Dober dan in dobrodošli!

Začenjamo 22.nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse članice in člane odbora, vabljene, ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da nisem prejel opravičil o zadržanosti iz seje, pač pa kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Andrej Hoivik namesto poslanke Eve Irgl, poslanka Suzana Lep Šimenko namesto poslanke Karmen Furman in poslanec Zvonko Černač namesto poslanke Anje Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama: 1. točka, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu in 2. točka, Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembe dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Glede na vloženo zahtevo za ponovno odločanje v vrsti postopka pa vas obveščam, da je več kot petina poslancev v skladu z desetim odstavkom 21. člena Poslovnika Državnega zbora vložila pisno zahtevo, da Državni zbor odloči o odločitvi kolegija glede obravnave obeh predlogov zakonov po nujnem postopku, ki sta na dnevnem redu današnje seje. Upoštevajoč namen omenjene določbe in parlamentarno prakso bo odbor z obravnavo predloga zakona nadaljeval po odločitvi Državnega zbora, zato prekinjam današnjo sejo odbora. Sejo bomo nadaljevali jutri, 15. minut po prekinjeni 42. izredni seji Državnega zbora, če bosta oba nujna postopka potrjena.

Vsem se prav lepo zahvaljujem za današnjo udeležbo, danes je dovoljeno popoldne, jutri je nov ZDOsk.

Dober dan in dobrodošli na 22. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane odbora, še posebej pa ostale vabljene in prisotne prav lepo pozdravljam!

S tem začenjamo 22. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da kakšnih obvestil o odsotnosti iz seje nisem prejel, pač pa poslanec Andrej Kosi nadomešča poslanko Alenko Helbl, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Evo Irgl in poslanec Zvonko Černač nadomešča poslanko Karmen Furman.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama: 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu in 2. točka - Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Nadaljujemo s sejo, ki smo jo zastavili že včeraj, pa je nismo izpeljali do konca, pri 1. točki dnevnega reda - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu.

Ker je Državni zbor na 42. izredni seji odločil, da je predlog zakona obravnavan po nujnem postopku, so pogoji za nadaljnjo obravnavo izpolnjeni.

Gradivo, ki je bilo k 1. točki predloženo, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, na sejo pa so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Socialna zbornica,

Kolegij predsednice Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, kot že rečeno, zato ga bomo obravnavali na podlagi 126. in 143. člena Poslovnika.

S tem pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku predlagatelja, ki je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Državni sekretar, Dan Juvan, izvolite.

Lep pozdrav in hvala lepa za besedo!

Stanje na področju socialnega varstva in predvsem socialnega dela se je v zadnjih desetletjih pod taktirko neoliberalne politike bistveno poslabšalo. Erozija socialnega dela je povezana predvsem z dejstvom, da se je zaradi povečane nadzorstvene in administrativno birokratske vloge socialnih delavcev bistveno zmanjšal čas za delo z uporabniki. Manj časa za strokovno delo, individualno obravnavo, nudenjem podpore v domačem okolju ter izvajanje preventivnih programov pa pomeni, da država bistveno slabše preprečuje pojave socialne izključenosti, revščine, nasilja, odvisnosti, depresije in podobno. Slabša strokovna podpora pomeni tudi, da se socialna politika ukvarja predvsem s posledicami, ne pa z vzroki za stiske posameznikov, kar pravzaprav vodi tudi v večje stroške, tako na ravni izdatkov za socialne transferje kot tudi na področju javnega zdravja, predvsem duševnega ter na področju kriminalitete.

Za ta negativni trend so krive zgrešene politike države v preteklosti in ne delo socialnih delavcev, ki so v tem procesu izgubili svojo strokovno avtonomijo in ugled, zato je naša skupna naloga, da povečamo strokovno avtonomijo delavk in delavcev na področju socialnega varstva, povečamo njihovo vlogo pri opravljanju ustanov, kjer delajo, in okrepimo strokoven pristop k socialnim stiskam, ki ni osnovan na prisili, nadzoru, ampak na razumevanju in podpori posameznikom, ki se znajdejo v taki ali drugačni stiski. Izkušnje uporabnic in uporabnikov na centrih za socialno delo se namreč ponavljajo - nerazumljivi obrazci, nedosegljive telefonske zveze in nedostopnost socialnih delavcev. Ko se ravno privadijo na svojega strokovnega delavca, ga zamenja drugi. Pojavi se nov multidisciplinarni tim in znova razlagajo isto travmo, sestavljajo nov načrt pomoči, ob tem stiska postaja vedno hujša, pridružijo se nove težave, ljudje počasi izgubijo voljo in začaran krog se spremeni v brezizhodno spiralo.

