Vse člane komisije, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričanjem 8. nujno sejo Komisije za poslovnik.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: dr. Bojan Dobovšek, gospod Primož Hainz, gospa Nada Brinovšek in gospod Tomaž Lisec.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. Ker nisem prejel predlogov za umik točke z dnevnega reda in niti predlogov za širitev dnevnega reda seje ugotavljam, da je dnevni red določen kot je bil dne, 19. 4. 2018, posredovan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POBUDE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA VEČJA VKLJUČITEV DRŽAVNEGA SVETA V ZAKONODAJNI POSTOPEK.

Kot gradivo ste k 1. točki dnevnega reda seje prejeli osnutek poročila. Komisija za Poslovnik je namreč na 6. seji dne, 22. februarja 2018, v okviru 1. točke dnevnega reda seje obravnavala pobudo za spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora večja vključenost Državnega sveta v zakonodajni postopek, ki jo je komisiji posredoval poslanec in član komisije gospod Primož Hainz. Po zaključni razpravi je komisija sprejela sklep, da bo do 30. 4. 2018 pripravila Poročilo o postopku za pripravo sprememb in dopolnitev Poslovnika DZ v zvezi s postopkom ponovnega odločanja o zakonu torej večje vključenosti Državnega sveta v zakonodajni postopek v mandatnem obdobju 2014-2018. S sklicem smo posredovali osnutek poročila, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje.

Prehajamo na razpravo. Želi kdo kakšno besedo o osnutku, ki je bil posredovan? (Ne.) Jaz ga ne bom povzemal.

Zaključujem razpravo.

Ker ugotavljam, da nimamo še sklepčnosti, prekinjam sejo za 5 minut.

PREDSEDNIK DR. MATEJ T. VATOVEC: Nadaljujemo s prekinjeno sejo.

Obveščam vas, da dr. Jasno Murgel, članico Komisije za poslovnik nadomešča poslanec dr. Milan Brglez.

Prehajamo na odločanje o osnutku poročila. Odloča se z navadno večino. Glasujemo.

Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je poročilo sprejeto.

S tem tudi zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA OBRAVNAVO KRŠITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA.

K tej točki so bili vabljeni dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora kot predlagatelj pobude, gospod Primož Hainz, podpredsednik Državnega zbora in gospod Matjaž Nemec, podpredsednik Državnega zbora. Gospod Hainz, se je opravičil.

Kot gradivo ste k tej točki prejeli dopis predsednika Državnega zbora z dne 11. aprila 2018. Predsednik je z omenjenim dopisom Komisijo za poslovnik zaprosil, da se opredeli do ravnanja predsednika Odbora za zunanjo politiko v odpisanem primeru do postopkovne in vsebinske dopustnosti predloga sklepa, ki ga je predsednik odbora na 67. nujni seji odbora dal na glasovanje ter do nadaljevanja samega postopka na podlagi 48.a člena v povezavi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora. Predsednik Državnega zbora Komisiji za poslovnik v istem dopisu pod redno na podlagi drugega odstavka 282. člena Poslovnika daje pobudo za sprejem razlage Poslovnika, glede njegovih relevantnih odločb.

Kot predsednik Komisije za poslovnik moram uvodoma najprej pojasniti, da v skladu z veljavnimi določbami Poslovnika, ki določajo pristojnosti komisije opredelitev komisije do konkretnih dejanj in postopkov ni v pristojnosti komisije. V nasprotnem primeru bi sama komisija prekoračila tisto, kar so njena pooblastila. Komisija za poslovnik v skladu s svojimi pristojnostmi lahko tako le sprejme uresničevanje določb Poslovnika, obravnava pobude za njegove spremembe oziroma dopolnitve ali pa daje razlago njegovih določb. Prosil bi vse člane, da se držijo teh okvirov, tisto, kar so v pristojnosti komisije. Večkrat so prišle pobude, da bi komisija delovala kot nekakšno razsodniško telo, ampak v takih primerih ni možno tako, da prosim vse razpravljavce, da se tudi tega držijo in ostanemo v teh okvirih predvsem z drugim delom pobude ali je potrebno razlagati ali pa spreminjati Poslovnik v točkah oziroma členih, ki jih predlaga predlagatelj, kateremu bi tudi sedaj predal besedo za dopolnilno obrazložitev.

