Lep pozdrav. Predlagam, da kar pričnemo z 21. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Najprej vse lepo pozdravljam in kar pričnemo z 21. sejo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika.

Istočasno sporočam, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Matejo Čalušić, poslanec Gašper Ovnik, ki nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, poslanec mag. Janez Žakelj, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic, Rado Gladek, ki nadomešča poslanko mag. Karmen Furman. In istočasno sporočam, da se je se je opravičila in je opravičeno odsotna poslanka Jelka Godec.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje, in sicer ste s sklicem 11. julija prejeli predlog dnevnega reda, ki se glasi: Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili, nujni postopek. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAGOTAVLJANJE NEMOTENE PRESKRBE Z ZDRAVILI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Kolegij predsednice Državnega zbora je devet…, na 49. seji, 11. julija odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Amandmaji k predlogu zakona se lahko vlagajo do zaključka razprave o členih na seji odbora in so tudi že vloženi, za tiste, ki tega še niste videli.

Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli predlog zakona z dne 6. julij 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 11. julij 2023, zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 6. julij 2023 ter mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 12. julij 2023.

K točki so bili vabljeni predstavniki Vlade, predstavniki Ministrstva za zdravje, predstavniki Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki Lekarniške zbornice Slovenije in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.

Pričenjamo torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Predlagam odboru tako kot do sedaj, da se razprava o vseh členih in o vseh amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena po Poslovnika in nato po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovanje o vseh členih skupaj. A kdo temu nasprotuje? (Ne.) Super, in kar pričenjamo.

Torej, besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje, Azri Herceg.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo.

Spoštovani članice in člani ter vsi ostali vabljeni!

Vlada Republike Slovenije je na 57. redni seji, dne 6. 7. sprejela besedilo Predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili ter predlagala Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države.

Cilj predloga zakona je zagotavljanje nemotene, varne in kakovostne preskrbe prebivalstva z zdravili, z zagotovitvijo nemotene in stalne razpoložljivosti vseh zdravil, ki so na trgu v Republiki Sloveniji, v javnih lekarniških zavodih.

Temeljni namen zakona je začasno urediti problematiko nabave zdravil v javnih lekarniških zavodih. Slednji so dolžni postopati po postopku javnega naročanja, kar je pripeljalo do nezmožnosti hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja. Obenem predlog zakona zagotavlja spoštovanje temeljnih načel porabe javnih sredstev. Zaradi strogih formalnih in postopkovnih zahtev, ki jih določa Zakon o javnem naročanju, se javni lekarniški zavodi spopadajo z nepremostljivo oviro, kako zagotoviti vsa zdravila, ki so na trgu v Republiki Sloveniji najpozneje v 24. urah od naročila oziroma naslednji delovni dan.

S predlogom zakona želimo razbremeniti javne lekarniške zavode pri nabavi zdravil in ostalih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, torej blaga, ki ga javni lekarniški zavodi kupujejo zaradi nadaljnje prodaje tretjim osebam, ki jih v skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti lekarne morajo imeti na zalogi oziroma dobaviti v izjemno kratkem roku.

Da bi zagotovili višjo dostopnost do zdravil vsem pacientom, predlog zakona uvaja izjemo od javnega naročanja in sicer določa, da se Zakon o javnem naročanju ne uporablja za naročila zdravil, ki se v skladu z Zakonom o zdravilih štejejo kot zdravila na trgu v Republiki Sloveniji in jih oddajajo javni lekarniški zavodi v skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti.

