Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni! Začenjam 12. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti dr. Anže Logar. Na seji pa kot nadomestni član odbora sodeluje Jožef Horvat namesto poslanca Jerneja Vrtovca.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Dne 30. 6. 2023 ste prejeli tudi obvestilo o širitvi dnevnega reda s 7. točko dnevnega reda, na podlagi 154.d člena poslovnika.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in navedeno širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Vlada je informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost Odboru za finance posredovala 13. 6. 2023, na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji Načrta za okrevanje in odpornost četrtletno poroča.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.

Želi predstavnica Ministrstva za finance besedo? (Da.)

Izvolite, mag. Saša Jazbec.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanke in poslanci!

O Načrtu za okrevanje in odpornost smo na vašem odboru že večkrat razpravljali, zdaj je pa Vlada vzpostavila tudi prakso rednega obveščanja vašega odbora, tako s pisnim gradivom kot tudi s predstavitvijo. Glede na to, da ste pisno gradivo prejeli, in glede na to, da je od takrat prišlo do dodatnih sprememb, vam bom zdaj v bistvu povedala, kaj se je zgodilo od tega poročila naprej; seveda pa sva s sodelavcem pripravljena na vaša dodatna vprašanja.

Torej, Vlada je v ponedeljek na seji potrdila Predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost. Urad za okrevanje in odpornost bo do konca tega tedna ta predlog z vso potrebno podporno dokumentacijo posredoval v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj. Končno potrditev s strani evropskih institucij, se pravi, spremembo tega našega načrta pričakujemo jeseni. Kot že veste, je Vlada k pripravi tega predloga sprememb pristopila zaradi spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na izvedbo načrta, in sicer predvsem zaradi dveh razlogov: eden je znižanje razpoložljivih nepovratnih virov tega mehanizma za okrevanje in odpornost in drugo je dodatno poglavje Repower EU. Vlada s to spremembo, ki jo je sprejela v ponedeljek, ne posega v osnovni koncept načrta, ampak zgolj naslavlja te novonastale okoliščine, ki onemogočajo izvajanje reform in naložb na tisti način, kot je bil predviden ob potrditvi tega načrta julija 2021. V okviru novega poglavja Repower EU, iz katerega ima Slovenija na voljo dodatnih 122 milijonov evrov, sta predvideni dve dodatni reformi in pa štiri naložbe. Kot primer, gre za Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, se pravi, to je prva reforma. In druga je Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Načrtovane so poleg teh dveh reform naložbe za spodbujanje tega prestrukturiranja, torej obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov, za učinkovito rabo energije in za razogljičenje v gospodarstvu. Prav tako se bo pa na podlagi tega novega poglavja vlagalo v krepitev distribucijskega omrežja električne energije in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu.

Vlada si je v procesu priprave spremembe načrta v delu znižanja nepovratnih sredstev, se pravi, za teh 286 milijonov, prizadevala, da v načrtu ohrani tiste naložbe, ki bodo lahko v največji meri sledile načrtovani tesni časovnici, le tako bomo namreč uspešno koristili evropska sredstva. Kot seveda veste, morajo biti vse naložbe, ki so financirane iz tega načrta, zaključene do sredine leta 2026. Takrat bomo Evropski komisiji posredovali zadnji zahtevek za plačilo iz tega mehanizma. Vlada je marca sprejela izhodišča za pripravo te spremembe in zdaj smo tri mesece in pol, skoraj štiri mesece intenzivno neformalno usklajevali vsebine sprememb z Evropsko komisijo in v tem procesu, v tem času smo dodatno preverili časovni vidik izvedbe nekaterih naložb, tako da je zdaj ključna razlika med izhodiščnim, se pravi med marčevskim predlogom Vlade in tem končnim predlogom v delu znižanja naslednja. Po ponovni preverbi in prejemu zagotovil s strani Univerze v Ljubljani oziroma Medicinske fakultete, da projekt Kampus Vrazov trg teče po načrtovani časovnici in da bo pač ta projekt izveden v časovnem okviru načrta, se je Vlada odločila, da projekt ostane del načrta. Evropski komisiji predlagamo, da za izvedbo te naložbe zagotovi financiranje vrednosti 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ostalih 12, se pravi razlika do tega originalnega zneska, bo zagotovljenih iz domačih virov.