Moja dopolnilna obrazložitev bo zelo kratka, ker je dopis dokaj izčrpen.

Tisto, kar sam mislim in menim, da v bistvu kakršni dodatna interpretacija 48.a člena pravzaprav ni potrebna oziroma jo ni potrebno pravzaprav sprejemati. Tisto, kar sem pa vsebinsko že pojasnjeval gre za osnovno dejstvo, ki je v demokraciji in to je, da vsi pridejo do besede seveda po razpravi, da se, potem sklep takšen ali drugačen pravzaprav sprejme. Druge stvari so v bistvu bolj obrobnega značaja in samo ta vsebinski vidik je tisti, ki je na koncu tudi opravičeval sam poseg na zahtevo predlagatelja. Kot predsednik Državnega zbora tega sam ne morem posluževati oziroma ta pristojnost ni bila dana. Na ta način je pa dejstvo, da je do te možnosti prišlo z zadnjo spremembo, ki je bila sprejeta v tem mandatu z ustrezno večino. Nič več ne bi dodal k tem.

Hvala.

Besedo bi želel tudi poslanec Jožef Horvat.

Izvolite.

Gospod predsednik, hvala lepa.

Lep pozdrav!

Gospod predsednik najprej hvala za vaš korekten dopis, ki sem ga prejel 24. tega meseca, ker mi seveda dajete v skladu s 55. členom Poslovnika tudi možnost, da prisostvujem in da razpravljam na tej seji. Razumem pa seveda, da nimam pravice, da bi glasoval.

Drage kolegice in kolegi!