Z vidika zagotavljanja transparentnosti predlog zakona ureja tudi obveznost javnih lekarniških zavodov, da so pri naročilih zdravil, ki so se v skladu z Zakonom o zdravilih štejejo kot zdravila na trgu v Republiki Sloveniji, dolžni upoštevati prepoved omejevanja konkurence, prepoved diskriminacije in načelo transparentnosti. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo dobavitelja, predmeta, vrste predmeta in vrednosti naročila brez DDV. Prav tako mora podatke o naročilih iz preteklega leta objaviti na svoji spletni strani. Ukrepi, ki jih prinaša predlog zakona so začasni in veljajo do 31. decembra 2024. Amandmaji pred vami popravljajo naslov predloga zakona na način, da že iz njega izhaja, da je predmet tega zakona začasno urejanje nabave zdravil in da je veljavnost predloga zakona časovno omejena na leti 2023 in 2024.

Nadalje se z amandmajem k 1. členu sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije glede terminološke ustreznosti zapisa področja urejanja predloga zakona. Z amandmajem k 2. členu se določa odstop od celotnega ZJN-3, saj ni zadosti odmik le od člena, ki ureja naročnike, temveč se mora začasni odmik nanašati tudi na objave, postopek, tehnike naročanja, mejne vrednosti, blažje režime oziroma izjeme, pravno varstvo in tako dalje.

Javni lekarniški zavodi bodo na podlagi predloga zakona še naprej naročniki po ZJN-3 pri naročanju drugega blaga, saj izjema velja le glede zdravil, ki jih določa prvi odstavek tega člena, ki so na trgu v Republiki Sloveniji. Nadalje se za namen transparentnosti in jasnosti ter postopkovne predvidljivosti postopek definira. Evidenca o vrsti in količini dobave zdravil, se zagotovi preglednost in transparentnost, služila pa bo tudi za namen izvajanja pristojnosti nadzornim organom. Nadzor pristojni organi vršijo v skladu s predpisi, ki urejajo njihovo delovanje.

Z zadnjim amandmajem se dodaja prehodna določba, ki predvideva, da se postopki, začeti do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo v skladu z ZJN3. Postopki, ki bodo v teku na dan 31. december 2024 pa se nadaljujejo in končajo v skladu s tem zakonom. Hvala lepa za pozornost.

Hvala za predstavitev. Besedo predajam gospe Sladjani Ješić, predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila skladno s poslovniško določenimi nalogami in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, da se izkazani problem, ki je pravno sistemske narave, rešuje z interventno zakonodajo, ki pa ne ponuja rešitve na sistemski ravni, temveč le za začasno obdobje, zaradi česar tak problem dejansko še obstaja. Predvidena začasna rešitev ne ponuja jasno izraženih zagotovil za spoštovanje temeljnih načel porabe javnih sredstev. In tudi če se ureditev ureja le začasno, mora torej spoštovati vsa načela, ki jih terja sistemska ureditev.

Pri 1. členu v mnenju opozarjamo, da je notranje neskladen in glede na namen predloga zakona zajema preširoko področje urejanja.

V 2. členu glede prvega odstavka ni jasna povezava med novim načinom določanja cene zdravil in 24 urnim rokom za zagotovitev zdravil, ki je v uvodnem gradivu predloga zakona izpostavljen kot poglavitni problem pri zagotavljanju ustrezne preskrbe z zdravili. Drugačen način določanja cene namreč sam po sebi ne pospešuje dobave zdravil, saj je kljub temu treba zagotoviti ustrezno spoštovanje pravil porabe javnih sredstev. Posebej smo kot nepojasnjeno izpostavili razmerje do drugih določb veljavnega sistema za določanje cene zdravil, vključno z možnostjo zniževanja veljavne cene, kot jo dopušča 163. člen Zakona o zdravilih.

Z drugim odstavkom 2. člena se javne lekarniške zavode za dobavo zdravil iz 14. člena Zakona o lekarniški dejavnosti popolnoma izvzema iz sistema javnega naročanja, ne da bi se jim obenem določila tudi specialna ureditev nabave teh zdravil, kar je ustavno sporno.

Opozorili smo tudi, da je predlagana ureditev pomanjkljiva, ker ne ureja nadzora niti sankcioniranja morebitnih kršitev posebnih pravil, zaradi česar tudi ni jasno, zakaj je treba voditi posebno evidenco po tretjem odstavku.