Potem ob potrditvi naložbe je bil del načrta tudi projekt gradnje nove Infekcijske klinike v Mariboru, kjer se časovnica izvedbe tega projekta bistveno zamika. Ker obstaja resno tveganje izvedbe do tega končnega roka, do sredine leta 2026, bi zaradi nedoseganja mejnikov in cilja, povezanega z naložbo, seveda to ogrozilo priliv evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Zato je Vlada po ponovnem razmisleku in oceni časovnega tveganja naložbe sprejela odločitev, da ta projekt izvede z domačimi sredstvi, se pravi z lastnimi viri in po lastni realnejši časovnici in ga iz tega načrta izloča.

Zadnja večja sprememba je pa tudi prilagoditev finančne konstrukcije za izvedbo naložbe, zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, in sicer v delu protipoplavnih projektov. Že v izhodiščih marca je Vlada predvidela 10 milijonov znižanja nepovratnega dela. Takrat so na resorju to pač pojasnili, da ni zanimanja bilo za razpis več kot toliko, zato so ocenjevali, da bodo vse projekte iz tega naslova izvedli. In po dodatno zbranih informacijah zdaj resor ocenjuje, da se tudi načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, ki so bili načrtovani iz povratnih virov, da se ne izvajajo po načrtovani časovnici. Gre namreč za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot izvedbe, zato bo Vlada zdaj predlagala, da se zagotovi okvirno 120 milijonov povratnih sredstev in ne 280 milijonov kot sprva predvideno. Se pravi, če povem po domače, Vlada se je odločila, da se bo za 160 milijonov zadolžila manj, kot je originalno načrtovala za ta namen zmanjšanja protipoplavne ogroženosti.

Kot rečeno, že ves čas in vedno za vse projekte, za katere Vlada meni, da so smiselni, da so potrebni, bo zagotovila lastne vire v časovnici, ki bo realneje izvedljiva. Resorji so že takrat poudarjali, da ta tesna časovnica enostavno pomeni še 30 % dražje projekte, zato pač tudi če so neizvedljivi, če ne obstaja dokumentacija, je enostavno nesmiselno zdaj vztrajati in jih puščati noter. In po upoštevanju vseh teh novih dejstev Vlada za izvedbo načrtov, za izvedbo ukrepov načrta predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega milijardo in pol nepovratnih virov in 545 milijonov povratnih sredstev plus 122 milijonov nepovratnih za poglavje Repower EU, s ciljem kakovostne priprave za uskladitev ključnih reform, za pospešitve plačil načrtovanih obrokov, Vlada predlaga tudi prestavitev določenih mejnikov in ciljev iz začetnih oziroma iz teh obrokov, ki prej zapadejo v nekoliko kasnejše. Tukaj sprememba načrtov bo tako vplivala na sestavo drugega zahtevka za plačilo. Pogoj, da lahko pošljemo nov zahtevek v Bruselj, je sprememba tega načrta, to pa zato, ker je zdaj v tem drugem in tretjem obroku ter prvem obroku za povratna sredstva so nekateri mejniki, ki jih zdaj zaradi znižanja alokacije izločamo, zato se bo ta sestava zdaj spremenila. Je pa, da rečem, dobra novica, da pristojna ministrstva ocenjujejo, da je od 60 mejnikov in ciljev, ki so vezani na ta obrok, ki sem ga zdaj omenila, torej sestavljen iz teh treh plačil, da je izpolnjenih že 43, 13 mejnikov je pa predlaganih oziroma predvidenih za izločitev oziroma za časovni zamik v kasnejše obroke. Če povem še bolj preprosto, ta drugi zahtevek, torej drugi obrok za nepovratna sredstva, ocenjujemo, da je od 27 mejnikov praktično izpolnjenih 21, 5 jih bomo izločili, predvidoma izločili, tako da imamo praktično za ta drugi obrok za nepovratna sredstva praktično izpolnjene pogoje, in to je bila v bistvu potem tudi usmeritev, da se pa ene stvari, ki bi pa zdaj blokirale mejnike, da jih argumentirano, smo razložili zakaj rabimo za določene vsebine več časa, in se potem dogovarjali z Evropsko komisijo, kam jih je smiselno prestaviti, zato ker seveda, tudi Evropska komisija ne pristaja na to, da se vse v bistvu pomika čisto čisto na konec.