Tudi izkušnje nevladnikov se ponavljajo. Uporabnik, ki se recimo v petek ob dvanajstih zglasi na centru za socialno delo, pristane pri nevladni organizaciji, enako se zgodi uporabniku, za katerega se državne institucije na neki točki odločijo, da zanj niso pristojne. Sočasno pa je obstoj nevladnega sektorja vsakokrat znova odvisen od količine evropskih sredstev, mnenj vsakokratnih ocenjevalcev razpisov in trenutnih politik, ki ob pomanjkanju javnega denarja vedno najprej oskubijo sredstva za programe. Na tretjem bregu socialni delavec na centru za socialno delo spremlja zgodbo, kako so denimo nevladniki rešili enega brezdomca, ki mu sam ni uspel pomagati, medtem ko je rešil dvesto spisov o nasilju, opravil sto mediacij ob razvezi, obravnaval petdeset žrtev nasilja v družini, rešil premoženje osebe, ki je bila postavljena pod skrbništvo, in ob letnem usklajevanju socialnih transferjev pomagal sodelavcem izdajati odločbe.

Ogromno delo, ki ga opravijo strokovne delavke na centrih, pogosto ostaja nevidno zaradi nezadovoljstva. Centre za socialno delo zato zapuščajo številni strokovnjaki in strokovnjakinje, novi pa se na razpise redkokdaj prijavijo. Žrtve nekaterih zgrešenih politik na področju socialne politike za to niso le revni in zapostavljeni, ampak tudi strokovni in drugi delavci in delavke v socialnem varstvu ter socialno delo kot javna storitev, poslanstvo in poklic.

Zavedamo se, da nakopičenih težav ne bomo rešili z enim zakonom, ampak s kontinuiranim delom in posluhom za razvoj področja socialnega varstva, vendar le s spremembami, ki jih sprejemamo danes. Delamo prve korake. Pred nami je novela, ki prinaša kadrovske štipendije za študij socialnega dela ter podlago za črpanje evropskih sredstev za delo z najbolj izključenimi in ogroženimi skupinami. Novela, ki bo omogočila nov kader na centrih za socialno delo in usposabljanja za socialne delavce na najtežjih področjih, kot je na primer nasilje v družini. Novela, ki bo omogočila projekte podpore družinam, ki so se znašle v kompleksnih življenjskih situacijah, kar na njihovih domovih, namesto da so družine odvisne od prezasedenih terminov na centrih za socialno delo. Naš cilj je torej podpreti novo generacijo socialnih delavcev, ki bodo socialno delo pričeli preusmerjati s pozicije nadzora v pozicijo podpore uporabnikom, okrepiti javne zavode socialnega varstva in jih povezati z nevladnim sektorjem v skupne projekte, posameznikom in družinam omogočiti socialno varnost in vključenost, zmanjšati in čez čas preprečiti posledice revščine v družbi. Naloga države in njenih institucij je, da zmanjša odvisnost, kriminal in duševne bolezni v družbi na način, da ljudem nudi podporo.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iskreno upamo, da boste podprli novelo, ki bo omogočila izboljšanje socialnega položaja tistih, ki so jim vsi ostali obrnili hrbet.

Hvala.

Najlepša hvala za predstavljeno stališče.

Pri besedi je Ministrstvo za solidarno prihodnost, zanj državni sekretar dr. Luka Omladič.

Izvolite.

Torej, nekaj sprememb zakona se povezuje tudi na področje dela Ministrstva za solidarno prihodnost.

Prvi sklop sprememb je povezan s tem, da v skladu z Zakonom o državni upravi Ministrstvo za solidarno prihodnost opravlja naloge sedaj tudi na področju socialnega varstva, torej po Zakonu o socialnem varstvu, in sicer v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, socialni servis in vodenje, varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji. Tako se v ta namen s predlagano novelo ZSV storitve, ki so v pristojnosti Ministrstva za solidarno prihodnost in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti natančneje razmeji.

