Spoštovani poslanke in poslanci, kolegi ministri, državni sekretarji, lep pozdrav z moje strani!

Mogoče bom začel na ta način, da smo v letošnjem letu od samega začetka leta izkusili moč narave, da smo zelo hitro ugotovili, da bo Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki se na sistemski ravni ukvarja z odpravo posledic, torej ne toliko z intervencijo, ki je predmet drugega zakona, ki je v pristojnosti Ministrstva za obrambo, vendar kljub temu smo Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč imeli predviden za obravnavo na Vladi v prvi popočitniški seji, se pravi 17 avgusta, zaradi dogodkov, ki so se v Sloveniji zgodili v maju, tudi v juliju in nujno je bilo tudi s tem sistemskim zakonom odreagirati.

Spomnil bi vas, da je Vlada že v tem mandatu enkrat dopolnjevala zakon in to po naravni nesreči, po požaru v naravi lansko leto na Krasu. Torej se poskušamo v maksimalni možni meri odzivati na to, kar nam prinašajo okoliščine, kar nam prinašajo nenazadnje podnebne spremembe. Vidi se, da bomo morali na ta način zastaviti tudi našo politiko zelenega prehoda. To, kar imamo danes, je, na mizi, je tisti prvi odziv. Ta zakon je primeren in dober inštrument za odzivanje na krize, ki smo jih v letošnjem letu imeli tako v maju kot juliju, ni pa inštrument, ki lahko v celoti pokrije ekstremne, ekstremne dogodke, ki so nas prizadeli v zadnjih dneh, zato bomo morali tako na nivoju Vlade kot tudi na nivoju Državnega zbora se z odpravo posledic te zadnje ujme in nesreče gotovo še ukvarjati, torej danes ni zadnja obravnava kakšnega predloga, ki ga bo Vlada posredovala v Državni zbor in ki bo iskal odziv na to naravno nesrečo.

V osnovi je zakon, ki ga imate na mizi, sestavljen iz treh, pod treh elementov. Prvič, tu se ukvarjamo z obnovo infrastrukture tako na lokalni kot tudi državni ravni in zakon prvič odkar ga imamo, uvaja predplačilo na podlagi predhodne ocene škode. Predplačilo bodo lahko prejele občine za obnovo svoje infrastrukture v znesku 40 % predhodno ocenjene škode, škodo bo ocenilo tako kot se je to dogajalo do zdaj, Ministrstvo za obrambo oziroma Uprava za zaščito in reševanje preko sistema Ajda. To pomeni, da bomo lahko zelo hitro pričeli tudi z nujnimi sanacijami na terenu.

Drug del pomeni…, drug pomemben del tega zakona je resorski odziv na razmere, ki smo jim bili priča. Tu bodo gotovo moji kolegi ministri, danes je tu z mano minister Mesec in minister Han in pa državni sekretarji iz MORSA in pa Ministrstva za kmetijstvo podali svoje podrobnejše obrazložitve, da bodo povedali, kako smo se znotraj našega zakona odzvali tudi na problematiko in težave, ki so jo prinesle te razmere na njihovih področjih. Tretji pomemben element, ki ga naslavljamo oziroma ki ga ta zakon prinaša pa je tudi retroaktivnost. To pomeni, da bodo določbe tega zakona veljale za vse naravne ujme, ki so Slovenijo in njene prebivalce gospodarstvo prizadele od začetka letošnjega leta, se pravi, od 1. 1. 2023. Načeloma retroaktivnost lahko velja pod določenimi pogoji, ti so, da je to, kar počnemo nedvomno v javnem interesu in to, da niso pri tem kratene pravice nikogar.

