je dobil podporo Državnega zbora…

Poslanec Kordiš, jaz bi vas prosil, da se omejite na razpravo točke dnevnega reda. Samo to vas prosim.

Absolutno se mislim omejiti na razpravo točke dnevnega reda. Saj mislim, da tukaj dokazujem svojo poanto, ampak navsezadnje tudi, če bi nekoliko sklenil, prej je tukaj gospod Grims pol ure bentil, širil laži, zganjal rasizem, ksenofobijo, sovražni govor, karkoli želite, pa ga niste niti enkrat ustavili. Skratka, da grem naprej.   Za blaginjo slovenskih državljank in državljanov so v prvi vrsti pomembne plače in tukaj je potrebno poseči pri tistih najnižjih plačah in en mesec nazaj smo v Levici to naredili, ko smo predstavili predlog o minimalni plači in ta predlog je bil sprejet v Državnemu zoru z večino glasov prisotnih poslank in poslancev. Ampak predlagatelj današnje seje SDS, dviga minimalnih plač za slovenske delavce ni podprl. Toliko o njihovi skrbi za blaginjo slovenskega človeka. Ali pa o njihovi skrbi za javne finance, katere ne vem kakšne nepredstavljive obremenitve naj bi predstavljalo tistih 400 in nekaj azilantov, ki jih imamo. Spomnimo se nazaj, mandat 2003. Tukajle pred seboj imam Zakon o prevzemih, iz časa prve Janševe vlade. To je tisti zakon, ki je naredil tajkune. To je, tiste tajkune, ki so se zakreditirali pri bankah…

Moram vas uokviriti, ker če ne bodo tudi naslednji razpravljavci razpravljali o vsem kar jim pade na pamet. Prosim, poslanec Kordiš.

Moja poanta je, da SDS ne predlaga tega referenduma iz skrbi za blaginjo slovenskih državljank in državljanov, ampak to zgolj uporablja kot odskočno desko za sovražni govor, za rasizem, za širjenje strahu in prikrivanje resničnih problemov v slovenski družbi. In o čemer zdaj govorim je predstavitev zelo konkretna empirična, če želite, te moje poante.   Če nadaljujem. Ti tajkuni so se potem zakreditirali pri bankah, je prišla kriza, potopili so podjetja, tajkunski krediti so se prebacili v bančno luknjo, ki jo je nato dekapitalizirala država, torej ta isti davkoplačevalci na katere se zdaj SDS sklicuje, ko pravi, da želi zavarovati njihovo dobrobit s temu, da udriha po migrantih ali pa slovenski reveži navsezadnje, smo predlagali odpis dolgov najrevnejšim v slovenski družbi. Ali mislite, da je SDS to podprl? Malo morgen, bil je proti, itn., itn. Tako da, kar se tiče čisto procesne problematičnosti tega predloga, mislim da lahko tukaj rečemo predlagatelju usedi, cvek. Ponovi vajo, če želiš. Vsebinsko pa ne bi izgubljal nadaljnjih besed. Ljudje bežijo, zlasti iz držav globalnega juga zaradi tega, ker so njihove domovine uničene, so porušene. Po eni strani jih uničujejo čisto zahodne oborožene intervencije. v zadnjih petnajstih letih je bila destabilizirana celotna regija od Maroka do Irana, ne sama od sebe, ampak zaradi Natovih posegov. Po drugi strani pa v globalnemu jugu na veliko harajo zahodne korporacije, ki izkoriščajo, izsesavajo naravne vire teh držav. Po tretji strani pa     ŠPE) – 10.15    imamo opravka tudi z globalno okoljsko krizo oziroma okoljskimi krizami, kar so trije temeljni razlogi, ki poganjajo migracije dandanašnje in s temi temeljnimi razlogi se je potrebno spoprijeti in spoprijem zagotovo ni postavljanje zidov na mejah in spodbujanje rasizma. Potrebno je preprečiti nadaljevanje okoljskih sprememb, potrebno je ustaviti vmešavanje zahodnih držav v države globalnega juga z orožjem in jim namesto tega na noge postaviti sklenjena narodna gospodarstva in seveda treba je pristriči peruti velikemu globalnemu kapitalu, ki pleni navsezadnje ne samo revnejše države tega sveta, pleni tudi po naši preljubi domovini, tudi s podporo predlagatelja tega referenduma, torej s podporo SDS.

Besedo ima Zmago Jelinčič Plemeniti, pripravi naj se Primož Siter in gospod Robert Pavšič.  Izvolite, imate besedo.