V nadaljevanju je v zakonu še nekaj manjših sprememb, ki so vezane na delovanje Ministrstva za solidarno prihodnost. En sklop sprememb se veže na družinskega pomočnika. Družinski pomočnik, inštitut družinskega pomočnika po ZSV se sicer 31. 12. 2023 ukinja in prehaja v ZDOSK kot oskrbovalec družinskega člana, ampak kljub temu črtanju poglavja o družinskem pomočniku se v noveli izvaja nekaj sprememb z namenom izboljšanja položaja upravičencev do družinskega pomočnika, torej, do konca letošnjega leta.

Poleg tega v noveli urejamo tudi institucionalno varstvo v drugi družini, opredeljujemo izločitev dejavnosti uporabnikov iz tržne dejavnosti in kar je tudi v povezavi z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, storitev institucionalnega varstva, ki jo izvajajo VDC in CUDV, je v veljavnem Zakonu o dolgotrajni oskrbi opredeljena kot storitev dolgotrajne oskrbe, v prenovljenem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki bo predmet tudi razprave kasneje, pa ne, tako z novelo zakona ZSV stanje v VDC in CUDV ter storitve, ki jih izvajajo, vračamo v stanje pred sprejetjem ZDOSK, torej ostajajo v celoti v ZSV. Namen tega je tudi, da v tem, bi rekel, tranzicijskem obdobju, ko vzpostavljamo tako rekoč nove mehanizme dolgotrajne oskrbe, vendarle imamo, kako bi rekel, v skladu z načelom previdnosti sistem, ki te najbolj ranljive skupine pravzaprav drži izven teh sprememb, dokler ne bodo stvari izpeljane do konca in trdno postavljene.

Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče.

Besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe Valentini Marolt.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje.

Uvodoma smo v mnenju opozorili, da je vsebinsko povezan s Predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi in z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Večina naših pripomb se je nanašala na ureditev štipendiranja, ker je predlagana ureditev podnormirana. Opozorili smo, da je treba štipendiranje urediti celovito, da bodo zavezanci lahko zanesljivo razbrali svoj pravni položaj, in ustavno skladno.

Drugi del naših pripomb se je nanašal na to, da je treba zagotoviti, da se z novo ureditvijo pravni položaj upravičencev do storitev socialnega varstva ne bi poslabšal arbitrarno, da se ohranja celovitost pravnega sistema in da bo Zakon o štipendiranju notranje skladen.

Hvala.

Hvala.

Besedo dajem predstavnici Državnega sveta Moniki Ažman.

Dober dan vsem skupaj!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 2. izredni seji, 3. 7. 2023, in mu izrekla podporo. Je pa bila seznanjena z določenimi pomisleki stroke, predvsem Socialne zbornice Slovenije, ki opozarja, da je bila iz priprave predloga zakona praktično v celoti izključena, kljub temu, da gre za njeno osrednje strokovno področje dela. Predlaganemu ukrepu glede uvedbe kadrovskega štipendiranja na področju socialnega varstva je sicer izrazila podporo, obenem pa si želi, da bi se stroko socialnega varstva bolj upoštevalo tudi pri pripravi sprememb zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe. Prav tako si želi širitve njenih nalog v obliki javnih pooblastil v zvezi s pripravo kriterijev za vzpostavitev sistema kakovosti izvajanja storitev. Sodelovati bi želela tudi pri opredeljevanju pogojev za opravljanje socialnovarstvene dejavnosti, pri koordinaciji razvojne aktivnosti na področju usklajenega delovanja informacijskih baz, pri uresničevanju skupnih nalog in interesov izvajalcev na posameznem področju in še kaj bi se našlo. Socialna zbornica Slovenije je prav tako že večkrat opozorila, da bi bil Zakon o socialnem varstvu potreben obsežne prenove, saj je star in se v marsikaterem členu izključuje z drugimi zakoni. Pri tem nasprotuje morebitnemu nižanju izobrazbenih pogojev za zaposlene v socialnem varstvu, ker bi se slednje glede na izzive v praksi moralo kvečjemu zviševati. Zavzema se tudi za nove načine privabljanja kadrov v socialno varstvo in za ureditev licenc za izvajanje supervizije, ki je ključnega pomena za zaposlene v socialno varstvenih zavodih.