Glede na vsebino 2. točke današnje seje Komisije za poslovnik, ki ga pravkar obravnavamo bi želel pojasniti nekaj dejstev, ki se v gradivu to je v pobudi za obravnavo kršitev Poslovnika, ki ga je na vašo komisijo gospod predsednik naslovil dr. Brglez nekako izgubijo oziroma sploh niso navedena. Najprej bi rad odgovoril na trditve, da razprava ni bila mogoča. Odbor za zunanjo politiko je na 7. nujni seji, 28. novembra 2014 na zahtevo Poslanske skupine takrat še Združena Levica, obravnaval priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. Celotna seja je trajala 2 uri in 40 minut, takrat so bili na seji tudi sprejeti sklepi, ki so jasno opredelili kdo je lahko edini legitimni predlagatelj sklepa o priznanju nove države, v tem primeru Palestine. V prvem sklepu je namreč Odbor za zunanjo politiko na podlagi razprave od Vlade Republike Slovenije zahteval, da ob upoštevanju vseh vidikov in učinkov Državnemu zboru Republike Slovenije predloži sklep o priznanju države Palestine. Torej odbor je zahteval od Vlade. Poslanska skupina Levica je nato v parlamentarno proceduro dne 24. junija 2015 vložila predlog sklepa o priznanju Palestine, palestinskih ozemelj kot neodvisne in suverene države. Akt je bil nato glede na sklep kolegija uvrščen na terminski program dela za januar 2018, ta akt je bil zelo korektno spisan, tukaj moram to povedati. Kot predsednik Odbora za zunanjo politiko sem sklical 107. redno sejo, 31. januarja 2018 (?), na tej seji so dobili besedo tako predstavniki Vlade, konkretno minister Erjavec kot tudi vodjo Zakonodajno-pravne službe. Na seji je bilo s strani Zakonodajno-pravne službe poudarjeno, da je predlagateljstvo takega akta sporno. V nadaljevanju je potekala razprava, celotna seja je trajala kar 2 uri in 27 minut, ker ni bilo več interesa za razpravo, ker ni bilo več interesa za razpravo, sem razpravo poslank in poslancev zaključil. Nato pa sem glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe in glede na to, da nismo imeli stališča Vlade do predloga sklepa v skladu s 116. členom Poslovnika Državnega zbora ter z namenom pridobivanja dodatnih informacij na podlagi katerih bi Odbor za zunanjo politiko lahko relevantno odločal v skladu s tretjim odstavkom 73. člena Poslovnika Državnega zbora, 107. sejo Odbora za zunanje politiko prekinil. Odbor za zunanjo politiko zahtevanega gradiva od Vlade kljub več pozivom ni dobil, zato sem na podlagi zahteve poslank in poslancev za izredno sejo Državnega zbora z dne 23. marca 2018 sklical novo nujno sejo, kajti za nadaljevanje 107. seje ni bilo pogojev, torej nismo prejeli stališča Vlade in tudi nismo prejeli gradiva z dodatnimi informacijami. Točka dnevnega reda 67. nujne seje Odbora za zunanjo politiko, ki je bila 4. aprila 2018 je bila predlog sklepa o priznanju Palestine, palestinskih ozemelj kot neodvisne in suverene države. Ker je bila razprava o točki dnevnega reda že zaključena na 107. redni seji, čemur ni nihče nasprotoval, Vlada pa ni predložila kakršnegakoli gradiva, predsednik Vlade, ki je bil na sejo vabljen se je za sejo opravičil, prejel pa tudi nisem njegovega pooblastila, torej razprava o novem predloženem gradivu ni bila mogoča, saj je bila ta zaključena na 107. redni seji Odbora za zunanjo politiko 31. januarja 2018. V nadaljevanju te seje, torej 4. aprila sem nato predlagal proceduralni sklep, ki se je glasil: Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravno službe z dne 17. januarja 2018, da pravni podlagi za priznanje držav, ki izhajaj iz drugega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah ni zadoščeno in, da Vlada kot edina legitimna predlagateljica sklepa o priznanju nove države le tega ni predložila, k čemur je bila sicer pozvana v prvem sklepu 7. nujne seje Odbora za zunanjo politiko dne 28. novembra 2014, ugotavljam, da ni pravne podlage za odločanje o predlogu sklepa EPA 609-VII. S tem je obravnava predloga sklepa na matičnem delovnem telesu končana. Konec navedbe sklepa. Za proceduralni sklep je glasovalo 10 poslank in poslancev, 6 jih je bilo proti, torej ne glede na, torej ne gre za samovoljno odločitev predsednika Odbora za zunanjo politiko, temveč za jasno izglasovano odločitev odbora. S tem je odbor ugotovil, da je akt brezpredmeten in je s to odločitvijo seznanil tudi Kolegij predsednika Državnega zbora, ki bi to točko lahko obravnaval na plenarnem zasedanju Državnega zbora. Naslednji dan, to je 5. aprila 2018 sem med vodenjem 66. nujne seje Odbora za zunanjo politiko prejel poziv predsednika Državnega zbora v katerem ocenjuje, da je prišlo do zlorabe Poslovnika in me pozval k ponovnemu sklicu seje s to točko dnevnega reda in sicer do 12. ure. Čeprav sem v tistem času še vodil drugo sejo Odbora za zunanjo politiko, poleg tega pa je bila 67. nujna seja že zaključena. V dopisu je navedel tudi, da bo v nasprotnem primeru na podlagi 48.a člena Poslovnika Državnega zbora sejo sklical sam in sicer isti dan ob 16. uri. V odgovoru sem utemeljil zakaj seje ne bom sklical ponovno, pridobili pa smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je ugotovila, da je bila seja matičnega delovnega telesa sklicana in tudi izvedena. Zakonodajno-pravno služba je tudi ugotovila, da je Odbor za zunanjo politiko sprejel odločitev, ki pa res ni neposredno predvidena v Poslovniku, je pa proceduralni sklep sledil prvemu odstavku 169. a člena Poslovnika in drugemu odstavku 3. člena Zakona o zunanjih zadev ter zavzel stališče, da predlog sklepa ni mogoče vsebinsko obravnavati. Ponovno opozarjam, ta sklep je podprlo 10 poslancev, proti jih je bilo 6, s tem je bilo tako zadoščeno drugemu odstavku 61. člena Poslovnika. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju tudi pritrdila, da taka presoja pomeni odločitev matičnega delovnega telesa, to pa pomeni, da vsakršna nadaljnja obravnava ali sprejemanje odločitev o predlogu sklepa ni mogoča. Torej ni bilo pogojev, da je predsednik Državnega zbora od mene zahteval ponoven sklic seje. Še več, tak primer, ko niso bili izpolnjeni pogoji legitimnega predlagatelja akta, ki se je, so se že zgodili in v tem primeru je predsednik Državnega zbora ravnal tako, da je obvestil predsednika zadevnega delovnega telesa, da pogoji za obravnavo akta niso izpolnjeni. V primeru predloga sklepa o priznanju Palestine pa ni ravnal tako. Če smo natančni je predsednik Državnega zbora s tem pritiskom name, da skličem sejo Odbora za zunanjo politiko in, ki jo je kasneje samovoljno sklical tudi sam, namreč 68. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko, dejansko in zelo, je dejansko sam in zelo očitno kršil poslovnik na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Gospod predsednik, kolegice in kolegi, najlepša hvala za vašo pozornost in me veseli, da sem dobil to priložnost, kljub temu, da nisem vabljen na sejo. Zadovoljen sem, da sem lahko povedal svojo plat zgodbe, ki temelji na poslovniških določbah, in ki ji pritrjuje tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. Komisija za poslovnik je v svojem pisnem odgovoru zakaj nisem bil vabljen na sejo, korektno navedla, da ni v njeni pristojnosti ugotavljanje kršitev, k čemur jo je pozval predsednik Državnega zbora, me bo pa seveda veselilo, da se bo končno razjasnilo vprašanje kako ravnati v primerih, ko se tekom postopka ugotovi, da predlagateljstvo določenega pravnega akta ni ustrezno, zlasti zato, ker vemo, da imajo akti s trhlimi pravnimi temelji lahko resnejše in daljnosežne in ireverzibilne učinke.