Ta zakon je bil kljub kratkemu času, ki smo ga imeli na voljo za usklajevanje, vseeno včeraj usklajevan z vsemi tremi občinskimi združenji. Zadovoljen sem, da je bil naš sestanek včeraj s predsednikom Vlade, kolegi ministri produktiven. Da so občine zadovoljne s tem, kar smo jim tam predstavili. Verjamem, da je tu tudi ostali del ministrske ekipe opravil svojo nalogo, tu predvsem mislim na ministra Hana za mano in je tudi z gospodarstvom uskladil tiste ukrepe, ki jih lahko zdaj na v tem prvem odzivu uvrstimo v sam zakon in to se mi zdi tisto, kar je v tem trenutku najpomembnejše za izpostaviti, da damo odziv tistim ekipam, ljudem, ki so bili na terenu prizadeti, kmetijstvu, gospodarstvu in da pokažemo, da tudi politika tu odigra svojo aktivno, ažurno vlogo in da se hitro odzivamo na to katastrofalno situacijo, ki je prizadela več kot dve tretjini Slovenije.

Jaz verjamem, da bo tudi današnja razprava tako v odboru kot v Državnem svetu konstruktivna in da jo bomo pripeljali do zaključka in kot sem rekel, to je šele začetek odzivanja na naravno nesrečo, ki nas je prizadela. Delo, ki nas še čaka, je ogromno, tako nas tu v politiki, še bolj pa vseh tistih, ki se s posledicami ukvarjajo na terenu.

Tu predsednica, bi jaz zaključil svojo uvodno predstavitev in dal besedo mojim kolegom in ostalim ministrstvom, da predstavijo še ukrepe po svojih ministrstvih.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Spoštovani kolegi in kolegice! En lep dober dan.