Komisija je bila seznanjena tudi s stališčem Sveta za invalide Republike Slovenije, ki opozarja, da socialne storitve izvajajo tudi invalidske organizacije, in sicer v okviru številnih posebnih socialnih programov, ki naslavljajo različne skupine invalidov. V okviru invalidskih organizacij se oblikuje kader s specifičnimi strokovnimi znanji, ki niso pridobljena zgolj formalno, ampak tudi na podlagi izkušenj. Strokovni delavci pri invalidskih organizacijah, ki koordinirajo posebne socialne programe, imajo praviloma status strokovnega delavca po 69. členu Zakona o socialnem varstvu, zato se opozarja tudi na ta potencialni del kadrovske strukture na področju socialnega varstva.

Komisija ugotavlja, da k predlogu zakona podaja nekaj pripomb tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, in sicer predlaga dopolnitev novega A79.d člena /?/ 16. člena predloga zakona, na način, da se lahko na javni razpis za nudenje pomoči materialno in socialno najbolj ogroženim osebam iz evropskih sredstev prijavijo tudi invalidske organizacije; slednje imajo namreč posebno vlogo na področju prepoznavanja, preprečevanja, blaženja socialne izključenosti in materialne prikrajšanosti invalidov kot ene izmed najbolj ranljivih družbenih skupin. Z možnostjo sodelovanja na prej omenjenih javnih razpisih bi invalidske organizacije lahko zagotovile celovito pomoč širšemu krogu invalidov, ki se znajdejo v najtežjih socialnih stiskah, saj imajo drugače za takšne storitve na voljo premalo sredstev. In na podlagi predloženih amandmajev odbora ugotavljamo, da je predlog Sveta za invalide Republike Slovenije in NSIOS upoštevan, kar nas vse v komisiji izredno veseli.

NSIOS prav tako predlaga dopolnitev 25. člena predloga zakona z novim drugim odstavkom 100. člena Zakona o socialnem varstvu, in sicer tako, da bi bili prejemki trajne socialne pomoči prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključenost invalidov, in invalidi, katerih prihodki ne dosegajo zneska nadomestila za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključenost invalidov, oproščeni plačila vseh storitev, razen storitev institucionalnega varstva.

V komisiji smo ob razpravi o predlogu zakona podprli predlagano novo ureditev kadrovskih štipendij na področju socialnega varstva, saj se zavedamo pomanjkanja kadrov na tem področju, na katerem potrebe stalno naraščajo. Pri tem pa smo pozvali k iskanju dodatnih možnih rešitev in pozitivno promocijo poklicev v socialnem varstvu prepoznali kot pomemben del ukrepov za krepitev navedenega področja. Ugotovili smo tudi, da moramo kot družba spremeniti našo naravnanost in ocenili, da bi k sistematičnemu grajenju zavedanja pomenov poklicev na področju socialnega varstva pripomoglo tudi izobraževanje najmlajših na podlagi učenja iz izkušenj. Možen primer dobre prakse iz preteklosti predstavlja aktivno povezovanje med vrtci in šolami ter institucijami, ki delujejo na področju socialnega varstva, na primer domovi za starejše. Na tak način posamezna generacija lahko bistveno lažje razume potrebe drugih generacij. Komisija je bila seznanjena tudi s tem, da bodo nosilci programov, ki se jih bo financiralo z evropskimi sredstvi, lahko tako javni zavodi kot nevladne organizacije.

Tudi komisija je, tako kot Socialna zbornica Slovenije, pozvala pristojno ministrstvo, da čim prej pristopi k obsežnejši spremembi Zakona o socialnem varstvu in pri tem v pripravo rešitev vključi stroko in vse ključne deležnike, med drugim Socialno zbornico Slovenije, nevladne organizacije in tudi invalidske organizacije; le tako se bo po oceni komisije lahko oblikovalo rešitve, ki bodo temeljile na izkušnjah iz prakse in bodo odsev realnega stanja glede potreb prebivalstva na tem področju.

Kot že rečeno, predlog zakona smo, ob zavedanju, da gre večinoma za popravke, povezane z dolgotrajno oskrbo, podprli. Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče.

Želi besedo predstavnik Socialne zbornice Slovenije? Dvignite roko, prosim. Ja, izvolite, beseda je vaša. Bi vas prosil, da se predstavite za magnetogram. / govori brez vključenega mikrofona/

Prosim vas, da priklopite mikrofon.