Kot rečeno, Vlada načrtuje, da bi ta drugi zahtevek, sestavljen iz treh obrokov, posredovali v Bruselj letos jeseni. Pri tem, kot rečeno, je ključno, da nam komisija pravočasno odobri tudi to spremembo in mi smo ta čas dejansko vložili v kvalitetno pripravo, zato nekako načrtujemo, da nekih večjih težav pri potrditvi spremembe slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ne bo.

Bi pa rada poudarila še enkrat, da se neodvisno od časovnice prejema evropskih sredstev iz Bruslja, se lahko naložbe iz NOO izvajajo nemoteno od, hočem reči, da to ni ovira. Mi smo vzpostavili v Zakonu za izvrševanje proračunov pravne podlage, da bi lahko zalagali iz državnega proračuna denar, če bi bila poraba teh projektov višja kot prihodki, kot ja, prihodki iz Bruslja. Je pa trenutno finančno stanje tako, da je od 281 milijonov nepovratnih sredstev, ki smo jih že dobili, nekaj od tega je bilo predplačilo, nekaj je bil ta prvi obrok, da je bilo za izvedene projekte izplačanih 206 milijonov evrov. Izvajanje projektov je v teku. Mogoče se vam sliši, da se izvajajo počasi, ampak če gre za gradbene projekte, če gre za protipoplavno varnost, potem enostavno ni za pričakovati, da bo prišlo do realizacije v prvem letu po sprejemu načrta. Nekaj projektov je zaključenih. Mogoče so med njimi vidnejši projekt nadgradnje železniške proge Ljubljana-Jesenice, potem železniške postaje v Grosupljem, stanovanjska soseska Pod Pekarsko gorco v Mariboru, med projekti je tudi izgradnja nove veterinarske fakultete in pa mogoče projekt digitalni učitelj. Toliko za uvod z moje strani.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost? (Ne.() V tem trenutku ne. Se boste potem kasneje na odgovore.

S tem odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi kdo razpravljati? (Da.) Okej. Gremo kar po vrsti.

Gospod Rado Gladek.

Hvala za besedo.

Spoštovana državna sekretarka, predstavnik urada, kolegice in kolegi!

Z vsem dolžnim spoštovanjem do državne sekretarke, moram reči, da vas kot strokovnjakinjo izredno spoštujem, ampak bi vseeno pričakoval na tem mestu ministra, ker je to njegova primarna odgovornost, bi temu rekel, no, da nam tudi on poda ta poročila. Tako me malo čudi, glede na to, da je bil zdaj dva, tri dni po medijih in je te zadeve predstavljal, danes ga pa pač tukaj ni. Toliko mogoče za začetek malo kritike.

Zdaj pa bi izhajal iz tega poročila, ki ste nam ga posredovali, ker točka dnevnega reda je poročilo, ne glede na to, da so se zdaj vmes določene stvari po vaše spremenile. Meni osebno je bilo alarmantno, ko smo dobili to poročilo in je bilo zapisano, da ste do zdaj realizirali samo 5 %, 5 % načrta. Vi ste v svojem izvajanju sicer rekli, da določeni projekti pač potekajo nemoteno, da so v teku, ampak kljub temu, kajne, 5 % do konca maja je znak za rdeče luči, kar se mene tiče. Zdaj se določene stvari še spreminjajo, se pravi, zdajle bomo imeli še, če jaz prav razumem, še nekaj prostega teka, zato ker ste vi pač nek nov predlog dali. Zdaj čakamo, čakamo do jeseni, ko bo ta predlog potrjen s strani Evropske komisije. Tako da tukaj se mi zdi, bom rekel, neresno, ampak mogoče malo premalo aktivno, kar se tiče vsega skupaj. Načrt je že od začetka bil pripravljen, bom rekel, v dobri veri oziroma z željo, da se dejansko ta sredstva počrpajo za projekte, ki so dejansko v korist državljankam in državljanom. Minister je v svojih izjavah zadnje dni med drugim rekel, da Vlada kot taka, če ga citiram, da so njene prioritete, se pravi, postavili ste si zdaj neke cilje, ne vezano na ta načrt, ampak se pa se pa z načrtom pač, bi rekel, pokrivajo, in to je zdravje in njegova dostopnost za vse, kamor prištevamo tudi skrb za starejše preko Zakona o dolgotrajni oskrbi. Drugo je znanje, ne le tisto, ki je vključeno v šolske resorje, ampak tudi digitalizacija in podpora podjetjem, ki ustvarjajo delovna mesta. Tretja prioriteta pa mladi in z njimi povezane politike, kot so stanovanjska politika, brezplačna kosila in tako naprej. Zdaj, vi ste že v osnovi določene projekte, ki se, bom rekel, navezujejo tudi na te vaše cilje, iz tega načrta izločili. Veseli me, da ste na nešteto prigovarjanj z naše strani vrnili nazaj Kampus Vrazov trg, ker pač zdravstvo je ena eden ključnih problemov trenutne, mislim, Slovenije kot take in me veseli, da ste naš, naš predlog akceptirali. Vseeno me malo čudi, no, izločili ste tole Infekcijsko kliniko Maribor, po drugi strani predstavniki te klinike pravijo, da stvari tečejo, da imajo stvari, da celo naj bi jo, bral sem, da naj bi jo že celo letos porušili in začeli z… Mislim, da stvari tečejo, tako da mi je to malo čudno, da do 2026 po vaše te klinike naj ne bi mogli zgraditi. Že prej sem rekel oziroma eden od vaših načinov je, od vaših ciljev je izobraževanje oziroma, ja, izobraževanje mladih. Vi ste iz načrta izločili, bi rekel, ta del, ki se je sicer imenoval Ozelenitev izobraževanja, infrastrukture v Sloveniji. Pojem, ki sicer mogoče ne pove veliko, ampak je bil dejansko fokusiran na, bom rekel, ne stanovanjske, ampak pač prostorske kapacitete šolstva.

