Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, dragi vabljeni gostje.

Pričenjamo z 11. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ, obveščam vas, da nihče ni zadržan, prav tako nihče nadomešča nobenega drugega poslanca, poslanko. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije in ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER REVIZIJSKO POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE Z NASLOVOM RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRAVILNOSTI POSLOVANJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA LETO 2021.

Komisija revizijsko poročilo z dne 26. aprila 2023, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje, obravnava na podlagi 39. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki sem vabil na sejo gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča, dr. Tatjano Mlakar, generalno direktorico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sedaj besedo uvodoma za predstavitev revizijskega poročila dajem mag. Mojci Planinšek, drugi namestnici predsednice Računskega sodišča. Tako da, beseda je vaša. Izvolite.

Najlepša hvala. Lep pozdrav gospod predsednik, poslanke, poslanci.

Računsko sodišče je dolžno v skladu z Zakonom o Računskem sodišču vsako leto revidirati pravilnost poslovanja javnega zavoda za pokojninsko zavarovanje in javnega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tako kot vsako leto smo ti dve reviziji tudi izvedli. Cilj obeh revizij je bil izrek mnenja o računovodskih izkazih in pa izrek mnenja o pravilnosti poslovanja. Vsako leto poudarimo, da sta to revidiranca, kjer smo prisotni vsako leto in ki sta poleg državnega proračuna v bistvu pod konstantnim nadzorom Računskega sodišča. Računsko sodišče je o računovodskih izkazih obeh zavodov izreklo pozitivno mnenje. Kar pomeni, da po našem mnenju računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resnično in pošteno izkazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2021 in da za to obdobje tudi resnično prikazujejo prejemke in odhodke oziroma prejemke in izdatke. O pravilnosti poslovanja obeh zavodov je izreklo mnenje s pridržkom. Več o razlogih za izrek mnenja s pridržkom oziroma o ugotovljenih nepravilnostih pa bo povedala pristojna vrhovna državna revizorka Nataša Musar Mišeljić.

Izvolite.

Najlepša hvala. Pozdrav tudi z moje strani. Mogoče za začetek povem, da je v letu 2021 Zavod za zdravstveno zavarovanje upravljal sredstva v vrednosti dobrih 900 milijonov evrov, da je ustvaril za 3 milijarde 639 milijonov prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot leto poprej, ter za 120 milijonov manj odhodkov, kar pomeni, da je ustvaril konec leta presežek v tej vrednosti. pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Največji del sredstev tukaj je namenjen za transfere izvajalcem zdravstvene dejavnosti, logično in na tem področju smo ugotavljali, da Zavod za zdravstveno zavarovanje ni obvestil ministrstva o začasnem prevzemu programa, kot je to določeno, da pri obračunu storitev ni upošteval pravilnih datumov spremembe plačnih razredov, kar je seveda vplivalo na vrednost obračunov, da v končnih letnih obračunih je nekatere zdravstvene storitve obračunal v nasprotju z merili splošnega dogovora in pa da je nekaterim izvajalcem priznal več in drugim manj zdravstvenih storitev, kot so jih dejansko opravili. Poleg tega zavod še vedno, tudi v letu 2021 ni začel izvajati nekaterih analiz, ki jih določa splošni dogovor. V zvezi z izplačili transferjev posameznikom in gospodinjstvom, to je drugi največji del sredstev, ki jih porabi Zavod za zdravstveno zavarovanje, smo ugotovili, da zavod tudi v letu 2021 še vedno izdaja odločbe o priznanju pravic do povračila stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravljenja ter nabave zdravil in pripomočkov v tujini več kot 2 meseca po tem, ko dobi vlogo za priznanje, rok pa je po zakonu o upravnem postopku en mesec. Po drugi strani pa v nekaterih primerih povračila stroškov zdravstvenih storitev in medicinskih pripomočkov vrača kar na podlagi obvestil in o tem ne odloči v upravnem postopku z odločbo.