Neurejeno pa ostaja tudi vprašanje, po katerih pravilih naj se dokončajo postopki zagotavljanja zalog predmetnih zdravil, ki na dan 31. decembra 2024 še ne bodo zaključeni, kakor tudi postopki za zagotavljanje zalog predmetnih zdravil, ki bodo na dan uveljavitve tega zakona v teku.

Opredelila bi se še do amandmajev. Z vloženimi amandmaji se pomisleki Zakonodajno-pravne službe ustavnopravne narave ne odpravljajo. Z amandmajem k 2. členu se v prvem odstavku izrecno izključi uporaba vseh določb Zakona o javnem naročanju za dobavo in zagotavljanje zalog določenih zdravil, kar pa je po pravnem učinku enako ureditvi, kot je bila v osnovi predlagana. Pri tem se novega posebnega postopka, ki bi zagotavljal kavtele oziroma varovalke, previdnostne ukrepe sistema javnega naročanja ne določa, ker se v drugem odstavku 2. člena pri izbiri dobaviteljev zdravil ohranja le uporaba pravnega standarda, še vedno pa za to niso določeni kriteriji. Urejen je postopek potem, ko je dobavitelj že izbran, vendar je pa v tem delu določba prepodrobna za zakonsko urejanje, hkrati pa ne more nadomestiti tistega, kar po naši oceni tukaj manjka.

Z amandmaji se tudi ohranja vodenje evidence, pri tem pa se še vedno ne ureja nadzora, zaradi česar je vprašljivo zakaj je zdaj zapisano, da se vodi za namen zagotavljanja transparentnosti in preglednosti, ker tudi pristojen organ za nadzor ni določen. Torej, ne vemo kdo je ta nadzorni organ, ki bi lahko ukrepal. S tem je povezano tudi vprašanje sankcioniranja kršitev teh posebnih pravil, kar prav tako še vedno ni vključeno v predlagano ureditev. Zakonodajno-pravna služba zato ponovno predlaga razmislek o ustrezni dopolnitvi, kar bi bilo mogoče opraviti v nadaljnjih fazah zakonodajnega postopka.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo sedaj dajem predstavnici Državnega sveta, gospe Moniki Ažman. Izvolite.

Dober dan, spoštovana predsedujoča, članice in člani odbora, ostali vabljeni na sejo.

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 3. izredni seji 11. julija, s problematiko preskrbe z zdravili pa se je skupaj z zainteresirano komisijo Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podrobno seznanila že 13. aprila tega leta. Že takrat je bilo ugotovljeno neskladje med zakonodajo s področja javnega naročanja in tako imenovano področno zakonodajo s področja lekarniške dejavnosti in zdravil, ki javne lekarniške zavode že nekaj časa postavlja v izredno neugoden položaj. Zaradi številnih razveljavljenih javnih naročil so namreč deležni visokih glob in ne morejo opravljati svojega zakonsko določenega poslanstva ažurno preskrbo pacientov z zdravili. Komisijo vsekakor veseli, da je Ministrstvo za zdravje prisluhnilo javnim lekarniškim zavodom in tudi opozorilom Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke in našlo vsaj začasno rešitev, to je odstop od zahtev, ki izhajajo iz zakonodaje s področja javnega naročanja. Vsi vemo, da je problematika širšega značaja, zato je komisija skupaj z Lekarniško zbornico in JAZMP izrazila željo, da se nemudoma pristopi k pripravi dolgoročnejših in bolj sistemskih rešitev. Konec leta 2024 bo namreč kmalu tu in zgodba se nam lahko kaj kmalu ponovi, če ne bomo imeli pri roki pravih rešitev. Na prej omenjeni skupni seji smo že iskali nekaj takšnih možnosti. Med drugim smo prepoznali možnosti v spremembi zakonodaje s področja javnega naročanja, na čemer, kot smo bili seznanjeni, Ministrstvo za javno upravo ni najbolj navdušeno, ali pa s spremembo področne zakonodaje. In kot eno od rešitev je bilo prepoznano tudi širjenje pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot plačnika stroškov izdaje zdravil, ki bi hkrati lahko prevzel tudi nabavo zdravil. Skratka, rešitev se zagotovo da najti, če bo za to interes na vseh omenjenih področjih. Ugotavljamo namreč, da brez medresorskega sodelovanja ne bo šlo, ker gre namreč za vprašanje, ki ga mu, ki bi ga morala razrešiti Vlada v celoti. Na naši torkovi seji smo namreč bili seznanjeni tudi z določenimi predlogi JAZMP, kar se tiče možnosti uporabe zdravil iz naslova blagovnih rezerv pa možnosti omejevanja izvoza zdravil in še kaj. Vse to terja dogovore na ravni več ministrstev. Komisija se pridružuje tudi mnenju Lekarniške zbornice Slovenije, da bi bilo dobro razmisliti o daljšem roku veljavnosti predloženega interventnega zakona vsaj do zagotovitve sistemskih rešitev.