Hvala.  No, saj nekatere zadeve, ki jih je povedal gospod Kordiš – se strinjam z njimi, vendar ne vem, zakaj bi morala Slovenija plačevati za tisto, kar so naredile zahodne države in kaj delajo zahodne države. Slovenija ni imela nobenih ne kolonij, ne ničesar, ampak zdaj so nas pa potisnili v to godljo, kjer moramo enako požirati knedlje, kakor drugi, ki so bili vpleteni. Seveda požirati moramo mi, ki nismo bili dovolj pametni, nismo bili dovolj pogumni, da bi lahko rekli: »ne, hvala, mi ne bomo tega…l ne bomo pristopili k temu sporazumu«. Ampak ne vem, zdaj ne vem, ali naj tako kot je gospod Kordiš govoril ali naj jaz zdaj najprej začnem govoriti pa ene pol ure govorim o ladijskem prometu, mogoče bi bilo to smiselno, če bi mi gospod predsednik dovolil.  Je pa ena zadeva. Podpisalo oziroma pristopilo je k temu sporazumu 152 držav. Od teh 152 držav je recimo, da je to enih 25 držav, vse ostalo so pa državice, v glavnem majhne državice – ne po velikosti, ampak po vsem drugem – majhne državice iz arabskega sveta, iz Azije, iz Afrike, ki jim pravzaprav paše, da bi lahko svoje ljudi izvozila v Evropo. Dejstvo je… kaj piše tukaj v papirju Vlade Republike Slovenije? Da gre za možnost omejitve gibanja nezakonitim migrantom – neumnost. Ne gre… nezakonitih migrantov sploh ne bo več. Vsi migranti bodo zakoniti, kajti glede na dokumente bo lahko država, ki se bo hotela znebiti svojih najhujših kriminalcev, goljufov, posiljevalcev, tatov, bo napisala en dokument, gor bo ime, priimek in še nekaj osnovnih podatkov in na koncu, da se temu človeku dovoljuje, da lahko odide v svet, v svetlo Evropo. Evropa bo morala to sprejeti in če bodo prišli v Slovenijo, bomo mi morali to sprejeti.  Potem piše naprej – sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema. Nobenega vračanja ne bo, glede na dokumentacijo in glede na propozicije v tem t.i. globalnem dogovoru, ne bo vračanja. Enostavno, ko bodo te ljudje prišli sem, jim bomo mi morali zagotoviti popolnoma vse – prebivanje, denar, službe niti ne, ker je ne bodo hoteli vzeti – to vidimo kaj se dogaja v zahodni Evropi, ker te ljudje nočejo delati, te ljudje se pripravljajo na boj, kajti gre za invazijo in ta invazija bo enkrat izbruhnila, glede na to kako, kakšen način razmišljanja o človekovem življenju pa imajo ti ljudje, pa lahko vidimo vsak dan. Konec konec dve mladi dekleti sta šli v Marakeš, da bi pokazali kako spoštujejo drugačnost, pa so jima ti takti(?) in takšni ljudje odrezali glavo in ko sem jaz to povedal v parlamentu, so nekateri skočili pokonci, da lažem, da se izmišljujem in tako naprej.         Konec koncev – mi smo dobili tudi eno pismo - sicer ni podpisano, ampak smo ga tudi priložili poslanskemu vprašanju – da se je v koprskem zaporu zgodilo to, da je en migrant zabodel drugega skozi oko do smrti. Da sta se dva migranta stepla z noži in so enega odpeljali v bolnišnico. In da je bilo še kar nekaj takih incidentov. O tem se ne govori. Zaradi tega, ker bi se morda pokazalo, kaj je pravzaprav tukaj zadaj.   Gospod Cerar je rekel – 19 članic Evropske unije je pristopilo k temu. Kaj pa ostalih 8? To se pravi, da je 19 članic te Evropske unije pod komando teh čudnih evropskih sil, ki jim je hudičevo malo mar za evropsko kulturno podstat. Ki jim je vseeno, kaj bo v Evropi. Kajti potomcev tako nimajo v glavnem in jim je čisto vseeno, kaj se bo zgodilo za njimi. Po načelu za menoj – potop.   Ne vem, zakaj so naši, bi rekel, vladajoči krogi pametnejši od vladajočih krogov v Ameriki, recimo. Jaz bi dvomil, da imamo mi večje pravne strokovnjake, kot jih ima 200-milijonska Amerika. Res bi dvomil. Če pa ne, pa ne vem, zakaj od teh naših pravnikov nobeden ni dobil Nobelove nagrade. Za karkoli. Zato ker od Nobelove nagrade ne zaslužijo tudi črke N ne. Kaj šele kaj drugega.   V bistvu bi se vprašal, zakaj je Vlada tako zelo proti temu, da se referendum razpiše. Treba je povedati, da ta predlog referenduma je podpisala tudi Slovenska nacionalna stranka, ki se zavzema za to, da se to izvede, ta referendum. Kajti prepričani smo, da tudi vladne odločitve se lahko pretehtajo na referendumu. Ljudje so tisti, ki so izvolili politične stranke. In politične stranke so naredile Vlado. To se pravi, so odgovorne svojim volivcem. Razen če se slovenska Vlada trenutno ne postavlja nad vse skupaj. In v bistvu jemlje izhodišča v, kaj jaz vem, v kakšnem boljševističnem sistemu iz leta 1917 iz takratne Rusije.   Mislim, da vse se ima pravico pretehtati, še posebej pa taka zadeva, ko Vlada zopet na svojo roko obljublja Evropski uniji oziroma se ponuja, da bi vzeli pet migrantov zdaj od te zadnje pošiljke. Pridite k nam. Pa ne vem, a jih bo gospod Cerar peljal k sebi domov? Pa jih nastanil v svojih prostorih, teh pet migrantov? Ali pa kakšen drug mogoče, kakšen poslanec Državnega zbora? Mogoče gospod Kordiš? Če ima dovolj veliko hišo. Najprej pet, potem pa deset, potem pa 500 in tako naprej.   In ni res, da je tok migrantov ustavljen. Tok migrantov še vedno traja. Vendar je potihnil. Je bolj prikrit. Je bolj skrit. In če bi se naša Vlada potrudila in se pogovarjala s policisti na meji, potem bi vedela, da je zadeva precej drugačna. In če bi se pogovarjala s tistimi ljudmi, ki živijo tam in ki se danes zaklepajo v hiše – še pred 10 leti so lahko šli od doma in pustili hišo odprto pa jim nihče ni nič naredil.  Ne vem. Človek se vpraša, kaj je kdo v slovenski vladi dobil, zato da tako zelo popušča Evropi. In da prepušča Republiko Slovenijo v roke migrantom. Ljudi je strah. Ampak so ljudje so tiho. Zaradi tega, ker se bojijo sedanje oblasti. Ker se bojijo, da jim bodo prišli domov in jih bodo odpeljali, zaradi tega ker uporabljajo sovražni govor.  Tako daleč smo prišli, da je ljudi strah povedati naglas, kaj mislijo. Ampak kaj to pomeni? To pomeni, da enkrat, ko bo vse skupaj šlo čez rob, bo potrebna samo ena iskrica. Potem pa, spoštovana gospoda vladna, se poskrijte v tiste prostore, ki ste jih pripravili za migrante, kajti ljudje vas bodo lovili.        Jaz nisem za to, ampak bojim pa se, da bo do tega prišlo. Kajti, ko hodim po Štajerskem, slišim marsikaj, marsikaj. Dokler so ljudje trezni, ne bodo nečesa naredili, ko bodo začeli malo piti, bo pa veselica. Ja, in to huda veselica, bodite prepričani.   Grozljivo je še to, da gospod Cerar reče: »Sovražni govor in podobna ravnanja morajo biti prepovedana tudi v Sloveniji.« Ja, krasno! Ne bomo smeli govoriti. Kaj bomo pa potem naredili, ko ne bomo smeli govoriti in ne bomo smeli imeti svojega mnenja? Grozljivo! Tiho bomo morali biti. In česa podobnega še v Jugoslaviji ni bilo. To spominja na čas nacizma v njegovem največjem vrhuncu in pa na čas stalinizma, takrat se ni smelo govoriti. Zdaj pa, zgleda, se tudi ne bo smelo govoriti. Mislim, da če bi gospod Cerar kot kakšen funkcionar v nekdanji Jugoslaviji govoril na ta način, gospod Cerar, jaz mislim, da bi vas takoj odpeljali, s tiste seje bi vas odpeljali, pa bi se z vami kaj pogovorili. Kajti tako protičloveško izražanje, to pač ne sodi v nek demokratični okvir. Demokracija je tista, ki dovoljuje svobodo govora. In tudi če ste ustavni pravnik - jaz sicer malo dvomim v to, ampak če ste ustavni pravnik, poglejte si stare Grke, kaj so oni govorili o svobodi govora in o tako imenovanem sovražnem govoru, ki ga takrat sicer niso tako imenovali, marsikaj je zapisanega o tem.   To, da se ne dovoljuje razpisa tega referenduma, je evidenten znak, da se Vlada boji, da bi na referendumu pobuda uspela. Res je, da je treba, zaradi tega, ker je bila pobuda vložena pred časom, nekaj stavkov malo spremeniti, ampak gre pa za osnovno intenco, da o tem lahko govorimo in da o tem lahko ljudje odločajo. Zdaj lahko odločamo. Dalj časa, ko se bo čakalo, težje bo vse skupaj in bolj bomo v godlji. In ko bomo v godlji, bodo ljudje naredili kaj drugega, ne le zahtevali referenduma, da bodo obkrožili, ampak bodo storili kaj drugega, česar se jaz bojim. Jaz nisem za to. Jaz sem se streljal za tole našo domovino, ne vem, kje ste bili vi, gospod Cerar, jaz sem se streljal. Pa vam povem, da mi je dostikrat žal, da sem se streljal, ker se za tako državo nisem streljal. Jaz sem bil za drugačno državo, za državo svobode, svobode govora, prosperitete in za to, da ne bomo poklekali ravno pred vsakim, ki se mu zazdi, da hoče od Slovenije nekaj. Kajti sedanja slovenska Vlada samo pokleka in se plazi pred tujci, ali v Evropi ali v Ameriki ali kjerkoli. Kakšen tretma pa imamo, se pa vidi, ko nas sprejemajo, kdo nas sprejema - malo več kot kakšen, kaj vem, vratar v ameriški beli hiši, kaj več pa že ne pridemo zraven. Jaz ne razumem, enostavno ne razumem slovenske Vlade in se sprašujem, ali je to sploh slovenska Vlada.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Dovolite mi izjemoma, zaradi potrebe po odhodu ministra zaradi nujnih obveznosti, da dam besedo ministru za zunanje zadeve pred odhodom s seje. Izvolite, gospod minister.    DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Res bom moral predčasno oditi zaradi nujnih drugih obveznosti. Tu me bodo nadomeščali pooblaščeni predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve.   Najprej naj samo povem, kakšen je resničen podatek glede glasovanja o globalnem dogovoru o migracijah. Namreč, 152 držav je ta dogovor podprlo, proti sprejetju resolucije v Združenih narodih je glasovalo 5 držav, torej proti je bilo 5 držav, za je bilo 152. Proti so bile Madžarska,         Češka in Poljska, torej te tri članice Evropske unije, Madžarska, Češka in Poljska, in pa Izrael in ZDA. Torej samo 5 držav je bilo proti. 12 držav je bilo vzdržanih, vzdržane so bile Bolgarija, Avstrija, Latvija, Italija, Romunija, Alžirija, Avstralija, Čile, Libija, Liechtenstein, Singapur in Švica, Slovaška se pa glasovanja ni udeležila. 152 držav je to resolucijo podprlo in mislim, da ta podatek, ob tem kar sem navedel, kdo se je vzdržal in da jih je bilo samo 5 proti, govori sam zase.   Moram pa se odzvati samo kratko na zadnji nastop, na nastop gospoda Jelinčiča. Jaz ne vem, zakaj, gospod Jelinčič, ste tako sovražno nastrojeni proti meni osebno. Jaz se zavzemam za to, da bi se pogovarjali v hramu demokracije kulturno. Jaz sem vstopil v politiko, Stranka modernega centra je vstopila v politiko zato, da bi vnesla vanjo višjo politično kulturo, in smo absolutno proti vsakemu sovražnemu nastopanju. In mislim, da res ni potrebno, da mi osebno grozite, čeprav seveda v samem izreku ste izrazili pridržke, ampak v podtonu, v načinu vašega govora in v implikacijah, ki jih vaš nastop vsebuje, ste grozili meni, članom Vlade. Rekli ste, da nas bodo ljudje lovili, ko bodo začeli malo piti, in tako naprej. Gospod Jelinčič in ostali prisotni, že samo zaradi tega bi moral oditi iz tega prostora, kajti ne želim biti del takih razprav. To ni dostojno poslanca, gospod Jelinčič, in to je nekaj, na kar, oprostite, ne smemo pristati niti za sekundo. Če bo tak način govora prevladal, bodo sledila takšna dejanja, ljudje bodo s takimi zgledi v Sloveniji postali takšni, gospod Jelinčič, kot ste vi, in to ne bo dobro. Jaz si želim, da nimamo medsebojnega sovraštva, tudi če se kaj ne razumemo, tudi če imamo nasprotne argumente, ne sme to peljati v grožnje. Rekli ste, da se protičloveško izražam, da ste v dvomu, ali sem ustavni pravnik, na to ne bom odgovarjal. Ampak res bi apeliral, predsednik, na vas in na ostale poslance, dajmo skupaj ubrati nek drug ton razprave, dajmo vsebinsko razpravljati.   In zdaj, ko sem pred odhodom zaradi drugih obveznosti, naj samo ponovim, da sem seveda za to proti temu, da se sprejme sklep v smeri tega posvetovalnega referenduma, tako kakor je tudi Vlada proti, ker je bilo jasno povedano tudi s strani pravne službe, torej Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da je takšen referendum protipraven, da to enostavno pravno ni dopustno in je nezakonito. In na drugi strani sem že tudi razložil, zakaj vsebinsko menimo, da je bil pristop h globalnemu dogovoru o migracijah še kako primeren in pomemben za Slovenijo in tudi za 152 držav. Tako hvala lepa, da sem lahko spregovoril. Zdaj se poslavljam zaradi drugih obveznosti, upam pa, da bo nadaljnja razprava bolj zmerna, bolj vsebinska. Lep pozdrav!    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala gospodu ministru. Sva že dva oziroma velika večina poslancev se zavzema za kulturni dialog.   Dovolite mi, preden dam besedo predstavniku predlagatelja… / oglašanje v ozadju/ Replika, Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite, imate besedo.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.  Meni je žal, da je minister odšel - drugače bi njemu povedal, ampak saj si bo prebral -, da kot pravnik ne zna niti poslušati in, kot kaže, niti ne razume. Kajti jaz njemu nisem popolnoma nič grozil. Rekel sem, da se bojim, kaj se lahko zgodi v Sloveniji, in da se bojim, da se bo to zgodilo. Ravno pravniki so tisti, ki bi morali besede poslušati, ne pa jih interpretirati, kakor jim trenutno paše. Če je pa kdo grozil, je pa gospod Cerar grozil meni na eni od sej Vlade, ko smo bili predstavniki poslanskih skupin v njegovem kabinetu         na Prešernovi oziroma na Gregorčičevi z one strani. In je on grozil meni, da »naj bom tiho, da se mi ne bo kaj zgodilo.« To je grožnja, ne pa da se tu izmišljuje ne vem kaj vse. Pa je rekel, da ne želi, da bi bili ljudje taki, kot sem jaz. Verjamem, da ne želi, kajti on ne mara domoljubov, on ima rad tiste, ki se klanjajo komurkoli, domoljubov pa ne mara. Ampak jaz pa mislim, da je vedno več ljudi takih, kot sem jaz.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo želi predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.  Glejte, ko minister odide, mu je problem stvari odgovoriti za nazaj; upam pa, da bo to za naprej. Težko je potem polemizirati, če predstavnik Vlade, konkretno minister Cerar, pride in reče, vse je urejeno, Vlada to obvladuje in hočemo to na ta način obvladovati še naprej. Zdaj pa poglejmo malo številke, kako to Vlada obvladuje. Dve leti nazaj je bilo približno tisoč zabeleženih ilegalnih prehodov preko meje, lani 2 tisoč, letos oziroma v preteklem letu daleč čez 9 tisoč. In gospod Cerar pravi, da Vlada nekaj obvladuje. Očitno ne obvladuje ničesar, če se je za skoraj petkrat povečalo število prestreženih ilegalnih prehodov, se pravi, vdorov na ozemlje Republike Slovenije. Dejansko pa je število teh ilegalnih prehodov še bistveno, bistveno večje. Če bi kaj sledili poročanju italijanskih časopisov - in enake informacije dajejo tudi predstavniki sindikatov italijanske policije -, tam še vedno beležijo nekje med 50 in 300 ilegalnih prehodov preko Slovenije oziroma slovensko-italijanske meje vsak dan. Veste, koliko je to potem na letni ravni? Ob tem, ko policija pravi, da jih 9 tisoč prestreže. Že to, če jih 9 tisoč prestreže na samem ozemlju, seveda pomeni, da zelo malo očitno obvladuje na meji. Ampak če jih pa še toliko pride čez, je pa to seveda še toliko hujše. In potem ne govoriti, da Vlada karkoli obvladuje, ker očitno ne obvladuje ničesar.   Drugo, kar je treba reči. Težko je potem polemizirati, če se vzroke migracij vrže kar pod mizo. Danes vzroki migracij niti slučajno niso to, kar se govori brezpredmetno, od vojn do ne vem česa. Vzroke migracij danes poganjajo osebni interesi, želja po zaslužku, politični interesi tistih, ki tu vidijo bodoče volivce, in pa seveda ogromne količine denarja, količine denarja finančnih velešpekulantov, povezanih z levičarji tipa Soros, ki vse to financirajo, pa potem Arabcev in vseh ostalih. Zato se ta tok dogaja. In s tem služijo vsi, to je organizirana mafija, to je tako umazan posel v resnici, da se povedati ne da, v katerem se obrne po nekaterih ocenah zdaj že 100 milijard evrov na leto. In to se hoče v resnici legalizirati s tem sporazumom. Če bi se hotelo to urediti, bi bil sporazum napisan popolnoma drugače. Ampak ni. To se hoče legalizirati, ker je to biznis, biznis za nekatere, za vse ostale pa to pomeni konec tistega, česar smo bili vajeni, konec civilizacije, konec kulture, konec nacionalnih držav, konec vsega. In zaradi tega se je o tem vredno odločiti. Še enkrat povem, govoriti, da to ni vezano na odločitve Državnega zbora, je nesramno zavajanje. Vse, kar bo zakonodaje, ki izvira iz tega, bo sprejemal Državni zbor. Tudi o tem aktu v nekaterih parlamentih odločajo, to je, recimo, Italija, ki ste jo prej omenili. V Italiji so odstopili od tega, so pa rekli, bi eventualno, če bi potem kdaj kasneje to izglasoval državni zbor, če smo precizni; pa seveda ne bo. Ampak v Sloveniji se pa reče, tole sprejmemo, ni zavezujoče, ampak nas zavezuje, in to v istem stavku se tako pove, Državnega zbora se pa to ne dotika. To je tako zavajanje, da ne more biti večje. Kaj je rekel Boštjan M. Zupančič, če Vlada trdi, da to         (Nadaljevanje) Slovenije ne zavezuje, je to ali popolno neznanje ali pa grobo zavajanje in to je rekel sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice in bivši predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ne govoriti, da to ne zavezuje. Pa še kako zavezuje in na osnovi tega se bo sprejemalo še in še zakonodajnih sprememb, nekatere pa očitno že trkajo na vrata glede na napovedi Vlade. Zato je še kako utemeljen predlog za tak referendum, ki bo pravočasen, pred sprejetjem dokončne odločitve. Govoriti pa o tem, da je karkoli urejeno, ko ste govorili o vseh oblikah nasilja, ste nekaj pozabili. Bili so zabeleženi in potem vrženi pod mizo tudi primeri spolnega nasilja / nerazumljivo/ migrantov, tudi mladoletniki so bili vpleteni, kar vprašajte policijo. Vedno znova potem poslušam kako, da ne govorimo resnice in podobno. Dve leti sem opozarjal, da je prišlo do umora enega slovenskega policista. Dokler sem jaz to govoril je bilo vpitja kako lažem, potem je prišel pa predstavnik policije zadnjič na televizijo in je rekel, veste migrant ga je z mačeto. Zdaj je pa vse vredu. Zdaj je pa to legalno. Pa nobenemu ne pride na misel, da bi rekel, oprostite ker smo vas po krive obtoževali, da bi se kdo opravičil. to je pa realno stanje, gospe in gospodje. Pa mimogrede, ko govorite o tem kako se Vlada vedno znova ponuja prostovoljno samo zato, da bi ugajala drugim, da bi sprejemala dodatne migrante in povečano število migrantov, prepustite to odločitev ljudstvu, če ste prepričan, da imate za to podporo. Vi veste, da na tej ladji, ki jo je zavrnil Savin in celo španska levičarska Vlada, da po priznanju samih tistih na ladji, to je po Italiji bilo povedano v TV kamero, s strani migrantov samih, iz te ladje, so isisovi borci vmes, teroristi. Vi se pa ponujate, da jih boste sprejeli. In po opozorilih tajnih služb so bile predhodne in pravočasne, itn., zato se vsi te ladje toliko otepajo, ker je bilo pa tistih ranljivih skupin, so jih pa že na Malti sprejeli. To pa verjetno tudi veste. In tako ponujanje za to, da se kupuje neke politične točke, ne vem pri komu na evropskem parketu na račun varnosti svojih lastnih državljank in državljanov, gospe in gospodje, je nespodobno, nesprejemljivo, da ne uporabim še kakšnega veliko hujšega izraza.