Tudi v letu 2021 se je nadaljevala zgodba z skupinsko obnovitveno rehabilitacijo in zdravstvenim letovanjem otrok in šolarjev. In sicer je tukaj bistveno opozoriti na to, to se namreč ne bo uredilo niti s spremembo zakona, ki bo začela s 1. 1. 2024 veljati, da se o teh pravicah ne odloča v upravnem postopku, kot to določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pač pa se odločanje o pravicah z razpisom prenese na organizatorje teh programov, kar pomeni, da zavarovanci, ki so do teh pravic upravičeni, nimajo možnosti pravnega varstva, to je problem. Računsko sodišče to na to zgodbo že nekaj časa opozarja, ravno zaradi tega, ker konstantno prejemamo pobude upravičencev, ki leta in leta pravzaprav do teh pravic, do teh storitev ne pridejo. Dodati moram še to, da smo pregledali tudi razpis, ki ga je zavod izvedel in izvajanje tega razpisa in ugotovili, da je zavod potrdil in izplačal pravzaprav opravljene storitve na podlagi nepopolnih vsebinskih in finančnih poročil, kjer so manjkale ravno stvari v zvezi s pritožbami, čeprav pogodba organizatorje in izvajalce k temu zavezuje, torej manjkali so podatki o tem, koliko je bilo pritožb, kakšne vrste pritožbe in kako so bile rešene. Tako, da tukaj, kot rečeno, no, tudi s 1. 1. 2024 ta problem rešen ne bo.

Glede samega poslovanja služb zavoda, se pravi tega poslovanja v ožjem smislu, smo nekaj nepravilnosti ugotovili pri javnem naročanju. Tudi v letu 2021 je zavod zaposloval brez javne objave, poleg tega pa ni omogočil vsem kandidatom dostopnosti do delovnih mest pod enakimi pogoji. Izplačal je prenizke odpravnine ob upokojitvi. Na nepravilnosti v zvezi z izplačili delovne uspešnosti za povečan obseg in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, ki so sicer vrednostno manj pomembne, smo pa opozorili predvsem zaradi sistemskih tveganj, ki smo jih ugotovili, se pravi zaradi nekih sistemskih napak, ki so privedle do tega, da smo mi na našem vzorcu ugotavljali določene manjše nepravilnosti. Zavod je vse nepravilnosti, za katere je to možno, odpravil do izdaje revizijskega poročila, zaradi česar sedaj nismo zahtevali odzivnega poročila in se revizijski postopek za izdajo poročila tudi zaključi. Toliko zaenkrat. Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj pa dajem besedo direktorici zavoda. Izvolite.

Hvala, predsednik za besedo. Lepo pozdravljeni. Revizijsko poročilo dejansko potrjuje, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije deluje in posluje transparentno, pregledno, gospodarno in stroškovno učinkovito ter skladno z veljavno zakonodajo. Dokazuje, da so delovni procesi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije natančno postavljeni, z vgrajenimi notranjimi kontrolami zagotavljajo natančno spremljanje namenske porabe sredstev za zdravstveno varstvo. Izvajanje zakonskih pooblastil in predvsem skrb za nadgradnjo in razvoj učinkovitega delovanja pa ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vgrajeno v strateški razvojni načrt, ki ga v okviru razvojnih nalog izvajamo z letnimi plani dela, ključni cilj pa je skrb za ohranjanje javnega zdravstva. Kot vsa leta smo v postopku revizije z Računskim sodiščem sodelovali na izjemno strokovnem, zahtevnem nivoju. Manjše ugotovljene pomanjkljivosti, ki vrednostno ne predstavljajo pomembnega deleža v skupnem številu, obsegu in vrednosti transakcij, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije letno opravi, smo odpravili že med izvajanjem revizije Računskega sodišča. In sicer tako, da smo vgradili dodatne notranje kontrole v delovne procese in ravno vedno manj ugotovljenih napak dokazuje, da je učinkovitost teh notranjih kontrol v delovnih procesih dobra. Ker smo torej vse pomanjkljivosti popravili in odpravili, Računsko sodišče odzivnega poročila ni zahtevalo. Revizijsko poročilo za leto 2021 torej ponovno dokazuje, da je delo strokovne službe in nasploh upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije učinkovito in usmerjeno predvsem v največjo skrb za transparentno in namensko porabo namensko zbranih sredstev. V tem smislu si predvsem prizadevamo, da bi zdravstvena politika uveljavila zavezo izvajalcem zdravstvenih storitev za dosledno spremljanje stroškov po storitvah in izvajanje stroškovnih analiz, kar bi zagotovilo nenazadnje tudi za izvajalce zdravstvenih storitev še kvalitetnejše osnove za izračune cen in modelov plačevanja na področju izvajanja zdravstvenih dejavnosti. Hkrati pa je nujno potrebno porabo teh sredstev, vsaj primerljivo nadzoru na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, preverjati tudi v procesu izvajanja zdravstvene dejavnosti, torej pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Toliko morda.