Zdaj vsak dan beremo o zastojih, o težavah v prometu, kajne, izločena pa je bila digitalizacija železniške in cestne infrastrukture, kar je prav gotovo, jaz mislim, ena od zadev, ki sicer najbrž ne bi v celoti rešile teh težav, ampak pomagale pa sigurno pri njihovem reševanju, kajne.

Potem ste ven izločili naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu. Vsi vemo, da kar se tiče energetike oziroma kar se tiče, bi rekel, cen energije, problem najbrž ni v celoti rešen oziroma bo ostal, tako da gospodarstvenikom je dejansko to velika skrb, sploh z napovedjo, da se bodo tudi modeli obračunavanja porabe elektrike v bližnji prihodnosti spremenili. To vam lahko tudi iz lastnih izkušenj povem, da se pač gospodarstveniki izredno trudijo oziroma iščejo rešitve, kako optimizirati porabo električne energije.

Izloča se, že prej smo govorili o zdravstvu, izloča se optimizacijo dostopnosti zdravstvenega sistema. Tako je meni malce nenavadno, da določene stvari, ki so vam prioriteta, ki jih pač postavljate kot prioriteto te Vlade, po eni strani izločate.

Jaz razumem, da zaradi zmanjšanja sredstev ste prisiljeni določene stvari, bi rekel, izločati, ampak lep primer je ta poplavna ogroženost, ker ste pač ocenili, da na podlagi povpraševanja oziroma zainteresiranosti lokalnih skupnosti in drugih sredstva ne bodo porabljena in ste jih pač samo zmanjšali. Tako bi pričakoval tudi pri drugih stvareh, ne da jih v celoti zmanjšate, ampak da jih v nekem znesku ohranite in da imate pripravljene za reševanje teh težav.

Tako bi okrog tega prosil za par dodatnih pojasnil oziroma razmišljanj glede tega, zakaj ste se odločili za take poteze.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Ker je bilo kar nekaj vprašanj, bi dala najprej besedo državni sekretarki, potem bomo šli pa po vrsti naprej.

Hvala lepa in hvala za vprašanja.