Prav neverjetno je kaj poslušamo v parlamentu države članice EU, ki ima med državami, med najnižjim številom migrantov in velja med varnejšimi državami na svetu.   Torej nadaljujemo z razpravo. Besedo dobi gospod Primož Siter, za njim naj se pripravi mag. Branislav Rajić in gospod Miha Kordiš. Izvolite. Robert Pavšič sem spustil.

Hvala lepa za besedo in hvala, da ste omenili številke, do številk in do dejanskih statistk o katerih se danes pogovarjamo dejansko še pridem.   Bi pa začel z začetkom, z Grimsovim začetkom, ko pravi, nobena tema ni delila sveta in Evrope bolj kot ta. V bistvu nobena stranka in nobena politična kampanja ni razdelila Slovenije v vseh 30. letih bolj kot ravno politika SDS. In to je danes seveda cilj te razprave. Mi se v bistvu ne pogovarjamo o referendumu, mi imamo pred seboj eno izvrstno politično propagandno, propagandistično akcijo. Če se ne motim, ko smo prejšnjič v dvorani Državnega zbora obravnavali podobno tematiko, je bilo to enaintridesetič na temo beguncev, danes torej dvaintridesetič razpravljamo na temo beguncev v samo dveh mandatih, sklicih Državnega zbora. Tako, da gre za eno zelo dobro premišljeno propagandistično akcijo politične desnice. Navajeni smo sklepov, poročil, referendumov, zahtev, protestov, kampanj, plakatov, akcij in tako naprej. V zadnjem času vedno in povsod kazanje s prstom samo in izključno na begunce, krivi so za vse, krivi so za nizke plače, krivi so za brezposelnost, za sramotne pokojnine, za vse so krivi begunci. Ko je treba pa kaj narediti, ko pa je treba, recimo, prej smo slišali o dvigu minimalne plače, ko pa je treba kaj konkretnega narediti za slovenskega državljana pa potem vidimo kdo je kriv in kdo to štopa. To niso begunci, ampak ena specifična politična opcija         (Nadaljevanje) na slovenskem parlamentarnem parketu. Na eni strani, se pravi, imamo to propagandno akcijo, ki ni nič drugega kot dimna zavesa za resnične, za naslavljanje resničnih problemov in vzporedno za zakrivanje vsega kar ta ista politična stranka, torej SDS v svojih mahinacijah izvaja. Nezakonita financiranja iz tujine, od Orbana do Diane Džukić pa potem financiranje kampanj preko svojih medijev in tako naprej, lahko bi naštevali vse kar na tej točki SDS še potrebuje, je oblast. In to je to. In to je cilj te kampanje, počasi centimeter po centimeter laž na laž korakanje proti eni nasilno z lažmi prevzeti oblasti. Med drugim pa številke, dejstva, statistike pravijo nekaj popolnoma drugega. Par številk smo že slišali, 152 držav je globalni dogovor že podprlo. V Levici smo kritični do tega dogovora, ne zaradi njegove vsebine, ampak zaradi njegovega nezavezujočega statusa. Mi bi si želeli, da te stvari postanejo zavezujoče do držav članic oziroma podpisnic.   Zdaj zopet, o tem smo govorili že tisočkrat oziroma ne tisočkrat, ampak dvaintridesetkrat. Nedopustno je moralno in pravno, nedopustno je, da o pravicah manjšine odloča večina. In klic po tem referendumu je ravno to. Klic po tem, da večina odloča o osnovnih življenjskih pravicah manjšine. In zdaj, kakšna je ta manjšina, naj obelodanim. V Sloveniji je bil med 2015 in 2018 azil podeljen skupno, zdaj pa upam, da sedite, 491.ljudem. 491 ljudi je približno številka funkcionarjev in zaposlenih v tej ustanovi. 491 ljudi je ena konkretna gledališka dvorana ljudi. 491 ljudi. O 491. ljudeh govorimo. Prosilcev za azil je bilo v tem enakem obdobju 5 tisoč 616, kar pomeni, da je pozitivno rešenih samo 8,7. To so točne statistike, odstotka prošenj. Zdaj pa najbolj zanimiva številka, v deležu celotnega prebivalstva države, če preračunamo, predstavljajo vsi tujci 6 %, begunci pa zgolj 0,02 %. Mi se pogovarjamo o 0,02 % prebivalcev Slovenije. 280 tisoč, mimogrede, ljudi, Slovenk in Slovencev živi pod pragom revščine, marsikateremu od njih smo poskusili dvigniti minimalno plačo, pa ste v SDS, ste se temu lepo ognili.   Danes imamo pred seboj, torej nimamo neke predmetne razprave, imamo jasno propagandno akcijo, saj vsi vemo, čez par mesecev se bodo zgodile evropske volitve. Ne bo, ni skrivnost, da bo v ospredju kampanje ravno to vprašanje tako imenovane varnosti. Pozivam poslanke in poslance, predstavnike in predstavnice političnih strank, da tudi v teh svojih kampanjah naslovimo resničen problem migracij, resničen problem, resničen vzrok migracij, ki ni neka ideološko, versko nahranjeno, dajmo mi zdaj islamizirati cel svet, vzpostaviti širiatsko pravo in posiliti vse belke. Govorimo o Zvezi Nato, ki je glavni vzrok za vse kar se dogaja, s svojimi vojaškimi posegi, s svojim kapitalskim zaledjem in z vsem kar vleče za seboj do okoljskega opustošenja, ki bo         v prihodnje še največji izziv oziroma največji vzrok za množične migracije.   Kampanja. Jaz sem se prej med uvodnim nagovorom predlagatelja malce pozabaval in poguglal cenik oglaševanja na nacionalni televiziji. Za leto 2018 na tretjem programu ena sekunda stane 3,6 evra, se pravi, ena ura približno 13 tisoč evrov. SDS so si ravnokar izborili, jaz bi rekel, tam nekih 23 tisoč evrov oglaševanja na nacionalni televiziji.   Še vedno pa nimamo odgovora, zakaj sploh o tem danes diskutiramo. Zakonodajno-pravna služba je dala zelo jasen odgovor, da v bistvu nimamo podlage. Niti referendumsko vprašanje, ki je predlagano, ni jasno. Ni nobene pravne podlage. Med drugim pa predlagatelj celo reče, da tu ne gre za mnenje Zakonodajno-pravne službe, ampak za (citiram) »nesramno zavajanje«. Kaj je tu še sploh za razpravljat, za diskutirat.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo ima, kot že rečeno, Robert Pavšič. Pripravi naj se mag. Branislav Rajić.    ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo.  No, da bom gospoda Siterja dopolnil, da še mi zaslužimo 23 tisoč evrov oziroma da jih porabimo na račun države. To je pa verjetno namen današnje seje - že videno, že slišano, pričakovano. In glede na potek in glede na pravna mnenja si upam trditi, kaj se bo zgodilo v naslednjih nekaj mesecih - predlagatelj bo vložil predlog nekega zakona in bomo potem poskušali odteči še en krog in bomo kot maratonci ne tekli zadnji častni krog, ampak do onemoglosti.   Niti ne vem, o čem se danes pravzaprav sploh pogovarjamo, o migracijah, o množičnih migracijah, ilegalnih migracijah. Zelo nenatančni smo postali, in to je tisto, kar me najbolj moti. Pričakoval bi, da bi glede na včerajšnje poročanje ljudi, ki živijo ob meji, torej iz Jelšan, iz Ilirske Bistrice, prišli na plano z nekim predlogom, kako okrepiti nadzor meje, da se bodo ljudje dejansko bolj varne počutili. Ampak tega z referendumom oziroma s predlogom nezakonitega referenduma - to smo slišali danes že kar nekajkrat - o varnih globalnih migracijah nikakor ne bomo dosegli. Dajmo biti enkrat malo bolj konkretni pa reči, zagotovimo toliko in toliko sredstev za zaposlovanje v policiji in dajmo na mejo dovolj ljudi in preprečimo nezakonite migracije čez mejo, v izvoru. Tudi ko govorimo, kdo bo kaj dobil oziroma kakšne interese ima Vlada, da preprečuje ta referendum, ne vem, pa vprašam tu zdaj vse predstavnike Vlade, ki so trenutno še ostali, ali je med njimi mogoče distributer steklokeramičnih plošč, ki ste jih že tolikokrat očitali, pa verjetno ni bila še nobena kupljena, ampak je to nek plan, če pride do izbruha neke množične migracije. A govorimo mi danes tudi o islamizaciji. Že zadnjič sem opozarjal, da je to zelo nevarno do 6 % Slovenk in Slovencev, ki so deklarirani kot pripadniki islamske vere, in so tvorni državljani, ki prispevajo. Jaz ne bi tega delil na ideologijo ali pa na neko versko noto. Nima smisla in ni fer do ljudi, ki že danes tu živijo. Poleg tega slabšalno govoriti o Organizaciji združenih narodov, itak je brez zveze, itak jo sestavljajo samo izvorne države, v to vnesti oziroma vplesti še osamosvojitev, ki je enako vprašanje, kajne, za koga smo se mi borili, demokracijo, če bomo mi potem to podprli, vaš predlog, smo demokratični, če ga ne bomo, nismo. Ampak to je ravno pojem demokracije, da smo mi proti vam, vi pa proti nam, ampak smo nasprotniki, nismo pa sovražniki. In še evropska sodišča, oni se motijo. Ja, verjetno se motijo, ker motiti se, je človeško.   Če govorimo o sovražnem govoru, ki smo ga tolikokrat že omenili. Je sovražni govor to, da medtem ko vi govorite, nekoga sovražite? Ali je to kaznivo? Ni.         Ali se da o tem soditi? Ne, lahko pa se to obsodi. In to dejansko obsojam. Sovraštvo na vsakem koraku, zlivanje tega žolča, to dejansko nikamor ne pelje. In če bi tale zadeva meni delala, bi bilo malo boljše… / težave z mikrofonom/ Tako, ja.   Ko govorimo o ciljni državi, o tem, kam prihajajo ti ljudje, v kakšni državi, v kakšni Evropi bi mi radi živeli. Jaz bi rad živel v taki ciljni državi, v kateri lahko pošteni in delavni ljudje živijo človeku dostojno življenje. Z zbujanjem strahu in predlaganjem tega, da se, kot je rekel kolega Siter, večina odloča o pravicah neke manjšine - pa da ne bo pomote, da ne boste spet rekli, ni to manjšina v ustavnem smislu, ustavno zaščitena manjšina, ampak manjša množica ljudi, ki jih druži nekaj drugega kot manjšine v Sloveniji -, tega nikakor ne bomo dosegli. Zato bi pravzaprav bilo najbolj idealno ravno tisto, kar je bilo izpostavljeno v postopkovnem predlogu - da o tem sploh ne bi razpravljali. Ampak potem teh 23 tisoč evrov, kot je bilo zdaj ocenjeno čez prst, bi se vse zlilo samo na eno stran, ne pa na drugo stran; če se pa na obe, potem pa je to stvar demokracije.   Najlepša hvala.    PODPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Na vrsti je mag. Branislav Rajić. Naslednji naj se pripravi Miha Kordiš.     MAG. BRANISLAV RAJIĆ (PS SMC): Hvala, gospa podpredsednica.   Dober dan vsem!  Ja, nekako je bilo izrečeno, več govorcev je poudarilo, da ne vidijo predmetnosti oziroma da je ta seja brezpredmetna, in jaz sem med njimi, ker se s tem strinjam. Ampak nekaj koristi bomo pa ja izvlekli iz današnje seje, vsaj zaradi neumnosti, ki so bile izrečene. Pa na nekaj od njih se bom ozrl, ravno zaradi tega, da vidimo, ali je res možno potegniti kakšen plus, da ne bi teh 23 tisoč bilo stran vrženih.   Ena izjava je bila: »Brexita ne bi bilo, če ne bi bilo množičnih migracij čez ozemlje Republike Slovenije.« Zdaj pa, ali je človek, ki v to verjame, jaz ne vem, ampak upam, da bodo britanski obveščevalci, ki delujejo v Sloveniji, o tem obvestili gospo Thereso May, da eventualno po upokojitvi, ki ji verjetno sledi, izbere mogoče Slovenijo za nastanitev in na ta način pripomore, da imamo več pozitivnih, boljših migrantov.   Druga je trditev, da vse severne sosede Slovenije so zapustile globalni dogovor o migracijah. Retorika, kako je to izrečeno, pravzaprav govori, kot da so države severne Zemljine poloble zapustile nek dogovor in mi smo zdaj ostali sami. Mi smo ostali s 152 državami, ki to podpirajo. Pač, tisti dve naši sosedi, v katerih trenutno vlado vodi desna opcija, jasno, da tega niso podprle, ampak to nikakor ni njihova prednost, to je naša prednost.   In ena, mogoče celo najljubša danes zame je ta, zakaj nobeden od naših pravnikov, če so tako pametni, ni dobil Nobelove nagrade. Preprosto, ker se Nobelova nagrada za pravo ne podeljuje, na področju kemije, fizike, molekularne biologije pa se verjetno ne da dobiti z znanjem pravnika.   Tako pravzaprav ta poskus, da se pride do razpisa referenduma, je samo še ena zloraba oziroma poskus zlorabe, da se organizira generalna orožna vaja enega volilnega telesa. In mi smo tu, da se odločimo, glede na število razpoložljivih glasov, ali smo za to ali nismo, in videli bomo, kako bo. Migracije pa so naraven proces, tudi naraven družbeni proces, in mislim, da se tudi kolega, ki temu nasprotuje, verjetno zaveda, da bova zaradi migracij tudi on in jaz enkrat v domu ostarelih, da bova varna, da bo nekdo tam, da nama zamenja pleničko, pa da nama vtakne infuzijo in da nama prirezuje nohte, da ne strohniva v obliki, ki ni dostojna človeka. Tako je to ena pozitivnih reči, ki jih od tega lahko pričakujemo. In upirati se migracijam s pomočjo referenduma, se mi zdi, je enako neumno, kot če bi v primeru epidemije se skušali upirati bakterijam s pomočjo referenduma.         In samo en mesec je od takrat, ko je na to temo cenjeni kolega Grims že posiljeval medijski prostor, in po tem pičlem mesecu smo spet prisiljeni poslušati nove pravljice, danes pa celo z ilustracijami, kot ste videli, bile so tudi slikanice.   Kaj več reči od tega, kar je povedala Zakonodajno-pravna služba ali minister za zunanje zadeve, praktično ni. In jaz sam pri sebi, pa verjetno pri nekaterih od kolegov, bom izkupiček današnje seje videl v tem, da smo še enkrat jasno potegnili ločnico med Grimmovimi in Grimsovimi pravljicami, ker Grimmove pravljice so del zgodovine o napredku civilizacije, a, kolega Grims, vaše so bolj dokaznjenega /?!/ zatona.   Hvala.     PODPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala.  Besedo ima predlagatelj mag. Branko Grims.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.  Kadar levičarju zmanjka argumentov, se zateče k zasmehovanju in razglasi nasprotno stran, da razglaša sovražni govor. To je tehnologija, ki jo je uporabljala levica tam že od ruske revolucije naprej, in tudi danes se točno to dogaja tukaj. Govoriti zaničljivo o Nobelovih nagrajencih, no, to je nekaj zelo zanimivega, nekaj novega. V glavnem, edini Nobelov nagrajenec, ki sem ga jaz citiral, je Milton Friedman. On je Nobelov nagrajenec za ekonomijo, saj veste, to je tisto, česar levičarji ne razumete. Ker, kot je rekel von Hayek, če bi levičarji imeli kaj pojma o čemerkoli, zlasti o ekonomiji, ne bi bili levičarji. In kaj je povedal Milton Friedman? On je rekel, da so množične migracije in država blaginje nezdružljive, ali imaš množične migracije ali imaš pa socialno državo, državo blaginje, obojega pa ne moreš imeti. In o tem v resnici danes govorimo. In kaj pravi Murphyjev zakon, to je edina stvar, ki jo levičarji v praksi obvladate, ker za vas ne velja ne ustava ne zakon, pravi: »Karkoli vam levičarji govorijo, vedno vam govorijo o denarju.« In v resnici je to, o čemer mi danes govorimo, govorimo o denarju. O denarju, ki se meče skozi okno v neverjetnih količinah. Edina relevantna številka, ker je bila transparentna in to je ena redkih točk, kjer sem hvaležen prejšnji Vladi, je bila nameniti denar za migrante v proračunu leta 2016, to je bilo 123 milijonov evrov, to je bilo v enem letu. Štiri leta to že traja, to se pravi, lahko sklepamo - od takrat je to netransparentno, razpršeno na sto naslovov, da se ja ne vidi, kako je, potem se pa govori, da smo za migrante porabili samo tisto, kar je porabil Urad za migrante, zamolči se pa vse razpise, vse po dolgem in počez. No, ampak če teh 123 milijonov pomnožimo s štiri, ker to traja štiri leta, dobimo neverjetne pol milijarde evrov. Za ilegalne migracije ste zagonili pol milijarde evrov. Za ilegalne migracije ste zagonili zato, ker ste zavestno kršili ustavo in zakone Republike Slovenije, pol milijarde evrov v zadnjih letih. To je pa realno stanje. Pa ste ob tem vsaj zaščitili Slovenijo? Niste! Tok narašča, samo po južni strani je prišlo v enem letu v Slovenijo več kot 9 tisoč migrantov, ki ste jih prestregli, pa še bog vedi koliko, po ocenah Italijanov, sem vam povedal, še bistveno več, ki jih niste prestregli. To se pravi, meja sploh ne deluje, meje nimamo. Po tisti maksimi, da obstaja samo tista država, ki brani zunanje meje, ali pa skupina držav, združenih držav, ki brani zunanje meje, sploh ne obstajamo. To je točka, do katere ste pripeljali. In mečete denar skozi okno. Potem pa pravite, odločala bo večina o manjšini. Gospe in gospodje, ilegalni migranti niso nobena manjšina. Ilegalni migrant po pravnem redu, ko stopi na ozemlje Republike Slovenije, ima samo tri posebne pravice, da je aretiran, da je procesiran in da je izgnan, pa nobene druge pravice nima, da ga pošlješ, od koder je prišel. Ker je to vdor, to je nasilje, to je kršitev pravnega reda, tisti hip, ko nekdo stopi na ozemlje Republike Slovenije. In tiste pravljice, da so to ubogi begunci, ki jih prevažajo, ne vem, vojne in ne vem kaj, teh pravljic je konec. Vojne so končane. In kaj je rezultat? Ahmad Shamieh kot neslavni simbol         (Nadaljevanje) pač tega je potem, ko je vojne konec ostal v Sloveniji in ste mu vi to omogočili na protipraven način. To je zanimivo, z zlorabo prava, ker to je zloraba prava. Če imaš ti pravnomočno odločbo pa je ne izvedeš in za tem stoji določena politična stran in koalicija in Vlada. To je zloraba prava, gospe in gospodje. Zloraba prava, ki je stala v zadnjih letih Republiko Slovenijo vsakega državljana, državljanko na stotine evrov. Skupaj pol milijarde evrov, približno. Koliko točno veste morda vi, ne da se točno izračunati, ker te številke so zdaj razpršene, ampak 132 milijonov na letno lahko vzamemo kot osnovo pa pomnožimo pa bo verjetno rezultat kar pravilen. In ko je bila debata v preteklosti, ste govorili, Slovenija bo ostala osamljen otok, če ne bo sprejela globalnega sporazuma. Danes je Slovenija ostala vrh ene balkanske kape, med tem, ko naši neposredni severni sosedje so vsi odstopili, niso pristopili k temu sporazumu, pa lahko to vprašate kakorkoli hočete. In to je, če nič drugega, jasen signal migrantov, kje so zaželeni in Slovenija s tem postaja ciljna država. To, da v Sloveniji ni takega bogastva kot pač na zahodu nas je do neke mere reševalo v preteklosti, ampak to je zelo slaba tolažba. Ni pa rečeno, da bo tako tudi naprej in zagotovo ne bo, ker se stvari obračajo. Ljudje so postali občutljivi in to je problem. In biti žaljiv do sogovornika in takole se obnašati, gospe in gospodje, jaz bi bil zelo vesel, če bi vsaj stvari res poznali. Recimo, kaj jaz vem, bom kasneje še nekaj drugega pokazal, bo zelo zanimivo, ker radi slikice gledate.