Najlepša hvala. Želi še kdo od vabljenih besedo? Nihče. Torej odpiram razpravo med poslankami in poslanci. Kdo želi besedo? Nihče, potem pa bi samo dve vprašanji postavil.

In sicer glede mnenja o pravilnosti poslovanja imam dve vprašanji. In sicer citiram stran 74: »Pri zaposlovanju javnih uslužbencev ni zagotovil vsem kandidatom dostopnost do delovnih mest pod enakimi pogoji, kot to določa Zakon o javnih uslužbencih.« Direktorica, kako to zgleda?

Mislim, da je šlo za dva primera. V enem primeru je bil razpis, ki ni bil, mislim da objavljen na Zavodu za zaposlovanje, šlo pa je za razpis za delovno mesto, ki ga je zasedala delavka, ki je to delo opravljala za določen čas že daljši čas. V drugem primeru pa je šlo za razpis za pravnika, ki po sistemizaciji ne predvideva pogoja državni izpit, se pravi in ta pogoj smo zahtevali in to je bilo pač v nasprotju s sistemiziranim delovnim mestom. Bil je pa seveda pogoj, ki je bil glede na vsebino dela, za katero delovno mesto smo iskali sodelavca, zelo dobrodošel. Tako da mislim, da to niso neke zelo, zelo velike anomalije in nepravilnosti.

Okej, hvala. Pa še glede splošnega dogovora, pa nasploh na splošno. Vi veste, da splošni dogovor je, ne bom rekel, da je del problema, ampak v preteklosti smo se veliko s tem pogovarjali kako se sestavlja splošni dogovor, kako so potem plačale same storitve, da imamo zelo plansko orientirano seveda za to ni samo zavod kriv, ampak celotna zdravstvena ureditev v Sloveniji, pa da se splošni dogovor, ne vem, ga imamo že za letošnje leto pripravljenega ali ne. Jaz se spomnim, v preteklih letih se je lahko zgodil tudi splošen dogovor septembra za isto tekoče leto. Ko so bile nekatere storitve v bistvu že zapolnjene, se je napisalo splošen dogovor septembra za leta 2018, recimo. To se spomnim, da da je bilo v preteklosti, pa me zanima, ali se namerava tukaj spremeniti tudi sama priprava splošnega dogovora? Se pravi, da je splošni dogovor pripravljen pravočasno, ne v bistvu v sredini leta. In drugič, tukaj tudi Računsko sodišče opozarja na splošni dogovor za leto 2021. Se pravi, glede obveščanja Ministrstva za zdravje o začasnih prevzemih določenih programov pri obračunu različnih storitev. Zdaj, eno so nepravilni datumi, drugo so pa lahko oškodovanje javnih sredstev. Jaz trdim, da to, kar imamo v Sloveniji, splošni dogovor in tako kot je zastavljen do zdaj, da pač ni dober sistem. Ni pa za to kriv, se strinjam, ni za to kriv zavod, ampak na sploh naša zdravstvena ureditev. Pa me zanima na kakšen način tudi splošni dogovor, ki ga imamo, želite ali pa ga boste v bodoče spremenili, da bo pač pravočasen in da ne bomo samo planirali, ampak da se bomo tudi drugače bolje organizirali?