Res bi rada tole še enkrat povedala, verjetno bom morala še kdaj, ampak bom. Če Vlada umakne en projekt iz Načrta za okrevanje in odpornost, to ne pomeni, da se mu odreka ali pa da ga ne bo izvedla. To samo pomeni, ker smo morali znižati projekte za 286 milijonov, ker je enostavno denarja na razpolago manj, kot je bilo ob prvotnem načrtu, da smo iskali tiste projekte, za katere obstaja največje tveganje, da ne bodo dokončani do polletja 2026. Mi bi se lahko zdaj delali in bi izločili druge projekte in bi pustili en določen projekt noter, mogoče kakšnega tudi smo, saj ne vemo. Projekti, ki jih puščamo noter, morajo biti dokončani do polletja 2026; če ne bodo, potem za njih ne bomo dobili denarja, to je tak koncept tega načrta. Nobena skrivnost ni, da bo ta načrt treba tudi plačati. To pa so, ko zdaj rečemo, da so evropska sredstva, pa da so evropska sredstva iz novega sklada, za ta denar se trenutno Evropska komisija zadolžuje, bo pa izstavila račun potem državam članicam, da v skladu s svojimi deleži, ki jih pač imajo, za Slovenijo je to približno 0,3 %, da seveda to plačajo. In tukaj države, ki so neto plačnice, vztrajajo, da je ta načrt izveden do pikice in do dneva točno. Vsaj zdaj se tako načrtuje in tukaj ne bo popuščanja. Zato je bila Vlada pred izjemno nehvaležno nalogo, da je iz nabora projektov, ki so bili seveda že komunicirani, ki so dejansko verjetno že torej v teku, pač morala izbrati tiste, ki jih ta hip smatra za najbolj tvegane oziroma za katere obstaja največja verjetnost, da ne bodo pravočasno izgrajeni, dokončani in da enostavno za to ne bo dobila v vsakem primeru denarja. Tako da v isti sapi je pa Vlada tudi pojasnila, da za vse projekte, ki so smiselni za okrevanje, za odpornost, za delovanje te države, bo izvedla po svoji časovnici, se pravi, ne bodo končani do 2026, ampak bodo mogoče do 2027 ali pa do 2028, ko bodo izpolnjeni pogoji, ko bo zbrana dokumentacija, ko bodo izdana dovoljenja, ko bodo zgrajena, in zagotovila tudi domače vire. Konkretno za zdravstvo, ko ste spraševali za zdravstvo. Sprejet je bil zakon, ki namenja 2 milijardi v desetih letih za infrastrukturo v zdravstvu. Denar, ki se med leti ne porablja, se zbira v proračunskem skladu za investicije v zdravstvu, kamor se natekajo tudi, kamor se nateka tudi amortizacija, ki jo plačujejo javni zdravstveni zavodi, in to je dosti otipljiv vir, od koder se bo lahko financirala tudi Infekcijska klinika v Mariboru. Potem, rekli ste, da potem enak princip je za ozelenitev izobraževalne infrastrukture, ta sicer nima tako velikega proračunskega sklada, čeprav imamo tudi proračunski sklad za obnovo dijaških in študentskih domov, ampak kot rečeno, da ne bom vsake prioritete omenjala posebej, Vlada ima s temi vsebinami svoje načrte po svoji časovnici. Omenili ste sicer tudi energetsko učinkovitost v gospodarstvu, tukaj bi rada še enkrat poudarila, da peto poglavje Repower EU govori prav o tej vsebini in da smo iz tega naslova dobili dodatnih 122 milijonov, ki jih bosta z razpisi razdelila Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, se pravi, tukaj je svež denar za mogoče v zameno za tisto energetsko učinkovitost, ki smo jo morali na drugem poglavju, da tako rečem, znižati. Prav tako pa poudarjam, da tudi v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost ostaja delež denarja, ki je namenjen digitalizaciji, preko 20 %. Ta načrt je usmerjen predvsem v zeleno in digitalno vseh držav, to je bila tudi zahteva Evropske komisije, 40 % vsebin, ki se financira, so s področja zelenega, 20 % s področja digitalnega in to je bila v bistvu dodatna omejitev, ko smo izločali projekte, se pravi, ko smo izločali projekte, nismo mogli praktično iz teh vsebin, ker je moral ostati delež teh dveh vsebin, ta omenjen, 40 % in 20 %.

Zdaj bi se še odzvala na posojila. Posojilo je posojilo. Naša država se lahko, si lahko sposodi denar tudi sama, lahko da je oziroma je, ker je boniteta Evropske komisije trojni A slovenska boniteta je pa nižja in imamo iz tega naslova potem pribitek, se pravi, dejansko, če se zadolžujemo sami, se zadolžujemo dražje, kot če se zadolžuje Evropska komisija, ampak posojila, ki jih najemamo sami ali pa obveznice, ki jih izdajamo sami, se sami odločamo o njihovi ročnosti in o namenu uporabe, za katere je porabljen potem ta posojeni denar. Posojilo pri Evropski komisiji pa v vsakem primeru pomeni spet pogojen denar, dodatno reformo, ki jo je treba izvesti zato, da prideš do tega denarja in roke. Zato se v tem trenutku nismo odločili za dodatna posojila, ker lahko na trgu pridemo do denarja tudi sami in tukaj bi še enkrat povedala, da se za posojila, se pravi za ta del, povratni del evropskih sredstev iz sklada NOO, da se več kot polovica držav sploh ni odločila, tu smo v manjšini.