Komisija je predlogu zakona izrekla, izrekla soglasno podporo in upam, da boste predlog zakona podprli tudi v Državnem zboru, ker gre za resnično pomemben prvi korak k ureditvi problematike preskrbe z zdravili. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj predajam besedo še ostalim vabljenim na sejo, in sicer predstavnici Lekarniške zbornice Slovenije, gospe Darji Potočnik, Potočnik Benčič. Izvolite.

Dober dan, gospa predsednica, članice in člani odbora, gostje. Hvala lepa za besedo in hvala za povabilo.

Ko razpravljamo o tem zakonu, bi vam najprej položila v misli to, zakaj lekarniška dejavnost pravzaprav obstaja, lekarniška dejavnost obstaja zato, da izvaja svoje temeljno poslanstvo, to je preskrba prebivalcev in drugih izvajalcev v zdravstvu z zdravili in farmacevtska obravnava pacientov. Kot veste, pomanjkanje zdravil je dejstvo v več evropskih državah, pri čemer določeni nacionalni ukrepi in pravila to pomanjkanje lahko še povečujejo oziroma se povečujejo tveganja. In javni razpisi, ki seveda vplivajo na oblikovanje cen, dokazano negativno vplivajo na preskrbo z zdravili oziroma povečujejo tveganja za umik zdravil s trga. Treba je povedati še to, da imamo v Sloveniji zelo strogo reguliran cel proces, vstop zdravil na trg, politiko oblikovanja cen, vse od cene proizvajalca, pribitka veletrgovca, lekarniške storitve in davka na dodano vrednost. Sistem je nadzorovan in transparenten in zato, ker je sistem tako transparenten in dober in učinkovit, Slovenijo referira kar 30 drugih držav. Kar se tiče cen zdravil, to še povečuje tveganje za umik zdravil s trga, ko se z javnimi razpisi pritiska na nižanje cen zdravil. Lekarniška zbornica Slovenije že od leta 2000, intenzivno pa od leta 2016 opozarja na neskladje zakonodaje. Ob tem smo imeli v vseh navedenih letih od takrat številne sestanke tako z Ministrstvom za zdravje, z Ministrstvom za javno upravo, Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, Računskim sodiščem, pisali smo vsem predsednikom vlad, oblikovali smo številne predloge sprememb predpisov. In tudi Računsko sodišče ugotavlja v eni od svojih prečnih revizij, da so sistemske spremembe potrebne. Zato v resnici zelo pozdravljamo zakon, ki začasno rešuje to področje. Strinjamo se seveda o začasnosti, čeprav je rok res kratek, ker so potrebne korenite in dolgoročne sistemske spremembe.