Hvala lepa gospod predsednik.

Hvala tudi vam gospod Horvat.

Zdaj smo slišali ja še drugo stran, čeprav je tudi prejudicirala nekatere stvari za nekatere sem prosil, da na začetku ne bi, torej kršitve na drugi strani, ampak recimo, da je legitimno glede na to, da je tudi pobuda šla v smislu, da bi, da je šlo za domnevno kršitev Poslovnika, ampak še enkrat ponavljam, o kršitvah Poslovnika na Komisiji za Poslovnik pač ne bomo razpravljali. Tako, da še enkrat poudarjam, da bi bilo v tem trenutku smiselno, da se člani komisije opredelijo o tem, najprej o tem, ali je potrebna razlaga in sicer predvsem 51. člena, torej o razpravah na sejah delovnega telesa, 69. člena, torej postopkovnega predloga tako kot izhaja iz te pobude, pač kako je bil uporabljen ter predvsem 48.a člen, torej sklic seje delovnega telesa s strani predsednika Državnega zbora, ko predsednik matičnega delovnega telesa ne skliče seje za pripravo seje Državnega zbora in v povezi z 61. členom Poslovnika ter seveda prosim tudi, da nakažete v kakšno smer bi naj te razlage šle, če je volja za to.

Želi kdo razpravljati? Kolega Möderndorfer, izvolite.