Najprej nič odveč, če se tudi jaz v imenu ministrstva seveda zahvalim sodelavcem na ministrstvu za opravljeno delo v teh dneh, jaz se pa seveda zahvalim tudi kot minister ljudem, ki so na terenu, civilni zaščiti, vojski, policiji, gasilcem. Glede na to, da sem bil dva dni na terenu, vidim kakšno, kaj delajo in tudi naše Ministrstvu za obrambo z gospodom Šarcem na čelu in Rudijem, kjer v bistvu v teh težkih časih usklajujejo, bom rekel, nemogoče zadeve, tako da hvala lepa vsem. Glede na to, da je v petek prišlo do te katastrofe zjutraj, moram reči, da take razsežnosti, ki so se delile v Sloveniji, takih razsežnosti jaz mislim, da ni bilo. Jaz sem dal eno izjavo, tvegam, to je huje, kakor bom rekel, če bi prišlo do neke vojne. Mislim, da je škode materialne bistveno več in zdaj mislim, da moramo skupaj stopiti in se zahvaljujem tudi opoziciji in vsem poslancem, predsednikom strank, opozicije, da nam v tem včasih tudi pomagajo. Čas za, bom rekel, kritike bo mogoče čez kakšnih štirinajst dni, tri tedne, zdaj pa moramo narediti prve korake skupaj, da bomo dali tudi ljudem, ki so na terenu, gospodarstvu in tako naprej, voljo, da na nek način probajo svoje proizvodnje nazaj spraviti. Kaj je zelo pomembno v gospodarstvu? Gospodarstvo je utrpelo neizmerno hude težave, hudo škodo, zato sem se jaz sestal z vsemi zbornicami tudi posamezniki smo skupaj z ministrom Mescem naredili nekaj ukrepov, ki kot tudi jaz, kot je minister Bržan rekel, mislim, da so to šele prvi ukrepi, mi bomo mogli neko intervencijo zakonodajo na Vladi še sprejeti, verjamem, zelo, zelo hitro, vendar glede na izkušnje z energetsko krizo včasih tudi, če tudi kakšen dan več premislimo, tudi kakšen ukrep, ki bo bolj, bom rekel, prijel, deloval, je kakšen dan bolj modro, da počakamo, da pa te osnovne ukrepe naredimo. Se pravi, gospodarstvo je nam sporočilo, rabimo čakanje na delo, to je ključna zadeva predvsem v tistih, bom rekel, poplavnih območjih in glede na dobavno verigo, da bodo tudi podjetja, ki dobavljajo tem podjetjem in bodo seveda nekaj mesecev brez naročil, da lahko tudi podjetja tam ljudi dajo na čakanje, da obdržimo kadre, to je ključno, vi veste, kakšne težave imamo že sploh s kadri. Drugo je, da probamo narediti, pomagamo z likvidnostnimi sredstvi, kar je tudi ključno. Mi bomo, v tem zakonu smo naredili, bom zdaj zelo iskreno povedal, so neki nastavki, ki bodo lahko sprožili, sprožili neko likvidnostjo…, likvidnost. Imamo neizmerne težave z državnimi pomočmi, pomočmi, da se ne bi to kakorkoli na nek način naredilo težav. In upam, da nam bo tu tudi Evropa vendarle šla tudi na roko, da bomo imeli neke določene sheme, ki nam bodo omogočili, da bomo lahko država na nek način sanirala, sanirala vso to škodo, ki je nastala. Eno zadevo, ki smo jo na nek način dali tudi v, včeraj zvečer v zakon in se mi zdi pomembna, da takoj, ko bomo prišli do ocene škod v podjetjih, lahko po naši shemi damo 10 % avansa podjetjem. To se sliši mogoče malo, ampak zdaj zelo, zelo eno podjetje, včeraj sem bil v BSH-ju, če to vidite, kaj se je tam naredilo, je, mislim, nemogoče, pa ne samo v BSH-ju, pa v KLS-u, pa pri nekem privatniku, pa Rihter hiše in tako naprej. To so podjetja, ki so bila, bom rekel, do strehe pod vodo, kjer, če poznate kakšno imajo robotizacijo, kakšne mašine so tu noter, je zadeva na nek način uničena. In edini strah, ki je ta moment tudi moj in tudi prisoten pri gospodarstveniku, je, kdaj bodo lahko sploh na nek način nazaj spravili proizvodnjo v polni tek. Vsi so vezani na dobavitelje, predvsem pa na kupce. Vi veste, da kupci ne čakajo, kupci se lahko usmerijo v druge države, v druga podjetja in tukaj mora država dati jasno tudi signal, da bo pomagala gospodarstvu, da bodo prišli čim prej nazaj spet v to, v te procese, da, da ne bomo izgubili zaradi tega podjetja, če jih bomo že potem spravili pokonci, potem pa ne bodo imeli dela. Tu moramo zelo, zelo biti, zelo biti pozorni in jaz sem včeraj z v BSH-ju imel kar malo, bom rekel, majčkeno bolj pozitivno vzdušje, zato ker so prišli tudi lastniki, se zavedajo, tudi lastniki bodo pomagali in mislim, da moramo tu skupaj stopiti, njim pa tudi veliko pomagati, pomagati BSH, da ve, da je država za takšnimi podjetji. Zato bomo skupaj tudi z gospodarstveniki v naslednjih dneh naredili to shemo, da bo, da bomo lahko tako izplačali, bom rekel, vsaj te par prve, prve, prve akontacije in mislim, da bo to vsaj za prvo silo v redu.

Zdaj jaz bi lahko še seveda veliko govoril, zato ker nas pa čas preganja, tako da mi smo te prve, prve zadeve uredili, pa ne samo naše ministrstvo, Vlada kot celota in upam, da bo za začetek, za prvo, za začetek v redu, seveda bomo pa v nadaljevanju, to smo se tudi včeraj na Vladi dogovorili, sprejemali interventno zakonodajo, ki bo potem tudi še bolj, bom rekel, fokusirano pomagala, pomagala gospodarstvu.

Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo. spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani kolegi iz Vlade.

Torej kmetijstvo je bilo v teh neurjih seveda zelo prizadeto, pa to ne v teh, ne šele v teh poplavah, ki smo jim bili priča 4. z noči, v noči iz 3. na 4. avgust, ampak že prej. Tako da je ministrstvo pristopilo k idejam, kako ublažiti te posledice že pred to najhujšo, najhujšim neurjem, zdaj smo jih samo še dopolnili.