Hvala.   Na vrsti je gospod Miha Kordiš, kot naslednji pa naj se pripravi gospod Janez Janša.

Hvala za besedo predsedujoča. To intervencijo bi rad začel s prispodobo, ki že nekaj časa kroži po socialnih omrežjih in mislim, da je čudovit povzetek tega kar se danes dogaja na tej seji. Ta prispodoba gre takole. Imamo mizo, na tej mizi je 20 piškotov. In za to mizo sedi nek kapitalist, bankir, industrialec, za to isto mizo sedi slovenski delavec, recimo ena slovenska trgovka, ki dela v sosednjem Mercatorju in za to mizo sedi tudi tretji, nek begunec. Kaj se zgodi? Tisti kapitalist zase od dvajsetih piškotkov vzame 19 piškotkov. Potem pride pa mimo SDS, pod rebra butne slovenskega delavca in mu reče pazi, poglej, tukaj imaš piškot, vzel ti ga bo begunec. In to je to kar se dogaja na današnji seji, to je to kar se je dogajalo v preteklosti. SDS se postavlja na stran kapitala, postavlja se na stran bogatih, mednarodnih korporacij in posledica tega seveda so opustošene slovenske javne finance, je slabši standard bivanja v tej državi za slovenske državljanke in državljane kot bi lahko bil, so nižje plače, itn. In ker so ljudje to spregledali, ker vedo, vidijo, da skrajna desnica nima ničesar več za ponuditi, potem iščejo zunanje sovražnike. In kje najdejo zunanje sovražnike? V tistih, ki jim ne morejo nič reči nazaj, ker so goli in bosi, ki bežijo in ki imajo drugačno barvo kože kot bi bila recimo gospodu Grimsu všeč. In s tem poskušajo potem prepričati ljudi, s politiko strahu, s tem, da jih migranti ogrožajo in tako naprej. Edini, ki ogroža blaginjo slovenskih državljank in državljanov so politiki, ki izvajajo trde kapitalistične politike v tej državi. Tisti, ki jim jemljejo revnim in dajo bogatim. In SDS zagotovo je med njimi. Pa še kje drugje se najde. Ful hecno je, ko vse ostale obtožuje zlorabe prava, ko vse ostale obtožuje, da dejalo legalno, nelegalno, v resnici govorijo svojo lastno zgodbo, ampak spet jo poskušajo skriti s tem, da za svoje lastne grehe obtožujejo     ŠPE) – 11.10    vse ostale. Slišali smo o zlorabah prava. Jaz se tukaj spomnim na neke nabiralnike, ki so bili premajhni, spomnim se na neke procese tipa Patria, ki so zastarali in podobno. Kaj pa to, to pa ni zloraba prava?    PODPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Lepo prosim, če se držimo točke dnevnega reda.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Oprostite ponovno zdaj še vi kot podpredsedujoča mi posegate v besedo, medtem ko smo recimo imeli uvodno razpravo gospoda Grimsa polno laži, rasizma, govora o Brexitu – »tutti frutti«, o vsemu, pa »nikome ništa«.    PODPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Poseg v točko dnevnega reda je moja pravica kot predsedujoča, tako da jaz vas ponovno lepo prosim, opozarjam, držimo se vsebinske točke dnevnega reda. Moja prošnja.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Ja, odlično. Moja prošnja pa je predsedujoča, da ravnate konsistentno. Zelo očitno je…    PODPREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: To je moj namen.