Še to sem vam želela povedati, zakaj recimo, če bi ne umikali, če bi recimo v, torej drugem, tretjem obroku nepovratnih sredstev, to je ta obrok, ki ga želimo zdaj jeseni poslati v Bruselj, je Vlada pred nami zapisala, da bo, da je en mejnik v tem tretjem obroku oddaja naročila za izbor izvajalca za gradnjo Infekcijske klinike Maribor, odgovorni organ Ministrstva za zdravje, rok za izvedbo 31. 12. 2022. Če bi ta mejnik ostal tukaj, se pravi, če bi Infekcijska klinika ostala v tem tretjem obroku, potem pomeni, ker zamujamo z njim, da enostavno mi ne moremo poslati tega obroka v Bruselj, ker ena od 24-ih vsebin, ni izpolnjena in zato smo v bistvu na ta način izbirali projekte, kot rečeno, pri nekaterih se bomo oziroma smo zdaj v ta predlog zapisali, da se rok podaljša, zato, da se, da rečem, sprosti ta zahtevek, da ga vseeno lahko pošljemo, ampak to so ti konkretni problemi, ki jih imamo na terenu in zakaj se je Vlada odločila tako kot se je odločila.

Zdaj bi pa še naslovila to prvo stvar, ki ste jo rekli, da vas je zaskrbelo. Tu smo res na prvi strani zapisali, da realizacija porabe sredstev v letu 2023 do konca maja znaša 20 milijonov, kar je 5 % od predvidene porabe v letošnjem letu, zdaj statistika tule je minorno boljša. Zdaj smo že 30 milijonov porabili še en mesec kasneje. Jaz se strinjam z vami, da je to slab rezultat, ampak jaz bi to vseeno bolj pripisala nerealnemu načrtovanju resorjev, se pravi nerealni časovnici in ko smo tudi mi to videli, ker to spremljamo, imamo zdaj v bistvu še bolj to intenzivno komunikacijo z njimi, da poznajo svoje projekte, da ne načrtujejo preveč na pamet, kot rečen. Strinjam se z vami, da je 5 % v petih mesecih porazen rezultat, ampak to bolj, bi rekla, za planerje dinamike po letih. Jaz bi tu vseeno bila precej prepričana in to sem tudi omenila, da samo izvajanje projektov ni odvisno od zagotavljanja tega evropskega denarja, se pravi na terenu, po občinah, po ministrstvih, po javnih zavodih in tako naprej, lahko ti projekti tečejo in ko tečejo, ko dobimo zahtevke, jih pogledamo, jih izplačamo, tako, da ta denar bo porabljen, ne bo porabljen letos, jaz enostavno ne verjamem, da bo lahko porabljenih teh 400 milijonov, kolikor je bila ocena resorjev, ampak kar ne bo letos, bo porabljeno drugo leto, ko bomo dobili zahtevke, ko bodo projekti, ki se financirajo iz tega načrta, dejansko zgrajeni, da tako rečem.

Hvala.

Hvala lepa.

Gospod Jožef Horvat, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, lepo vas pozdravljam in se zahvaljujem za to poročilo, ki ste ga poslali na odbor, za to informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, ki je izjemno pomemben ta mehanizem namreč.