Hvala za vprašanje. Splošni dogovor je zgodovina. Trenutno imamo uredbo, ki je skladno z lanskoletno spremenjeno zakonodajo trenutno veljavna vsebina nabora zdravstvenih storitev, ki jih financiramo pri izvajalcih. Ko govorite o planskem načrtovanju, v vsakem primeru je in bo potrebno vedno načrtovati, se pravi, financiranje te obstoječe mreže, saj so sredstva omejena. Kakorkoli pa je pa treba pri tem izpostaviti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje v skladu s splošnim dogovorom prejšnjih let in tudi sedanjo uredbo in trenutno še veljavnim interventnim zakonom že leta in leta plačuje določene zdravstvene storitve tam, kjer se beležijo daljše čakalne dobe neomejeno. Se pravi, po realizaciji. Nobenih omejitev, planov, nič. Plan je postavljen, ampak plačuje se nad pogodbenim planom. Trenutno tudi na osnovi še veljavnega interventnega zakona. Vse zdravstvene storitve se plačujejo po realizaciji, kar menimo, da ni dobro. Trenutno se ta 15. člen popravlja, dopolnjuje. Dopolnjuje, tako, da bomo zopet fokusirali plačilo po realizaciji samo na določene storitve in dejavnosti, kjer beležimo dolge čakalne dobe. Vendar ob tem jasno izpostavljamo, da učinka ne bomo dosegli dokler ne bomo razčistili kakšne imamo podatke o številu čakajočih in čakalnih dobah. To so podatki, ki se zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje preko E-naročanja. Vemo, da ti podatki niso točni in natančni in dokler bomo dejansko s finančnimi ukrepi želeli rešiti dolge čakalne dobe. Mi pač trdimo, da je pač potrebno v sistem vgraditi ne finančne, organizacijske ukrepe. Kajti organizacija dela pri izvajalcih še dopušča optimizacijo, na osnovi katere bi lahko bili bistveno učinkovitejši, bolj storilni in bolj kakovostni. In te vsebine je potrebno z nekim variabilnim nagrajevanjem nagrajevati, ne pa pavšalno kar vse z različnimi dodatki. Tako samo mogoče za informacijo, ker je ta vsebina trenutno aktualna oziroma bo aktualna v naslednjih dneh.

Kar pa se tiče splošnega dogovora se strinjamo in tudi mi smo vedno zaskrbljeni, ker so se splošni dogovori sprejemali bistveno prepozno. Se pravi, ko smo še imeli splošni dogovor, smo se pogajali s partnerji v zdravstvu in dogovorili elemente tega vsakoletnega splošnega dogovora. Ker je pač bilo interesov veliko, zmožnosti oziroma obseg sredstev pa omejen, je ob koncu vedno v zadnjih letih o naboru vsebin splošnega dogovora odločala Vlada, to se je vedno zamaknilo v sredino ali celo kasneje tekočega leta, kar ni v redu. V vsakem primeru pa želimo, da se, ko govorimo o splošnem dogovoru, ponovno dogovorimo za nek model partnerskega dogovarjanja, se pravi, kjer bi lahko tudi izvajalci in ostali deležniki v zdravstvu prispevali svoje poglede in predloge za splošni dogovor. V vsakem primeru pa mora biti zdravstvena politika, Ministrstvo za zdravje tisti koordinator in regulator, ki bo dejansko povedal, koliko smo s tem BDP in temi sredstvi v določenem obdobju sploh sposobni financirati. Trenutno se dogaja, tudi takrat, ko Vlada v končni fazi odloča o splošnem dogovoru oziroma trenutno uredbi, da se na nek način nesistemsko, nekonsistentno v splošni dogovor uvajajo neke širitve, ki morda sploh niso skladne s potrebami preskrbljenosti v posameznih regijah v Sloveniji. Zato bi želeli - in to je naslednji naš predlog -, da se v sistemu zdravstvenega varstva določi neodvisnega strokovnega upravljavca mreže, ki bo res na osnovi strokovnih kriterijev presodil, kje so potrebe za potrebne širitve, prestrukturiranja in podobno; trenutno tega nimamo.

In samo še odgovor v zvezi z neporočanjem na Ministrstvo za zdravje. Mislim, da je bil to samo en primer, kjer mislim, da se je zgodilo, da pač o enem prestrukturiranju oziroma dodelitvi programa, ki je bil itak sestavni del splošnega dogovora, nismo poročali ministrstvu. Tako tu ne vidim neke velike anomalije in mislim, da s tem ni bila narejena nikakršna škoda.

Hvala.