Zelo očitno je, da se name, vame… spravljate se name zaradi ne vem čisto točno kakšnega razloga, medtem ko resnični problem kot je sovražni govor, kot je rasizem in vse ostalo, ostaja nenaslovljeno. Praktično lastno ročno tukaj s kolegom Siterjem govoriva o tem problemu, ki je evidenten, tamle na kamero, lahko ga poslušamo iz trde desne strani, takrat pa ne intervenirate. Zdaj pa mi dovolite, da nadaljujem.  Skratka zloraba prava, ni Marakeška deklaracija zloraba prava. Kot je tovariš Siter že povedal, največji problem Marakeške deklaracije je, da ni bolj zavezujoča kot bi dejansko morala biti, ker imamo opravka z globalnim svetom in temu posledično imamo opravka z globalnimi migracijami in to je dejstvo, ki ga je potrebno prepoznati in ga je potrebno regulirati, ker tega bo v prihodnosti še več. Če ne drugega, zaradi naraščajočega obsega okoljskih kriz, ki bo prej ali slej pripeljal do vsesplošnega podnebnega bega. Zaradi spiranja prsti bo zlasti po globalnem jugu udarila lakota, pa vedno hujšim vremenskim ujmam smo priča, zaradi sprememb okolja in tako naprej. Pa potem še čisto klasični imperialistični dejavnik, ki bodisi ekonomski, bodisi čisto vojni, ko zahodne države, zahodni centri moči, posegajo v države globalnega juga z oboroženimi intervencijami oziroma z korporativnimi mahinacijami in potem seveda pustošijo po tistih državah – pustošijo socialno, pustošijo ekonomsko, pustošijo vojno. Jasno je, da marsikdo v teh državah v luči vseh teh treh dejavnikov, torej ekonomskega pustošenja iz zahoda, vojnih intervencij iz zahoda in okoljskih sprememb, podnebnih sprememb, ki jih spet poganjajo industrialci v zahodnih državah, v svoji domovini ne vidijo več nikakršne prihodnosti, ne vidijo nobene možnosti, da lahko sami približno normalno preživijo, pa da preživijo njihove družine, da preživijo njihovi otroci. In se podajajo na dolge nevarne poti, v katerih jih mnogo izgubi življenja. To ni hec – grejo na te poti, dolge tisoče in tisoče kilometrov, zato da najdejo zatočišče in očitno je to za slovensko skrajno desnico nekaj povsem nepojmljivega, da je potrebno ljudem v stiski pomagati. To je res nek najbolj osnovni koncept sobivanja, na kateremu je zgrajeno celotno človeštvo in celoten napredek človeštva. Tistemu, ki je v stiski, se pomaga. In gotovo oblika pomoči ni to, da nekoga postaviš pred zid, ampak je to, da ga sprejmeš, da mu pomagaš, da ga integriraš na eni strani – torej kot naslavljanje položaja tukaj in zdaj, na drugi strani pa poskušaš vzpostaviti neke normalne razmere za bivanje v njegovi lastni domovini.  Zdaj, SDS advocira ravno obratne politike – rasizem v domovini, zid na mejo, pa Nato v tiste tretje tuje države. Vidimo, da to ne pripelje nikamor, razen v novodobne poraste fašizma.         Dalje, veliko je govora s strani SDS o legalnih, nelegalnih migracijah in tako silno poudarjajo to, da se migracije, ki smo jim bili priče, dogajajo nelegalno. Razni zakoni so bili legalni, suženjstvo je bilo svoj čas legalno. Ne uporabljajte zakona kot mere tega, kar je prav in kar je narobe! Ampak če se na vsak način o legalnem pa o nelegalnem pogovarjati, o legalnih in nelegalnih tokovih, dajmo se pogovarjat o nelegalnih tokovih financ iz fašistične Orbanove Madžarske v volilno kampanjo SDS! Hm?! Evo, pogovarjajmo se o legalnih in nelegalnih stvareh!     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo ima gospod Janez Janša oziroma predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.  Glejte, bilo bi škoda zamuditi tako odlično izhodišče, kot ga je dal zdajle kolega; upam, da mi bodo ostali oprostili. Namreč, povedal je nekaj zelo zanimivih stvari. Prej sem že opozoril, da se iz Nobelovcev ni dobro norca delati. Mimogrede, obstaja izračun nekega Nobelovca, da bi za stroške, kolikor stane prihod nekega migranta ilegalca v Evropo in potem vse, kar je povezano z njim, od varnosti do sociale, do vsega, lahko preživelo tam, od kjer ti ljudje prihajajo, deset ali pa celo sto ljudi. Se pravi, to s humanizmom nima nobene zveze, gre za neke druge stvari. Toliko za začetek.  Zdaj pa, kolega je zdaj že dvakrat uporabil najnovejši šlager, o katerem sem jaz tudi zadnjič enkrat govoril, to je tisto, prej je bilo to, da vse, kar prihaja k nam, so begunci, ubogi reveži, ki bežijo za lastno življenje. Potem se je seveda izkazalo, da prihajajo Maročani, Alžirci pa ne vem kaj še vse / oglašanje v ozadju/, iz držav, kjer niti slučajno ni vojne. No, najnovejši šlager levičarjev je pa globalno segrevanje. Ker je globalno segrevanje tam, ker je človek to povzročil, zdaj ti ljudje trpijo in bežijo in zato mora to Evropa sprejemati in pač požreti. Gospe in gospodje, že zadnjič sem enkrat izrekel tisto, zaradi česar ste se potem vsi norca delali - globalnega segrevanja sploh ni. Je treba namreč vedeti, o čem se govori. Zdaj pa bom za trenutek uporabil malo znanosti, če ne zamerite. Pa prosim, dajte to pogledati. Najprej tole, kar vam kažem, je gibanje temperatur v Zemeljskem novem veku. Zdaj smo trenutno tule, vidite, tole je bil pa višek. In razlika je 15 stopinj. Cel Zemeljski novi vek, gospe in gospodje, je bila Zemlja toplejša, kot je zdaj. Tole nihanje tule dol so pa ledene dobe. Šele zdaj so se malo stvari začele bolj odvijati. Ampak, gospe in gospodje, Zemlja je bila mnogo bolj vroča, pa ni bilo nobenega globalnega segrevanja, ni bilo nobenih grdih globalistov, pa nobene industrije, pa nobenega človeka. No, pa gremo na malo manjši del. Tole je prikaz zadnjih nekaj tisoč let, se pravi, ledene dobe. Tole, kar so špice tule vmes, so medledene dobe. In ne boste verjeli, tule smo zdajle, toliko, da boste vedeli sploh, o čem govorite, in ta špica je nižja od vseh ostalih, kar pomeni, da so bile vse ostale medledene dobe bolj vroče, kot je sedanje obdobje, pa ni bilo nobenega globalnega segrevanja. Zanimivo, kajne. Ups! Kje pa je zdaj tisto globalno segrevanje pa vse ostalo? Pa gremo še malo naprej. To je pa zadnjih 10 tisoč let. Zdajle smo tule…     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Mag. Grims, preden preidemo na… / govorita oba hkrati/ Jaz bi predlagal, da se držimo teme dnevnega reda. Jaz razumem…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ne, ne, ne, pazite, to je bil argument kolega, pač zahteva svoj… Jaz vem, da vam je vroče zdajle postalo…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Ne, mogoče je vam vroče, ker hitite…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Saj bom končal…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … s temi grafi, ki nimajo zveze s temo današnjega dnevnega reda…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Saj bom vse razložil. Malo znanosti ne škodi v tem Državnem zboru…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Vem, da ste pa v zadregi zaradi te tematike, to mi je jasno. Ampak dajte se držati dnevnega reda, lepo prosim.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): No, saj se držim, tako kot kolega, kajne.   In kaj je tu trik? Imeli smo malo ledeno dobo, to je bilo zdaj, v letih od 1700 do 1850 je uradni konec, dejansko je bilo skoraj do začetka 20. stoletja. In potem se je Zemljica malo ogrela in zdajle smo tule. Ampak, gospe in gospodje, vsaj zadnjih, če gledate tele špice, so višje, to je pa zadnjih 10 tisoč let. Vsa ta obdobja so bila bolj topla, pa ni bilo nobenega človeka pa nobenega globalnega segrevanja, pa nobene industrije         pa nobenih ljudi, ki bi grdo izkoriščali. To je tisto, o čemer sem govoril, da je Sonček pač neskončno močnejši, kot je vpliv človeka, in da je to samo en izgovor, izgovor, ki pa v tem hipu kot uradna ekologija obrne 200 milijard evrov! Ampak od tega Zemlja nima nič, se pa polnijo nekateri žepi, to mi lahko verjamete. In to imeti za izgovor, gospe in gospodje, ne zdrži. Tole, če hočete, je USGS NOAA graf, narejen na osnovi meritev, ki so preverjene po celem svetu, tega ne more nihče od vas izpodbijati. Jaz verjamem, da vam je zdajle vroče. Gospe in gospodje, globalno segrevanje ne obstaja, to je larifari! Samo izgovor za to, da se iz žepov davkoplačevalcev vleče denar, pa se pač forsira ene na račun drugih, ene podjetnike, ki imajo veze pri levičarjih, na račun drugih. In globalisti pri tem veselo mastno služijo. To je pa realno stanje. In to niti slučajno ne more biti izgovor za množične migracije, ravno nasprotno. Ups!   Gospe in gospodje, zdaj pa vam predlagam - tole lahko tudi vzamete, vam dam za spomin, to je vse uradno tudi objavljeno, lahko preverite. Pa ko boste doma, malo premislite o tem, pa zavrtite si pravo himno levičarjev, ker prava himna levičarjev ni internacionala, prava himna levičarjev je Riblja čorba, »kako je lepo biti glup«.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: S temi zaključnimi besedami… / oglašanje v ozadju/ Dam najprej besedo za postopkovni predlog, gospod Robert Pavšič, izvolite.     ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala lepa.  To, kar je zdajle gospod Grims naredil, je - če ne tisto prej, kar je popolnoma mimo tematike današnje obravnave, je pa vsaj to na koncu. Mi smo v slovenskem parlamentu in v slovenskem parlamentu govorimo slovensko. Tako da če ste že uporabili tuj jezik, vsaj še prevedite na koncu, čeprav smo vsi razumeli, za kaj gre. Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa tudi vam. Vzeli ste mi besede iz ust. Ampak spoštujem, da imamo v veliki večini podobno mnenje. / oglašanje v ozadju/   Repliko je želel gospod Miha Kordiš. Ostale kolege, ki nimajo besede, bi pa prosil, da se spoštljivo obnašajo. Izvolite, gospod Kordiš, imate besedo.     MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.  Prvo kot prvo, govoril sem o podnebnih spremembah, ne zgolj o podnebnem segrevanju. In v tem kontekstu sem izpostavil tudi podnebni beg. Govoril sem tudi o okoljskih krizah, namerno sem govoril v množini in ne v ednini. In še posebej sem omenil izpiranje prsti, na kar posebej opozarja Organizacija za kmetijstvo pri Organizaciji Združenih narodov, da imamo še 60 let, preden bomo izprali vse površine, primerne za kmetijstvo, pri takem tempu, kot zdaj poteka. In seveda je udaru podnebnih sprememb daleč najbolj podvržen globalni jug. In to je pač jasno, da je eden izmed povodov, verjetno povod, ki bo postal prevladujoč v prihodnosti za migracije.   Drugič, kar se tiče migranti, begunci in ves ta narativ. Zame je, če je človek zbežal pred vojno, begunec. Zame je človek begunec tudi, če je zbežal pred ekonomskim uničenjem svoje države ali če je zbežal pred posledicami okoljskih sprememb.   Tretjič, znanost. Na eni strani imamo praktično vse znanstvenike sveta, ki pravijo, da so podnebne spremembe resničnost. Imamo tudi sami na lastni koži izkušnje, kaj te okoljske spremembe pomenijo s stopnjevanjem silovitosti vremenskih ujm, od suš do žleda, poplav in tako naprej. In potem imamo na drugi strani Branka Grimsa, ki je pametnejši od vseh teh ljudi. Mislim, da je edina znanost, v katero zares gospod Grims verjame, tista znanost dr. Mengeleta.