Prejšnja vlada lahko rečem, da se je zelo dobro izpogajala, rad bi tukaj povedal, kar se da prebrati tudi na spletnem portalu Vlade, da bo lahko Slovenija iz mehanizma do konca leta 2026 koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde, kot je bilo predvideno v potrditvi načrta. Včasih seveda zlobni jeziki pravijo, da je za to kriva prejšnja vlada, za to razliko 290 milijonov, krivo, v narekovajih, je to, da nam je v letu 2020 in 2021 dobro šlo in zaradi tega so te korekcije navzdol, ampak kakorkoli že. Včeraj sem se na tiskovni konferenci odzval na spremembo načrta za okrevanje in odpornost, ker me še posebej kot poslanca, ki prihaja iz vzhodne Slovenije, boli, da se je izločila gradnja Infekcijske klinike Maribor in sem trdno prepričan, da to ni slučaj, da tu ne gre zdaj samo za številke, češ da je časovnica napeta in da se ne bi izšlo, saj nenazadnje, včeraj je zdaj še sicer vedno generalni direktor UKC Maribor, profesor dr. Tone Crnjac dobil zagotovilo, da bo, da bo Infekcijska klinika zgrajena iz proračuna, lahko tudi iz naslova zakona, ki ga je sprejela prejšnja koalicija za investicije v zdravstvu in da bo, pozor, časovnica ostala nespremenjena. Jaz bi zdaj rad res želel in to bom prosil, če je treba, vsak mesec, da nas Vlada informira, kako je zdaj s to časovnico, ker trdim, da gre zgolj samo za izgovor, če pa je kdo »bremzal«, potem se moramo vprašati kdo je zaviral. Kdo je zaviral? Zaviralo je Ministrstvo za zdravje. Zakaj, lahko samo špekuliramo, morda zaradi tega, ker zdaj ta sprememba načrta za okrevanje in odpornost sovpada časovno. koincidira tudi z obglavljanjem vodstva UKC Maribor. Ne mora priti nek drug človek, ima pravo, bom po domače rekel, partijsko knjižico, ne glede na njegove prejšnje rezultate in tako naprej in postopke, ampak samo, da je naš. Res sem ogorčen in užaloščen zaradi tega, ker smo, ko smo in če smo želeli v vzhodni Sloveniji kakšne večje investicije, potem smo res morali po kolenih hoditi do Ljubljane, po kolenih romati do Ljubljane. Tako pač to je, tako to pač deluje. Pa da se razumemo, absolutno ne nasprotujem, da se gradi kampus Vrazov trg. Vlada ga je ohranila v tem načrtu za okrevanje in odpornost. Pravi, da po ponovni preverbi in prejemu zagotovil s strani Univerze v Ljubljani oziroma Medicinske fakultete ta kampus Vrazov trg ostaja. Se pravi, Univerza v Ljubljani da zagotovila, Vlada to akceptira. Vodstvu UKC Maribor da zagotovila, še več, svet zavoda UKC Maribor da zagotovila, Vlada tega ne akceptira, ker pravi, ne, ne, časovnica je prenapeta. Še več, pripravljena je vloga, mislim da bi morala biti ta ponedeljek oddana na Upravno enoto Maribor, vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Lokalni časopisi poročajo oziroma Slovenski dnevnik poroča, da bi v decembru se naj začela rušiti sto let stara zgradba, ki je zdaj namenjena infekcijski dejavnosti. Še več, še več, UKC Maribor, služba za investicije je v avgustu lansko leto izdelala akcijski načrt glede izvajanja investicijskih projektov, sofinanciranih iz evropskih investicijskih skladov in s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost. To je zahteval Urad Republike Slovenije za nadzor kakovosti in investicije, ki ga vodi gospod Šabeder. O tem smo govorili tudi v Državnem zboru, mislim da meseca marca na iniciativo Nove Slovenije. Razprava je bila na Odboru za zdravje. In tukaj v tem akcijskem načrtu je zelo jasna časovnica aktivnosti za nadomestno novogradnjo stavbe Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor, in to je na svoji 7. redni seji potrdil svet zavoda, in sicer že davnega 25. avgusta lani. Eno leto je od tega.

Preberem sklep. Svet zavoda UKC Maribor se je seznanil z izvajanjem investicijskih projektov, sofinanciranih iz evropskih investicijskih skladov in s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost in potrjuje predstavljene aktivnosti vodstva UKC Maribor na seji, 25. 8. 2022, s čimprejšnjo izvedbo teh investicijskih projektov.

Soglasno je bil ta sklep sprejet. In zdaj kar čez noč, jaz si pač to drugače ne znam razlagati, da so izključno politični razlogi zadaj, pride do spremembe. Ne vem, zakaj bi gradili iz lastnih sredstev, iz proračuna, če pa imamo na razpolago nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. A ja, tam je večja kontrola. Mogoče sem zdaj politično nekorekten, ampak tako pač je. Lastnega proračuna Evropsko računsko sodišče ne gleda.