Dovolite mi še samo nekaj podatkov. V Lekarniški zbornici smo poleg omenjenih aktivnosti izvedli tudi dva skupna javna razpisa, ki nista dočakala srečnega konca, nato so se javni lekarniški zavodi razdelili v dve ločeni skupini, pri čemer je en razpis navidezno uspel, ga pa v praksi ni mogoče izvajati, ker ni mogoče slediti zahtevam, pogodbenim zahtevam, drugi razpis za zdravila pa je bil ponovno razveljavljen. In zakaj ni možno izpeljati razpisa? Mislim, da je v redu, da navedem tistih nekaj ključnih stvari. Namreč, ne moremo opredeliti predmeta naročila, ne vemo, kaj bodo zdravniki predpisovali, kakšna bo incidenca bolezni, kakšne bodo smernice zdravstvene politike, klinične poti, katera nova zdravila bomo dobili na trg in katera zdravila se bodo s trga umaknila, ravno tako ni možno definirati količin teh zdravil. En dobavitelj ne pokrije potreb posameznega zavoda po nemoteni preskrbi, zato zavodi potrebujejo dva oziroma več dobaviteljev, kar ravno tako oteži postopek izvedbe javnega razpisa. Po naši zakonodaji tudi ni dovoljeno navajanje zaščitenih imen oziroma je ob tem potrebno dodati ali podobno in ker imamo sistem medsebojno zamenljivih zdravil, ki so dokazano enakovredna, bi v tem primeru dobavitelj lahko ponudil samo eno zdravilo iz te skupine, po področni zakonodaji pa mora lekarna zagotoviti vsa zdravila z zaščitenimi imeni, kot so na trgu v Republiki Sloveniji, in to v roku 24 ur. Kot že omenjeno, razpisi pomenijo tudi tveganje za umik zdravil s trga in z razpisi se dosegajo v različnih zavodih različne cene, kar posledično postavlja tudi paciente v neenakopraven položaj, ker s tem pride tudi do različne višine, do plačil pri posameznem pacientu. Kot je povedala že gospa Ažman, lekarne plačujejo tudi visoke globe. Državna revizijska komisija je proti vsem javnim lekarniškim zavodom sprožila prekrškovne postopke in iz postopkov, ki so že zaključeni in iz tistih, ki še čakajo, ker so se zavodi pritožili, izhaja vrednost glob v višini pol milijona evrov. Ob tem se lekarne soočajo še z visokimi stroški za pravno svetovanje, revizije, informacijske rešitve in podobno. Zagotovo bi ta denar morali v zdravstvo vložiti koristneje. Kot opozarja Agencija za zdravila pristojnost zdravstva ne sodi v izključno pristojnost Evropske unije, ampak imajo države članice v skladu z načelom subsidiarnosti pravico same urejati področje tako, da zadostijo svojim potrebam. Agencija tako kot tudi lekarniška zbornica opozarja tudi na majhnost slovenskega trga, ki predstavlja dodatno tveganje pri preskrbi z zdravili. Javni lekarniški zavodi ne oporekajo temu, da imajo po javnonaročniški zakonodaji status naročnika in to tudi upoštevajo, vendar pa menimo, da je področje nabave zdravil specifično. Dotika se temeljnih človekovih oziroma državljanskih pravic. Hkrati pa imamo že danes vzpostavljen sistem, ki zagotavlja ključna izhodišča Zakona o javnem naročanju, to je transparentnost, gospodarnost in učinkovitost. Tako da pozdravljamo pripravljen zakon. Kot sem povedala, že od leta 2016 se s tem ukvarjamo in še pod nobeno Vlado nismo prišli tako daleč in pod nobenim ministrom tako hitro do razumevanja, da so spremembe potrebne. Res pa je, da imamo zdaj za dolgoročne sistemsko urejene spremembe sorazmerno malo časa, zagotovo bo treba odpirati določeno zakonodajo in spisati posebna pravila. Predlagamo, v kolikor se lahko strinjate, da je dopolnitev v smislu podaljšanja s tega vidika smiselna, če prav razumemo tudi pomisleke Zakonodajno-pravne službe. Sprejetje tega zakona nam daje čas in energijo, da v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje pripravimo sistemske spremembe, ki pa, poudarjam, morajo zagotavljati enako uspešno preskrbo pacientov in izvajalcev v zdravstvu z zdravili. Enako uspešno in pregledno cenovno politiko ter omogočiti javnim lekarniškim zavodom zakonito poslovanje z upoštevanjem področne in javno naročniške zakonodaje. Tako da tu verjamemo, da bomo plodno sodelovali z Ministrstvom za zdravje kot tudi z vami, torej z Odborom za zdravstvo. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Sedaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Tako da predlagam, da se prijavite k razpravi, če se strinjate, bi se izjemoma jaz sprva javila, samo da še par besed povem o vloženih amandmajih, nato pa po razprav po vrstnem redu.