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo dobi gospod Janez Janša. Pripravi naj se gospod Primož Siter.    JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS): Hvala lepa.  Predgovornik je skoraj povzročil še eno novo kategorijo beguncev, tistih, ki smo želeli pobegniti pred poslušanjem takšnih neumnosti.         Zdaj pa k bistvu. Zdaj vladna koalicija je tukaj na nek način uspela zavleči to proceduro odložitve tega predloga za posvetovalni referendum, pa do začetka te obravnave je bilo veliko priložnosti in veliko sej, pa seveda ta tematika na njej ni bila uvrščena. Vmes je seveda vlada na, bom rekel, nekoliko nizek uradniški način pristopila k temu globalnemu dogovoru in zdaj seveda posvetovalni referendum ne more odločati o tem, ne bi mogel odločati o tem ali pa, se vlada ne bi mogla posvetovati z ljudstvom o tem, ali naj dogovor podpre, ampak zgolj o tem, ali naj tam ostane ali ne. Se pravi, posvetovalni referendum je zdaj posvetovalni referendum o tem, ali Slovenija od tega odstopi ali ne. Mislim, da to vsi razumemo, ni pa krivda predlagateljev, da je do te spremembe prišlo, ker je bil predlog dan prej, preden je državni sekretar Vlade Republike Slovenije po tem, ko so vsi funkcionarji pred njim to na nek način eskiviral(?) oziroma zavrnili še v(?) Marakeš in s ploskanjem podprli nek sporazum, o katerem so mnenja deljena pri nas, v svetu in od katerega v zadnjem času države odstopajo, nobena pa ni na novo pristopila.  Zdaj ta tema seveda deli našo in svetovno in evropsko javnost, zaradi tega ker je pač bazična. To je ključno vprašanje. Se pravi, govorimo o demografiji, govorimo o ljudeh, govorimo o nas samih. Če ljudi ni, potem tudi vseh teh problemov, ki ste jih obstransko omenjali, bom rekel, od minimalne plače, do globalnega segrevanja ni, so nepomembni. Se pravi, govorimo o bazičnih stvareh.  Za državo kot je Slovenija, kjer nas je dobra dva milijona pa še pol milijona največ rojakov po svetu, je glede na našo ustavo, ki jasno govori o tem, kaj je konstitutivni del slovenske državnosti, je to še toliko bolj pomembno vprašanje. To vprašanje je pomembnejše za Slovenijo kot je recimo za Nemčijo, Francijo, Italijo, Veliko Britanijo, Združene države, Brazilijo in tako naprej, kjer pač logika in definicija številk pove nekaj drugega. Predstavljajte si, da bi, če je v Slovenijo leta 2015 šlo 500 tisoč ilegalnih migrantov, različnih kategorij. Vsi so na nek način ilegalno vstopili v državo, noben ni imel Schengenske vize. Medtem so pa ljudje s Schengensko vizo čakali nekaj ur na meji, na mejnih prehodih. Se pravi 500 tisoč ljudi je šlo čez Slovenijo, ki ima 2 milijona prebivalcev. Predstavljajte si, da bi 20 milijonov ilegalnih migrantov korakalo čez Nemčijo, v nekaj mesecih. 20 milijonov. To so ta razmerja, glede na število prebivalcev, pa velikost države. Ali mislite, da bi(?) bilo stanje v Nemčiji še takšno kot je zdaj? Niti slučajno Nemčija ne bi bila deljena, ampak bi bilo danes popolnoma drugačno.  Tako da, te stvari je pač treba vzeti v obzir. Še bolj alarmantni podatki pa so podatki o gozdu, ki jih tukaj v teh razpravah o drevesih pravzaprav noben / nerazumljivo/ noče videti. Zdaj v času novoletnih praznikov je en od slovenskih dnevnikov objavil podatke državnega zavoda za statistiko o demografiji v letu 2017, to je zadnje leto, za katero so kompletni letni podatki za Slovenijo. In, tam so izračunali tudi povprečje no in povprečja na dan. Te številke so pa naslednje. V Sloveniji se je v povprečju, po zadnjih podatkih, rodi 55 otrok na dan. Hkrati nam umre 56 državljanov vsak dan. Se pravi, vsak dan        nastane en minus v razmerju med rojstvi in smrtmi. Hkrati se v Slovenijo vsak dan priseli 52 ljudi od zunaj. In hkrati se jih vsak dan iz Slovenije odseli 48. Tukaj pa dobimo dnevno plus število 4. V seštevku dnevno število plus 3. Ampak – kaj mislite, kdo je med temi 48, ki se vsak dan izseli iz Slovenije? In kdo je med temi 52, ki se v Slovenijo priseli? Tega pa statistika ne pove. In se v glavnem tega ne meri. Tako kot se je – so se nekateri podatki ukinili, ko gre za štetje prebivalstva. Z namenom skrivanja stanja.   Zdaj, ko govorimo o tem, po mojem – oziroma po očitnih dejstvih – jasnem razmerju med, bi rekel, kvaliteto izvoza in uvoza na dnevni ravni – ne govorim o nacionalnosti. Se pravi, jaz ne govorim o tem, koliko Slovencev se izseli in koliko Neslovencev se priseli. Ker tudi konkretnih podatkov tukaj ni. Lahko pa seveda o tem vprašanju govorimo kot o civilizacijskem vprašanju. Se pravi, koliko od teh ljudi, predvsem mladih, ki se iz Slovenije izseli ali pa gre iskati srečo drugam po svetu, je bilo rojenih tukaj, je zraslo v takšni ali drugačni – v okviru takšne ali drugačne slovenske ali pa evropske civilizacije, pozna naše navade, običaje in tako naprej – in koliko od teh, ki se k nam priselijo. Se pravi, 52 na dan pride sem s popolnoma drugačnimi civilizacijskimi navadami. Iz okolja, recimo, kjer pojem človekovih pravic razumejo kot nekaj tujega. Iz držav, ki so hkrati s socialističnimi ali komunističnimi državami, vključno z Jugoslavijo, zavračale ratifikacijo Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Te deklaracije niso ratificirale komunistične države in države, v katerih je veljalo in še vedno velja šeriatsko pravo. Države, ki imajo v svojih pravnih sistemih zapisana načela iz Korana. Med drugim to, da je moški več vreden od ženske. Da nista enakopravna. Ali da je istospolna usmerjenost nekaj, kar se kaznuje s smrtjo. Se pravi, koliko od teh 52 na dan, ki prihajajo v našo okolje, prihaja iz teh tujih civilizacijskih okolij in kultur, ki imajo popolnoma drugačne vrednote.   Veš, to je razpravo, ki jo sproža ta Marakeška deklaracija. In to je ta del problema, ki ga tako imenovana slovenska levica ne želi videti. Vidi zgolj pač nekaj korakov naprej. Zdaj, če te dnevne številke prevedemo na letno število – se pravi, 52 na dan je 520 v desetih dneh, 5 tisoč 200 v stotih dneh. In potem pridemo, če končno številko delimo (?) z 2 na kakih 10 tisoč novih potencialnih državljanov in volivcev. To pa je en mandat na leto. V štirih letih so to štirje mandati. In to je tisto, kar, bom rekel, ne vsi, ampak nekateri slepi zagovorniki tako imenovanih odprtih vrat vidijo pred sabo, ne vidijo pa dolgoročnih posledic.         (Nadaljevanje) Posebno zabavno branje je branje mnenja Vlade o tej tematiki, kjer v prvem delu Vlada pravi naslednje, sam dogovor ne prinaša nobenih pravnih ne finančnih obveznosti kot tudi ne ustvarja novih pravic. Ničesar ne prinaša. V nadaljevanju pa pravi, globalni dogovor je koristen, ker naslavlja področja, ki jih je treba urediti in bo prinesel pozitivne rezultate. Zdaj na očitke, da gre za sporne stvari, pravijo nič ni določeno, nobenih novih obveznosti ni, nobenih pravic se ne ustvarja in če se ne ustvarja nobenih obveznosti, če ne navaja državna nikakršna ravnanja, potem tudi pozitivnih učinkov ne more prinašati. Vsaj preberite prej preden tako stvar napišete v celoti.   Mogoče ste kaj spremljali razpravo, v zadnjih dveh mesecih v sosednji državi, v Avstriji, slika ki jo je prej kolega Grims skušal narisati s tem regionalnim grafom katere države so v naši okolici pristopile k temu in kater ne, je slika, ki je v teh avstrijskih debatah velikokrat bila uporabljena v smislu argumentiranja enega stališča, da nadzirajo mejo med Sloveniji in Avstrijo. Do Avstrije, do Italije, do Madžarske, ključno s Slovenijo so vse države benevolentno nekako pristopile k temu globalnemu dogovoru, ki se smatra na nek način za definiranje držav, ki so migracijam prijazne, če se zelo milo izrazim. In tiste države, ki so bile proti ali pa, ki so se vzdržale, so pa migracijam neprijazne in seveda do Avstrije imate zdaj po teh zahodni balkanski poti odprto pot, seštevek držav, ki so migracijam prijazne. Avstrija z lahkoto zagovarja to svoje stališče, da bo nadzirala notranje schengenske meje in to stališče je v zadnjih dveh mesecih v avstrijski javnosti bilo podkrepljeno tudi s statističnimi podatki, ki so prihajali iz Slovenije. Gospod Cerar je prej govoril, Slovenija se ne sooča z množičnimi migracijami. Sedaj, kaj je to množično. Zdaj, ko so na neki proslavi izbere nekaj sto ljudi, s privilegiranim pokojninami in potem mediji govorijo o tem, da je šlo za množično udeležbo. Ko pa ilegalno pristopi slovensko mejo skoraj 10 tisoč ljudi, kar se je zgodilo v lanskem letu, pa to ni množično. Zmenite se kaj je zdaj množično. To kar se je dogajalo lani v zvezi z ilegalnimi prestopi meje. Treba je vedeti, da verjetno vsaj dvakrat ali pa trikrat toliko glede na sledi, ki se zdaj odkrivajo, ilegalnih pristopov ni bilo odkritih, so šli čez Slovenijo in se bodo vračali tako ali drugače, v okviru teh pritiskov. Ja, soočeni smo z množičnim pritiskom na naše meje. Ne gre za posamične, mogoče bi lahko leta 2016, ko je bila ta številka več kot 4-krat nižja, govorili o tem, v lanskem letu pa v tem času, ki ga zdaj živimo, ne moremo govoriti o tem. Se pravi, gre za množičen pritisk na Slovenijo. Deset tisoč je za Slovenijo. Koliko? Kot nekaj sto tisoč za Nemčijo, glede na našo velikost. In to tisti, ki ne dobijo azila, so strošek za slovenske davkoplačevalce. In nobene razlike ne boste naredili, ko gre za tretiranje tega globalnega problema s tem ali Sloveniji 400 ali pa 450 ali pa 4 tisoč ali pa 40 tisoč prosilcem odobrite azil, ker jih je zadaj še         milijon krat več in to ni nobena rešitev, to je zgolj odlaganje rešitve, dajanje potuhe tistim, ki ne želijo nič narediti in tako naprej. In, kakorkoli z tem ploskanjem Marakešu, ne vem, če je gospod Čurin(?) sicer ploskal, ampak rečeno je bilo, da bo z reklamacijo to sprejeto, ste veliko prispevali k temu, da bomo Slovenci v naslednjih letih imeli mejo na Krasu in na Karavankam z sosednjimi državami, čeprav smo s temi državami v istem Schengenskem območju in čeprav je odprava trajnih meja eden od največjih civilizacijskih dosežkov Evropske unije, v katero smo vstopili.  Zdaj, ne bom dosti besed zgubljal s komentiranjem tega strahu pred ljudskim odločanjem. Češ, ne mora zdaj večina odločati o statusu manjšine. Ilegalne migracije nimajo statusa manjšine, glejte. To nima nobene veze s tem, to nima nobene veze s tem. Manjšina se lahko definira znotraj neke celote. Zdaj če hočete v slovensko celoto vključiti ilegalne migracije, potem smo Slovenci manjšina, pol promila vsega tega, kar migracije predstavljajo, tako da, ne uporabljat pojmov, ki so popolnoma, popolnoma neprimerni.  Zdaj, tole lahko opletanje z, bom rekel, rasizmom pa barvo kože in tako naprej, pa zahteva nek odgovor no. Glejte, tisti, ki opletate s tem pojmom, se pred 1. novembrom vsakega leta v zadnjem času, zbirate nekaj deset metrov od tegale kraja, kjer zdaj sestankujemo, ob nekem kamnu, kjer piše grobnica narodnih herojev in na tem kamnu je med drugim napisano tudi ime tako imenovanega narodnega heroja, ki je dal ukaz leta 1942, da se zločinsko pobije nekaj romskih družin v Iški(?) iz, bom rekel, nizkotnih rasističnih nagibov. In vi vsako leto častite tega človeka, tega eklatantnega dokazanega rasista.