Ja, če ne bi bilo konec mandata, verjamem, da bi si vzeli tudi več časa in razpravljali o stvareh, ki bi bile relativno zanimive. Jaz verjamem, da povprečen državljan pravzaprav, ki se ne ukvarja, ne dnevno niti profesionalno, niti poklicno, ki je poslušal zdaj tole razlago spoštovanega, cenjenega kolega poslanca, pravzaprav nič ni razumel. Dejstvo pa je, da tisto kar je bolj pomembno od te razprave in to kar danes bomo naredili, to pa je, da se odločimo ali gremo v obvezno razlago ali ne, in sam menim, da pravzaprav te potrebe ni. Prvič zaradi tega, ker mi smo Poslovnik lansko leto spremenili in spremenili smo točno ta 48.a člen z zelo jasnim namenom in ne nazadnje tudi kvalificirana večina, dva tretjinska v Državnem zboru je to sprejela in ne vidim potrebe po takšni razlagi, istočasno tudi 61. člen je bil že v samem Poslovniku tudi že razložen leta nazaj pred tem, kar pa je bolj pomembno od tega pa se mi zdi predvsem to, da mi dostikrat zdaj v zadnjem času sploh pa tudi običajno je, da proti koncu mandata se to dostikrat prestopijo te meje, pa nisem ne sodnik, ne razsodnik, niti ne želim tega vendar vsi vemo, da je predsednik odbora ali komisije v danem poteku seje pravzaprav edini razlagalec Poslovnika, kar pa je seveda zelo velika past in nevarnost, predvsem zaradi, ker se takrat dostikrat marsikateremu predsedniku zgodi, da prestopi mejo, vede, nehote ali pa z nekim prepričanjem, da dela prav. Nisem danes tukaj zato, da kogarkoli obtožujem, dejstvo je tudi, da je jasno kdo ima kakšne pristojnosti in iz tega vidika marsikdo te pristojnosti si seveda tudi razlaga po svoje. Ocena ni danes, jaz se pač enostavno ne morem strinjati, da je ZPS tisti, ki odloča, daje pa mnenje, ki je v bistvu strokovna pomoč pri odločitvah, to je zelo pomembno in za mene je tisti, ki odloča v Državnem zboru, samo poslanci. Ali so se poslanci prav odločili ali ne, to pa je seveda potem lahko kasneje faza diskusije in pa seveda v kolikor bi bilo potrebno, v kolikor bi prišel trenutek resnice, da seveda o tem tudi odločamo in, če bi seveda skupno ugotovili, da so stvari nejasne v Poslovniku v samih določbah, potem bi seveda bodisi šli v obvezno razlago ali pa celo v spremembo Poslovnika. V tem primeru so te členi jasni kot beli dan in zelo jasno razlagajo kdaj se kakšna stvar mora zgoditi. Jaz se bom vzdržal prav na tvoj predlog in poziv ne nazadnje, da bi zdaj obravnaval kakšne določene kršitve, ki so se dogajale, je nesporno, dejstvo pa je in to bom povedal na glas, kršitve so bile. Ne bom se opredeljeval do njih, niti zdaj kazal s prstom kje so se zgodile, ampak za to ni kriv Poslovnik, ampak predvsem in prvenstveno samo osebna odločitev posameznih organov, ki so postopali v tem postopku in so seveda si pripisali več pristojnosti kot jim to pripada. Zato mislim, da z današnjim delom poslovniška komisija lahko konča delo in ugotovi, da razlaga ni potrebna.

Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Če ne, bi še sam dodal par besed. Jaz se tudi strinjam, da razlagati Poslovnik v tej fazi pa tudi glede na to zaradi tega razloga, ki se je vrtel okoli te teme, ki je seveda bila težka očitno in zelo naporna za več strani in tu se lahko strinjam, da so določeno zaporedje stvari in dogajanj, ki se je dogajal tako Odboru za zunanjo politiko, pa tudi izven teh formalnih okvirov samih odborov, bili nekoliko nenavadni, ne bom govoril o kršitvah oziroma o kakšnih nepravilnosti, ampak vsaj o nenavadnosti, ampak mislim, da ni to dovoljšen razlog zato, da bi sedaj razlagali Poslovnik, ker načeloma mislim, da je vseeno dober Poslovnik, ki je relativno jasen in smo nekatere stvari, ki so bile morda ne dovolj jasne ali pa ne dovolj določene naredili ravno z spremembami, ki so bile sprejete v tem mandatu, tako, da ena je tudi ta 48.a člen, ki pač skuša zagotoviti to, da so seje Državnega zbora izvedene, ker so se v preteklosti dogajale nepravilnosti in mislim, da je bila pač tudi uporaba v tem primeru tega člena popolnoma v skladu z tistim kar so poslovniške določbe. Tako, da tudi sam menim, da razlaga Poslovnika, predvsem glede teh členov v tem trenutku ni potreba in bi verjetno tudi morda še bolj zapletla stvari kot so že itak. Ugotavljam, da ni več razprav, in bi s tem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Glede na opravljeno razpravo torej ugotavljam, da člani menite, da razlaga predmetnih določb Poslovnika ni potreba, zato bi na glasovanje dal naslednji sklep in sicer razlaga 51, 69 ter 48. člena v povezavi z 61. členom Poslovnika ni potrebna. Želi kdo besedo v zvezi s tem predlogom? Ne, potem pričenjamo z glasovanjem.

Glasujemo.

Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem tudi zaključujem 2. točko dnevnega reda.

In prehajam na 3. TOČKO DNEVEGA REDA, TO JE RAZNO. Želi kdo besedo? Ne, okej, zaključujem tudi 3. točko dnevnega reda in s tem tudi 8. nujno sejo Komisije za Poslovnik.