Skratka, v sodelovanju z ministrstvom smo pripravili v koaliciji predlagane amandmaje. Tukaj bi se zahvalila Zakonodajno-pravni službi za pomoč, da vloženi zakon še dodatno izboljšamo. V koaliciji smo se v največji meri trudili upoštevati nekaj glavnih pomislekov Zakonodajno-pravne službe, tudi danes so v uvodu povedali predstavniki Zakonodajno-pravne službe še nekaj pomislekov na vložene amandmaje, zato verjamem, da jih bomo v do seje Državnega zbora, če bo to potrebno, še kaj dodatno opredelili in izboljšali. Tako da na eni strani zagotovimo vsaj začasno rešitev na vse te izzive, ki jih jaz ocenjujem. Odlično predstavila predstavnica Lekarniške zbornice in je, gre res za izziv, ki ga je treba nasloviti. Zdaj res imamo interventni zakon, jaz bi si želela, da resnično zavihamo vsi skupaj rokave in da se res pripravi sistemski zakon, ki bo to urejal na trajni rok in ne, da nas potem boli glava, predvsem, ko je treba kakšne kazni plačati, zaradi tega, ker se želi zagotavljati pravočasno preskrbo z zdravili našim državljanom. Tako da samo toliko. Dodajamo še 2.a člen tudi na pobudo Zakonodajno-pravne službe, ki se opredeljuje do postopkov, ki so že začeti ali pa danes v teku, istočasno pa tudi do tistih postopkov, ki bodo začeli konec naslednjega leta, torej tik pred prenehanjem veljavnosti zakona oziroma zakona, ki ga danes obravnavamo. Toliko zgolj na kratko.

Besedo sedaj predajam poslancu Radu Gladku. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav v prvi vrsti gostom in pa seveda kolegicam in kolegom!

Večkrat ponavljamo besedo oziroma če kje, bi se morali v Državnem zboru zelo truditi za transparentnost poslovanja in boriti proti korupciji. Zdaj ta zakon v osnovi, ne bom govoril o namenu, ampak ruši oziroma je v neskladju, tako kot je že Zakonodajno-pravna služba ugotovila, v neskladju s kar nekaj drugimi zakoni oziroma predvsem pa z Zakonom o javnem naročanju. Jaz se strinjam, da je treba zakonsko zadeve urediti, ampak ne na način, da mi sprejmemo nov zakon, ki to situacijo še poslabšuje in da pozabimo na nekaj, kar je tudi, mislim, da Zakonodajno-pravna služba očitno spregledala, to je na direktivo EU glede javnega naročanja. Ta direktiva je bila popolnoma spregledana. In po trenutno veljavni zakonodaji bi mogli to direktivo mi upoštevati.