Gospod Janša, ne vidim povezav s tem / nerazumljivo/.

In da bo stvar še hujša. Vem da težko to poslušate, ker ste tudi tam zraven.

Ne, ne. Ne težko. Ni noben problem, jaz bi želel samo, da se držimo okvirjev, ki so danes postavljeni.

Ja, odgovarjam pač na te očitke. Skratka, da bo stvar še hujša, gospod Nemec, ne dovolite, se pravi, / nerazumljivo/ v Ljubljani že nekaj let ne dovoli pokopa teh pobitih romskih družin na Žalah. Štirikrat je bilo to že zavrnjeno. Toliko o vašem rasizmu.

Ne razumem, zakaj ste to osebno vzeli, gospod Janša. Jaz ne vem, kaj imam osebno s tem. V preteklosti ste imeli vi bistveno več s tem kot jaz bom kdajkoli imel v prihodnosti.  Gospod Miha Kordiš, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo. Tri točke, na katere sem.

Se opravičujem, gospod Kordiš, ali ste repliko želeli?

Replika, replika ja.

Repliko. Imate besedo.

Rad bi se odzval na tri točke, v katerih sem bil posredno ali neposredno omenjen.  Zdaj takoj uvodoma je gospod Janša dejal, da beži pred mojim nastopom na tem odboru. Seveda je, vem, da je operacija retorično, ampak vendarle nadaljujmo v tem istem slogu. Očitno bi danes najrajši zbežali pred mojimi razpravami na tem odboru, podobno kot ste kakšno leto dni nazaj bežali pred odločbami iz sodišča in glede na to, da v svojih razprava v obrambo rasizma vlečete ven neke stvari iz leta 1942, očitno bežite tudi pred sedanjostjo na sploh. Jaz mislim, da to niso preveč zdrave prakse, tako da dajmo se raje soočit na tukaj in zdaj.  In vprašanje, kaj je množično tukaj in zdaj, je pa nekoliko bolj aktualno. Zdaj, izpostavili ste kot neko kategorijo množičnosti – 10 tisoč migrantov na slovenskih mejah in da je to nekaj podobnega kot 100 tisoče ljudi v Nemčiji. Za začetek, v Sloveniji imamo slabih 500 prosilcev za azil. To ni 10 tisoč, to je 500 ljudi. Kot drugič, kaj potem porečete na 300 tisoč ljudi, ki so pred Državnim zborom vzklikali: »Janša ven! Janša ven!«?

No tudi, tudi ta zadnji komentar ni bil ravno najbolj primeren, a(?) moram pač vseeno opozorit na to dejstvo. Preden dam besedo gospodu Primožu Siterju, dovolite mi, da preberem še eno pooblastilo, namreč, gospod Dušan Šiško nadomešča    ŠPE) – 11.45    poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega.  Gospod Siter, izvolite imate besedo.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, najlepša hvala.  Po tem ping-pongu čutim dolžnost, da odgovorim zopet s statistiko in z dejstvi na nekaj laži in predvidevanj in medijskih zvijanj, če hočete s strani predlagatelja, ko je zopet privlekel na dan to vprašanje, kdo so sploh ti begunci, od kod sploh prihajajo, ali so to sploh vojni begunci ali kakšni begunci so.   Radi rečejo predlagatelji, da gre za ekonomske migrante, za ljudi, ki prihajajo iz držav, kjer niti slučajno ni vojne, kjer niso življenjsko ogroženi. Da ni nikogar iz Sirije recimo, kjer dejansko vihra vojna, ampak, da so iz Pakistana, iz Afganistana, iz Bangladeša, Maroka in tako podobno. Predlagatelj ni samo danes to rad(?) in pogosto privleče na dan. In en zanimiv primer, pa se bom naslonil samo na tega, je Pakistan. Pakistan, ki naj bi veljal za popolnoma varno državo, kjer ni po predlagateljevi verziji nobene vojne in zaradi česa Pakistanec ali Pakistanka pač ne more ustrezati definiciji begunca, torej nima tukaj ali pa kjerkoli drugje razen v Pakistanu, karkoli iskati. Pakistan je od leta 2004 Amerika konstantno oblegala z droni, na internetu imate zanimiv vir, ki dnevno šteje število civilnih žrtev samo v Pakistanu. Tam so teroristični napadi pogosti, država pa se sooča tudi z raznimi vremenskimi pojavi, naravnimi katastrofam, podnebnimi izzivi torej.   In zdaj, da ne bo pomote, pa da ne bom s prstom kazal samo na en naslov, da je Pakistan varna država ne pravi samo desnica, pravi tudi Ministrstvo za notranje zadeve s svojimi dejanji, ko le redko prizna mednarodno zaščito iskalcem prav iz Pakistana oziroma pakistanskim državljanom. Na eni strani, na drugi strani pa zanimiv podatek – na svojim spletnih straneh potencialne potnike v Pakistan opozarja, da zaradi varnostnih razmer, raje odsvetujejo ne nujna potovanja tja. Torej Pakistan je varen ali ni varen – mislim, da sem odgovoril na vprašanje in to ne velja samo za Pakistan. V igri imamo tudi Afganistan – naštel bom: Irak, Jemen, Mjanmar, Somalijo, Nigerijo, Darfur, Sudan, Mali, Kenija in tako naprej. Če pa potem dodamo še posledice nekega ekonomskega izčrpavanja, pa podnebne spremembe za katere bomo zdravorazumski še vedno razumeli, da so realnost, pa je potem ta seznam še bistveno daljši.  Cel ta komplet te shizofrene politike, dvolične politike, ki na eni strani povzroča migracije z netenjem vojn, tukaj s prstom kažem na slovensko zunanjo politiko, na drugi strani pa hoče omejevati migracije z zapiranjem mej, z rasizmom v politiki in tako naprej, je nedopusten. Največje masovne migracije v svetu so povzročile ravno te politike sovraštva, spodbujanja nestrpnosti in politiki, ki jo imamo danes zelo plastično prikazano na pladnju – točno to in ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi in svetu.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Kolegice, kolegi, v kolikor ni več interesa po razpravi – vidim, da je še, pred tem dajem besedo še gospodu Jožefu Horvatu.  Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa gospod predsednik, lep pozdrav vsem.  Zdaj, pred seboj imamo zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko, pred tem pa že z datumom 21. november 2018 predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij,         seveda tudi tako, kot se to zahteva ob takšnih predlogih, tudi z referendumskim vprašanjem.   Seveda, čas je zelo pomembna komponenta v življenju, medtem se je že marsikaj zgodilo in lahko tudi rečemo, da je današnja razprava pravzaprav irelevantna, ker so dogodki šli mimo, ampak tega - nisem odvetnik predlagateljev, ampak to niso krivi predlagatelji in približno tretjina poslancev Državnega zbora je podpisala predlog za razpis posvetovalnega referenduma.   In oblast, ki se boji ljudstva, ki bi se naj opredelilo o zelo pomembni tematiki, o zelo pomembni vsebini, to ni takšna oblast, ni ljudska oblast. Ni ljudska oblast.   Dejstvo je, tukaj smo si pa najbrž edini, da problem, da vprašanje masovnih migracij deli slovensko javnost in vprašanje masovnih ilegalnih, seveda, migracij, deli slovensko politiko. Tukaj bi vladajoči morali imeti vsaj kanček več posluha za razmišljanja ali pa ideje, ali pa predloge, če hočete, opozicije.   In še enkrat: Moje ključno sporočilo moje razprave je, da smo mi v Novi Sloveniji zaskrbljeni, če imamo res oblast, ki se boji ljudstva, potem smo daleč od tistih dveh grških besedic, ena je demos, ena pa kratein, ki skupaj dasta lepo slovensko besedo demokracija, potem smo daleč od tega, daleč od demokratičnih procesov.   In tudi ves ta zamik te razprave, ne bom nikogar kritiziral, da je bil nameren, lahko pa si tako razlagam.   In mislim, da bi bilo tudi zelo korektno od slovenske Vlade, ali pa od Ministrstva za zunanje zadeve vsaj, da bi temu odboru, Odboru za zunanjo politiko, prišli predstaviti, ker to se je nekaj, da bo neka interpretativna izjava, ali pa obrazložitveno mnenje, kako Slovenija, ki je očitno podprla, je podprla, to so dejstva, resolucijo Organizacije združenih narodov o globalnem dogovoru o migracijah.   Govorilo se je, bile so neke informacije iz MZZ, da bo neka interpretativna izjava, ampak tega mi tukaj na tem odboru nismo obravnavali. Morda bo kdo rekel, da odbor za to ni pristojen, da parlament ni pristojen, da je vse to v rokah Vlade.   In ne zdi se mi korektno, da se tako zaobide tiste najbolj temeljne demokratične procese v dej držav. Ja, v državi za katero smo si mnogi leta 1991 predstavljali, da bo čez slabih 30 let nekoliko drugačna in to nas skrbi. Če bi predsednik Vlade recimo, bi modro ravnal, da bi glede vprašanja masovnih nezakonitih migracij, da bi sklical kakšen politični vrh vseh parlamentarnih strank, da bi se tam na nek demokratičen način z zaprtimi vrati dogovorili za neke rešitve, gotovo bi to bila potem tudi neka optimalna rešitev za Slovenijo, ne samo za slovensko politiko, ampak za Slovenijo.   Res je, kar je bilo prej že omenjeno: Masovne migracije, masovne nezakonite migracije, ta masovnost je seveda zelo relativna.   Tisto, kar je masovno za Slovenijo, gotovo ni masovno za 80 ali pa več milijonsko Nemčijo.   In tukaj se dejansko moramo ukvarjati s konkretnimi številkami in jih aplicirati na število prebivalcev, ki živimo tukaj v tej državi.        Nihče, nihče ne govori, da, o tem, da ne smemo pomagati tistim, ki bežijo pred vojno in pred smrtjo, to o tem nihče ne govori. Govorimo o masovnih nezakonitih migracijah in - in s tem zaključujem - govorimo in tukaj ta proces je bil takšen, govorimo o nedemokratični obravnavi predloga skoraj tretjine poslancev Državnega zbora.   Ta proces žal ni bil demokratičen.   Hvala lepa.

Imamo še zadnjega razpravljavca oziroma predstavnika predlagatelja, ki želi zaključno besedo.  Izvolite mag. Branko Grims.