Jaz tukaj apeliram, da vendarle Vlada še naredi en razmislek. Upam, da bodo na nogah tudi koalicijski poslanci iz mariborske regije, in da tega ne bodo dopustili. Oziroma na drugi strani, da bi pa vsaj Vlada potem rekla, okej, bomo gradili iz domačih sredstev, iz proračunskih in objekt bo zgrajen do konca leta 2026. Ker v tej časovnici, ki jo je potrdil svet zavoda in kateri dejansko sledi tudi DRI kot največji slovenski inženir in svetovalna inštitucija, ki je praktično zadeve že sprojektiral, bi naj bil avgusta 2026 tehnični prevzem, tehnični pregled. Ja, če je to prepozno, glejte, še enkrat, še enkrat. Kdo je zaviral? Jaz bom to vprašanje še stokrat postavil v tej hiši. Zaviralo je Ministrstvo za zdravje. Zdaj to ni sicer tema, da bi šli v vse detajle, ni to prostor, ampak veste, tukaj bomo pa res vztrajali in zelo trdo zastavili zadeve proti Vladi in jaz upam, da se nam bodo pridružili tudi ostali, poslanke in poslanci, predvsem iz koalicije, ki imajo moč, in da tukaj ne bodo sklonjenih glav. Hvala bogu smo uspeli v prejšnji Vladi z investicijo onkologija, ki se pa že izvaja. V parih minutah se je vodstvo prejšnje koalicije zmenilo, da gremo s tem projektom naprej. Tukaj sem vesel, da je bil posluh tudi za nekoga iz vzhodne Slovenije, ker je bilo stanje porazno na onkologiji. Ne upam si tukaj povedati, upam da vsi veste, pa vem da ne veste, koliko postelj je imela in danes še vedno ima Onkologija Maribor, ki praktično pokriva vzhodno Slovenijo. Torej moj apel, ni se treba nič opravičevati, upam si pa verjeti, da je minister gospod Boštjančič imel napačne vhodne podatke ali pa napačne svetovalce, da je predlagal izločitev tega projekta, in jaz le prosim, da Vlada še enkrat razmisli Dovolj časa je, da se do sredine leta 2026 ta objekt zgradi. Kot sem že povedal, že pred enim letom, pred enim letom se je ta časovnica potrjevala na svetu zavoda, zdaj pa torej čez noč se vrže Infekcijska klinika Maribor iz financiranja mehanizma za okrevanje in odpornost, ne ve se kdaj bo zgrajena. Vprašanje. Bomo sicer videli, kaj bodo prinesli proračunski dokumenti, ampak jaz enostavno jim ne verjamem, ker preprosto ne zaupam, to pravico pa imam.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospa državna sekretarka, izvolite za odgovor.

Ja. Hvala lepa.

Gospod Horvat, jaz res odločno zavračam, da bi iz političnih razlogov izpadla klinika v Mariboru. Mi smo v bistvu temu, je Vlada dala še poseben premislek, točno zavedajoč se dejstva kako bo izpadlo v javnosti, če bo izločena iz načrta klinika v Mariboru, ker smo razumeli.

Jaz bi rada vas seznanila, da ko smo šli skozi vse te mejnike, skozi projekte v neformalnih pogovorih, da nas je celo Evropska komisija opozorila na tveganost tega projekta glede na originalno načrtovane in začrtane časovnice. Oddaje naročila za izbor izvajalca za gradnjo bi moral biti po osnovnem scenariju izveden do 31. decembra 2022, zdaj se pa to po zadnjih podatkih, ki smo jih imeli, načrtuje za 15. januar 2024. In v bistvu bi vas rada na en način, ne vem, pomirila. Vi razumete in po navadi tudi poslušate, nobenega razloga ni, da bi klinika v Mariboru ne bila zgrajena do leta 2026 oziroma Vlada ne bo ovira na tej poti, zato ker se je odločila, da bo zagotovila financiranje iz domačih virov in zato denar ni pobarvan. Mi smo enostavno presodili, da je večje tveganje, da to kliniko pustimo noter, in da potem ne bo pravočasno končana, ker kot zaenkrat kaže in Evropska komisija pri načrtu za okrevanje odpornost ni fleksibilna in kot zaenkrat kaže, če ste rekli, da bo avgusta 2026 tehnični prevzem, je to prepozno. Mejnik 30. 6. 2026, ne bo izpolnjen. In če bo…, mi vas bomo z veseljem obveščali o poteku tudi teh projektov v teh naših poročilih ali pa boste mogoče na Odboru za zdravstvo o tem še bolj natančno razpravljali, ampak kot rečeno, iz NOO se bo, tukaj se Vlada v bistvu ne bo več na to temo odločala, tako da iz NOO bo sofinancirana s temi omejenimi nepovratnimi sredstvi Medicinska fakulteta v Ljubljani, Vlada bo pa iz domačih virov zagotovila financiranje, lahko prav v teh istih rokih, če bodo gradbena dela potekala, iz domačih virov.

Hvala.