Pa da malo bolj konkretno obrazložim. Zdaj trenutni Zakon o javnem naročanju, če gledamo 1. člen, kaj je predmet zakona, je med drugim prenos direktive EU. To je direktiva iz leta 2014, številka 24, ki med drugim določa tudi zgornji prag vrednosti do katerega ni potrebno potrebnega javnega naročila. Ta zgornji prag je bil sicer takrat ob sprejetju direktive, mislim da, 207 tisoč evrov. Se pa se pa spreminja in trenutno je, mislim da, 215 tisoč evrov. Se pravi, to je direktiva EU, ki določa zgornji prag do katerega ni potrebnega javnega naročanja. Mi smo v naši zakonodaji, se pravi, še znižali ta prag za, bi rekel, načeloma vse javna naročila na 40 tisoč evrov, potem smo pa določili nekatere spremembe in dvignili, tudi za lekarniško dejavnost, to številko do meje, ki jo določa ta direktiva EU. Preko te meje pa mi ne smemo iti. In mi neposredno kršimo, s tem zakonom mi neposredno kršimo evropsko zakonodajo. To je prva stvar na katero bi bilo, po moje, treba biti pozoren. In če kaj, potem mi takih stvari ne moremo reševati po hitrem postopku.

Zanimivo je, ne vem, če si je kdo pogledal, KPK je 4. 7. izdala analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva. In kaj v tej analizi opozarjajo? Ravno na drobljenje naročil. Opozarjajo na to, da se skozi drobljenje naročil oziroma naročanje blaga izven razpisov pač izigrava, bom rekel, zakonodajo. In jaz močno dvomim, da je to z namenom, predstavnica Lekarniške zbornice je sicer dejala, da javni razpisi negativno vplivajo na dobavo. Ja, mogoče se strinjam, sam sem pa prepričan, da pa pozitivno na ceno, kar je pa bistvo javnih razpisov. Javni razpisi so za to, da se doseže za določen izdelek najboljša cena.

In še enkrat, absolutno podpiram, da je treba spremeniti zakonodajo, ampak ne sprejemajmo zakonov s katerim obstoječo zakonodajo, bom rekel, še bolj izigravamo. In kot sem na začetku rekel, beseda transparentnost pa korupcija bi morala biti, če kje, v Državnem zboru na prvem mestu.

Zdaj, kar se tiče samega zakona je bil tudi zanimiv članek v enem od finančnih časopisov in tam so kar nekaj pomislekov navedem. Vprašanje je, ali je dobava…, ali bomo mi s spremembo zakona res rešili dobavo, dobavo zdravil? To ni samo slovenski problem, to je evropski problem in tukaj ni problem, koliko lahko ti naročiš, problem je, če sploh lahko naročiš oziroma če boš dobil to, kar želiš, v določenem času.

Potem še ena druga stvar, mi govorimo samo o lekarnah, kaj pa bolnišnice? Velik porabnik zdravil so tudi bolnišnice. Kako se pa oni soočajo s tem problemom, ko ne morejo priti do zdravil? Jaz mislim, da imajo podobni, mislim, podobno težavo tako lekarne kot bolnišnice, ampak bolnišnice so zavezane, ker oni ne prodajajo, ampak imajo to za lastno uporabo, je ta znesek nabave še nižji. Se pravi, oni so obvezno, obvezne k javnemu naročanju.

Tako, da, glejte, tukaj je kar nekaj pomislekov, tako, da tak zakon sprejemati po hitrem postopku, jaz se strinjam, da da je treba odpreti to temo, pa iskati rešitve za to, da bo dejansko se ta problem rešil, ampak jaz mislim, da to, da to ni prav pravi način, da to počnemo po hitrem postopku, ker je veliko, veliko dilem, tako kot sem jih že navedel. Tudi Agencija za varstvo konkurence je bila kritična. Lani, ko je bil ta razpis, smo imeli tudi nekaj pomislekov, ali je, ali je dejansko cilj znižanja cene ali kaj drugega, tako da jaz, jaz bi prosil, no, da resno razmislimo, ali se…, ali se tak zakon sprejema po hitrem postopku ali ga pustimo oziroma odpremo širšo, širšo debato oziroma iščemo dejansko rešitve, ki ne bodo v osnovi nezakonite, kar s tem, s tem zakonom počnemo.

Hvala.