Hvala.   Glejte, glede na vse, kar se tako lahkotno izgovori o Sloveniji, nekaj dejstev: Slovenska vojska nikoli ni sodelovala napadu na nikogar.   Slovenska vojska je branila naša domovino in to uspešno ubranila in je sodelovala v nekaterih mirovnih operacijah, ko je branila domače ljudi pred komerkoli, ki bi jim želel storiti kaj slabega. To se pravi govoriti, da ima kakršnokoli krivdo za karkoli Slovenija, je nesramno dvakrat. Nesramno je do države Slovenije in nesramno je do Slovenske vojske.   Druga manipulacija, ko se govori, koliko migrantov je v Sloveniji. Obstaja od Združenih narodov portal UN DESA, se pravi Unites States - United Nations - podatki o migrantih, to je migration data portal, ga lahko odprete pa kliknite na Slovenijo in piše 244 tisoč 800 je migrantov v Sloveniji, ker seveda to gledajo drugače.   Oni štejejo kot migrante vse tiste, ki so prišli naknadno v Slovenijo in v Sloveniji niso bili rojeni. In zato govoriti, da je kdorkoli tu ksenofob, ali pa karkoli takega je spet nesramno dvakrat: Do Slovenije in do vseh, ki jih to neposredno zadeva.   Kar se tiče množičnih migracij, ki smo jim priča, pa je zgodba popolnoma drugačna. Jaz osebno občudujem tiste s področja radikalnega islama, zadnjič je bil tukaj gost gospod Jahija (?), ki je tak primer, ki se trudijo, da bi ga spremenili, ampak to je brezupno. Pri tem ni hierarhične strukture, ki bi lahko sistem od znotraj spremenila. In ko uporabljam izraz radikalni islam, ali pa področje radikalnega islama, to dostikrat slišim: Saj gre za vse isto. Ni res.   Recimo Bošnjaki imajo, se izjemno trudijo, da ne bi pri njih prevladal radikalni islam - zadnja leta, ne. Ampak najbrž imamo vsi kakšne prijatelje tudi iz Bosne. Ampak veste, teh je nekaj milijonov, radikalnega islama je pa milijarda in pol! to je treba vedeti, ne. In to nima veze z raso, ker nekateri govorite o rasizmu. Ksenofobija je eno, drugo je pa skrb za svojo domovino, za varnost, za vse tisto. Islamofobija je izraz, ki je zelo umetno izumljen. Islamofobija ne obstaja. Obstaja samo: Ali poznavanje islama, ali pa nepoznavanje radikalnega islama.   In če ga ne poznaš, ali pa namerno zakrivaš sledi, greš na izlet v Marakeš, kjer ste sprejeli z aklamacijo to in potem greš še malo naokoli in se zadeva zelo tragično konča in to ni edin tak primer. So tudi primeri parov, ki so potovali s kolesi in hodili na sprehode v dokaz, kako so vsi ljudje dobri. Niso.   Gospe in gospodje, to ne gre.   So različne kulture in treba se je zavedati, kaj delamo s svojo domovino in z Evropo, z enkratno evropsko civilizacijo.   Evropska civilizacija je nastala in ohranjena in je bila za zgled celotnemu svetu glede razvoja, znanosti, vsega, etike, morale, če hočete. Skozi stoletja, samo zato, ker se je Evropa ubranila pred radikalnim islamom. Če ne bi bilo Slovencev v zmagi pri Sisku, če ne bi bilo Poljakov v zmagi pred Dunajem, 1683.   Če tega ne bi bilo, verjemite, se ne bi danes tukaj tako pogovarjali in tudi nebi tako dobro živeli, kot živimo. In zato je tukaj ta problem tako pereč, ker gre za vprašanje obstoja kulture, blaginje, varnosti, civilizacije kot celote, vrednot, ki se nam zdijo samoumevne, pa jih lahko z nespametjo hitro ogrozimo, ali pa z neznanjem, ker tukaj prihaja drugačna kultura, drugačni ljudje.         Slovenija je v bistvu manjšina v tej poplavi. A se vi tega zavedate? Ste prej govorili, ne more večina odločati o manjšini. Veste, koliko danes šteje Afrika? Veste napoved, da bo štela 7 milijard tamle v nekaj desetletjih, do konca stoletja naj bi bilo pa že ne vem koliko. Ocene so različne, ampak zneski so milijardni. Če v Evropo pride samo tisti del, o katerem govorijo, da se že zdaj giblje proti Evropi, to je 200 milijonov, od Evrope ne ostane nič. Gospe in gospodje, če uvažaš tretji svet, postaneš tretji svet. Če uvažaš Pakistan, postaneš Pakistan, ker je to toliko večje od tebe, to preplavi vse in se spremeni vse in ogrozi se vse, kar se nam zdi danes samoumevno. Zato sem na začetku rekel, da je Slovenija pri tej stvari na nek način, če hočete tudi Evropa kot celota, pred tako pomembno odločitvijo, kot je bila osamosvojitev, v katero smer bo šla. In govoriti, da tukaj ni dopustno, da bi ljudi to vprašali, jaz sem samo eno stvar razbral, česa vas je strah, lastnega naroda. Kako je to žalostno. Česa vas je strah? Lastnih ljudi, Slovenk, Slovencev, državljank, državljanov, da bi jih vprašali, kaj oni o tem mislijo, in da bi se zavezali, da boste njihovo voljo upoštevali. Pa saj za to ste po Ustavi. Za to ste, za to smo, gospe in gospodje, in zato mi to predlagamo. Govoriti o tem, da se vam zdi, da mogoče o tem ne bi bilo dopustno razpisati. Na tej osnovi se bodo sprejemali brez dvoma akti v pristojnosti Državnega zbora. Tukaj ni najmanjšega dvoma o tem. Tistih 46 točk, kjer piše, zavezujemo se, se štejejo točke, kjer se predvideva sprememba zakonodaje. Nekatere stvari so že na poti že v tem trenutku. In za to v resnici gre. Ne govoriti, da to ni v pristojnosti Državnega zbora. Da pa ob tem to poudarjajo tisti, ki so v samem postopku zavestno kršili zakonodajo, je pa sramota brez primere, kajti gospe in gospodje, ko se je pa sprejemal ta akt v osnovi, ko se je oblikoval ta akt, Državni zbor, ki bi moral biti po 3. točki Zakona o zunanji politiki o tem obveščen, ker mora biti obveščen o vseh zadevah, ki so pomembne za državljanke in državljane s področja zunanje politike, nikoli ni bil obveščen, dokler ni bil tekst končan. Ko ste tekst sprejemali na Vladi, ni bilo poskrbljeno niti za prevod, kar je v očitnem nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije. To je nezakonito, celo protizakonito. Ob tem, da nekateri ministri sami, ko so bili na zaslišanju v Državnem zboru, so priznali, da tujega jezika sploh ne razumejo. Pomeni, da ste glasovali o nečem, kar sploh niste razumeli. Ljudje božji, a je to odgovorno do svojih državljank in državljanov? Danes, ko pa je tukaj priložnost, da jim prepustimo odločitev, ki bo bistveno vplivala na kvaliteto njihovega življenja, na blaginjo, na varnost, na civilizacijo, na tradicijo, na izročilo, na slovenstvo, na slovenski jezik, vse, kar želite, pa govorite, da se vam ne zdi primerno, da bi to prepustili ljudem. Česa vas je strah? Česa se bojite? Lastnega naroda. Ta narod je na osnovi neodtujljive pravice do samoodločbe sam odločil, da želi samostojno Slovenijo. In ta pravica je neodtujljiva. In še nekaj, v slovenski Ustavi je noter del ustavne materije, sam temelj, iz katerega izhaja, da je slovenski narod neločljivi del slovenske države. In zaradi tega je izogibanje možnosti, da bi pač državljankam in državljanom, Slovenkam in Slovencem prepustili odločitev o tako pomembni zadevi, nacionalna sramota. To je demokratična sramota. In samo en način je, da se s to zadevo prekine, s to zadevo, ki tudi ogromno stane. Povedal sem, 123 milijonov je bilo leta 2016, če je to 4 leta, je to pol milijarde že šlo v dim. Koliko bi bilo to lahko višjih pokojnin? Koliko bi bilo to lahko bolnic? Koliko bi bilo to lahko hrane za otroke? Obenem pa beremo cele razprave po časopisih, kako bi le izterjali plačilo prehrane za otroke od tistih družin, ki ne zmorejo plačati. A to je pa problem? Kam smo prišli, kako so se zmešale vrednote, ki so predstavljale tisto jedro, na kateri je bila ustanovljena samostojna Slovenija.         In še nekaj. Ko ste prej govorili, kdo ločuje. Veste, ko je šlo za samostojno Slovenijo, bi vas pa nekaj spomnil. Tudi takrat je bila na nek način zelo podobna situacija, kot je tale hip, le razmerje sil v Državnem zboru je bilo na srečo drugačno, kajti takrat je bil narod res enoten, ampak politika je bila pa strašno razdeljena, kajti ključni akti, vključno s osamosvojitvenim pač proračunom, so bili sprejeti z enim samim glasom večine, ljudje pa poslušajo pravljice, kako je bila politika enotna. Politika ni bila enotna. Demos je osamosvojil Slovenijo. Nekateri so pa potem zraven pristopili. Ampak narod je pa bil enoten. Jaz sem trdno prepričan, da tudi pri tem vprašanju, ko gre za ohranitev temeljev Slovenije, ohranitev temeljnih vrednot, ohranitev kulture, bi Slovenci stopili skupaj, samo priložnost jim dajmo. In Slovenci si zaslužijo to priložnost. Zato je vredno podpreti predlog za posvetovalni referendum. Zaradi nas, pa ne samo zaradi nas, zaradi naslednjih rodov, vseh tistih, ki še prihajajo.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: In tudi denar za referendum je denar, ki bi lahko bil porabljen bolj koristneje. / oglašanje iz dvorane/ Gospod Miha Kordiš je želel besedo. / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, mag. Branko Grims.  Izvolite, imate besedo.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Gospod predsednik, glejte, ves čas vodite pristransko. To oba veva, to vsakdo ve, ki je danes to gledal, ampak ta pripomba je pa že vrhunska. / oglašanje iz dvorane/ Glejte, govoriti o denarju za referendum. 4 milijone stane 1 referendum. V 4 letih ste zmetali za ilegalne migrante pol milijarde skozi okno, se pravi več kot 100-krat toliko denarja. In potem pravite, da je to problem. Kje so vaša merila…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Če bi vse, kar govorite od leta 2015, bilo res…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … in kje je vaša odgovornost?    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … ne bi bili med varnejšimi državami na svetu in ne bi bili država z izjemno nizkim ali pa najnižjim številom migrantov v Evropi.   Gospod Miha Kordiš, imate besedo.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo, predsedujoči.  Zdaj, če kaj, jaz sem predsedujočega na tej seji eno dvakrat prijel v smislu, da se pristransko bolj spravlja name, pa ne intervenira v izvajanje gospoda Grimsa. Tako da mislim, da je v tem trenutku, da je tak očitek s strani gospoda Grimsa predsedujočemu neupravičen.  Prijavil sem se pa zaradi tega, ker bi želel postaviti v kontekst oziroma zavrniti 2 kvazi argumenta, ki naj bi podpirala neko vsesplošno omejevanje migracij. Prvi je argument demokratičnosti. Demokracija ima svoje omejitve v smislu tega, kje se konča tvoja pravica in kje se začne pravica nekoga drugega. In diskurz, ki ga vodi SDS na današnji seji, ki ga je vodil v preteklih letih, zelo jasno ne meri na zagotavljanje kakršnegakoli standarda demokratičnosti, ampak meri na omejevanje pravic nekoga drugega preko dopustnih meja. Ampak če želite, argument demokratičnosti uporabljamo tudi v Levici takrat, ko govorimo o tem, da je potrebno dati na referendum članstvo Slovenije v zvezi Nato oziroma vsaj oblikovanje 2 srednjih bataljonskih skupin. In takrat konsistentno dobimo nazaj tudi iz strani predlagateljev današnje seje, da ja, saj ta referendum smo pa že imeli. Ta referendum je bil 15 let nazaj. A veste, kaj. Pol leta nazaj so bile pa tudi volitve. Jih lahko obravnavate tudi kot svojevrsten referendum, na kateremu so državljanke in državljani v tej državi sicer razpršili glasove po različnih strankah, ampak sporočilo je bilo pa enotno. Dovolj imamo vašega hujskanja, dovolj imamo vašega rasizma, dovolj imamo vaših avtoritarnih represivnih pristopov in neprestanega spodbujanja izrednega stanja. Enkrat je potrebno delati to izredno stanje zaradi gospodarskih kazalcev, drugič je potrebno to delati zaradi migrantskega vala, tretjič si je potrebno pa ta migrantski val kar izmisliti, zato da lahko propagirate to izredno stanje. Evo ti tega argumenta demokratičnosti.  Zastavljeno je bilo vprašanje, na katerega tudi ni bilo še na današnji seji odgovora, sicer čisto v retorični funkciji, pa vendarle bi se spoprijel z njim. Česa se bojite tisti, ki nasprotujemo temu, da dobimo referendum posvetovalni na to temo. Vam bom povedal, česa se bojimo. Vas, vaših laži se bojimo. Bojimo se tega, da se vaše laži pri ljudeh, ki nimajo recimo dostopa do boljših kanalov informiranja,        dejansko prijemljejo in da marsikdo vašim lažem, eklatantnim lažem potem verjame in nima možnosti, nima aparata, nima orodja, da bi spoznal, da so to laži. Glejte, če je praktično edini svet, ki ga vidiš, to, da greš enkrat na teden v cerkev in si tam obkrožen z neko tako argumentacijo in hujskanjem. Tega, tega se recimo jaz bojim. Tega se bojim, da bi se s takimi akcijami…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Gospod Kordiš, prosim, dajte se samo omejiti.    MIHA KORDIŠ (PS Levica): … tako kot na današnjem odboru odprl prostor za poglabljanje laži, sovražnega govora, rasizma in tako naprej.   Še zaključim z argumentom financ. Prvič, te številke o tem, koliko nas stanejo migracije, ne zdržijo. Kot drugič, postavimo to v perspektivo s številkami, ki zdržijo. 1,2 milijarde evrov, kolikor je denarja, predvidenega za oblikovanje 2 srednjih bataljonskih skupin na zahtevo zveze Nato. To sta 2 bataljonski skupini, ki nista namenjeni obrambi domovine, ampak sta namenjeni temu, da delujeta po globalnem jugu, da se vozita po Afganistanu, da se vozita po Afriki, da ustvarjata begunce. Pa ravno predlagatelj današnje seje je tisti, ki oblikovanje 2 takih srednjih bataljonskih skupin in delovanje v Natu, agresivno ekspanzijo navzven podpirajo in zagovarjajo. Saj podobno počne tudi aktualna Vlada, ampak v primerjavi z vašo agresijo in z vašo naperjenostjo, da je potrebno podpirati, servisirati take ameriške imperialistične rabote, so skorajda angelčki. In če želimo kaj koristneje porabiti javna sredstva, je to zagotovo to, da odpovemo oblikovanje 2 srednjih bataljonskih skupin, ta sredstva prenesemo v recimo prilagajanje na podnebne spremembe, jih prenesemo v krepitev sektorja zaščite in reševanja in tako naprej. Tukaj bomo zares delovali potem…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Gospod Kordiš, prosim…    MIHA KORDIŠ (PS Levica): … za razvoj in za blaginjo.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … dajmo se vrniti k temi, da razpravo zaključimo. Mislim, da če nismo sposobni v parih urah povedati vse, kar želimo, da potem res nismo(?) slabi politiki. No, dajmo prosim zaključit razpravo.   Kolegice, kolegi, sprašujem, ali je še kdo, ki bi želel karkoli dodati? V kolikor ne, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja. Pred tem še mi dovolite, da sporočim, da je gospod Zvonko Černač tukaj zato, da nadomesti gospoda Janeza Janšo.   Torej, kot že rečeno, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog: »Odbor za zunanjo politiko meni, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij primeren.« Torej, če glasujemo za, se strinjamo, da je primeren. Če glasujemo ne, se strinjamo s tem, da je neprimeren. Prehajamo na glasovanje.   Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da je mnenje neprimerno oziroma ni sprejeto. / oglašanje iz dvorane/ Ni sprejeto, se opravičujem. Ni sprejeto. S tem zaključujem obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil tudi mnenje. Na podlagi 42. člena poslovnika prehajamo na določitev poročevalca na seji Državnega zbora. V kolikor nima nihče nič proti, predlagam, da sem to sam. Torej bom predstavil mnenje. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Kolegice in kolegi, s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda in hkrati tudi 12. sejo Odbora za zunanjo politiko. In vsem sodelujočim se lepo zahvaljujem in želim prijeten in zmeren dan. Hvala lepa in lep pozdrav.    Seja se je končala 16. januarja 2019 ob 12.15.