Zdaj, tisto, kar kaže poudariti, je morda tole, no. Jaz prihajam iz Mozirja, tako da sem neposredno doživljal to grozoto, ki se je tam dogajala, bil sem tudi sam udeležen potem v čiščenju posledic, fizično, v blatu, v škornjih, tako da neposredno vem, kaj pomeni takšna poplava. To ni prva poplava, ki je doletela to območje, moje prvo srečanje z ogromno poplavo je bilo 1990. leta, ki je bila bistveno manjša od te, čeprav je že tista bila rušilna. No, v tem času so bile tri poplave skupaj, torej v tridesetih, dobrih tridesetih letih, štiri rušilne poplave v Zgornji Savinjski dolini.

Ko smo se na ministrstvu pripravljali na oblikovanje ukrepov, je bilo eno od izhodišč to, da naj naj bodo ukrepi robustni in kar se da učinkoviti, hkrati pa tudi v okviru zakonodaje, naše nacionalne kot tudi evropske. Za kmetijstvo seveda veljajo določeni okviri, ki morda drugje niso tako jasno določeni, tu pa se moramo znotraj tega gibati. Prva ideja, ki je tukaj bila oblikovana, je šla v smer, da oblikujemo državno pomoč tudi za tiste pojave, ki so zavarovaljivi, do sedaj smo imeli to samo za nezavarovaljive pojave, kot je recimo suša.

Zdaj smo stopili tudi na področje zavarovaljivih dogodkov, to so tisti, ki jih upravičenci oziroma lastniki kmetij, kmetovalci lahko zavarujejo, kot je toča, neurje, veter in podobno, pri tem smo zasledovali cilj, da tisti, ki so najbolj prizadeti, dobijo pomoč hitro in zato smo tukaj šli po sistemu de minimis, kmetovalci zelo dobro poznajo ta inštrument. No, gre za poljščine in pa tudi delovna sredstva, proizvodna sredstva, kjer je uničenje stoodstotno in ta se bo izplačevala…, ta pomoč bo šla po sistemu de minimis. V delu, ki, v delu poškodovanosti od 80 do 100 %, bo šla po sistemu klasičnem, ki ga kmetovalci tudi dobro poznajo, ocenjevanje škode preko občinskih, regionalnih in potem državne komisije in potem predvidoma izplačilo v naslednjem letu. Za sistem de minimis, predvidevam, da bomo izplačilo izvedli že v letošnjem letu. to bo za kmetovalce seveda pomembno.

Povedati želim tudi to, da smo imeli sestanke z deležniki, se pravi s stanovskimi organizacijami s področja kmetijstva, sestanek je bil zelo dober, razumejo tudi pomen solidarnosti pri tej ujmi, tudi kakšna recimo huda beseda, ki smo jo bili prej vajeni, je sploh nismo zasledili, tako da ta predlog je usklajen tudi z deležniškimi organizacijami, ni pa to zadnja stvar, ki bomo jo na področju kmetijstva naredili. Tako računam, da bo ta del, ki ga s področja kmetijstva obravnavamo v tem zakonu, v prvi vrsti vsaj za silo nadomestil te neizmerne škode, ki so se gor zgodile.

Vedeti moramo, da poleg izpada proizvodnje kmetijske, so porušeni tudi hlevi, ogromno je plazov, nasutega je ogromno gramoza, peska in drugih naplavin na kmetijskih zemljiščih, tudi recimo na travnikih so izkopane luknje, v bistvu gre za klasično ali pa bom rekel, zelo globoko spremembo geomorfologije na reki Savinji, pa tudi drugje. Skupaj bomo morali stopiti tako, da bomo kar se da solidarno znali tudi te tegobe, ki so nas zdaj doletele, sprejeti, bo pa to zagotovo šola, da podnebne spremembe so tukaj, da so pojavi, ki smo jim bili prej vajeni v nekaj manjših oblikah, tokrat res dramatični in če tukaj ravnanja ne spremenimo, nas čakajo samo še hujše zgodbe.

Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo in prav lep pozdrav!

Torej, jaz bom čisto na kratko o tistem delu novele zakona, ki se neposredno dotika nalog Ministrstva za obrambo oziroma Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Zdaj, mi ob vsaki naravni nesreči, vselej znova v celotni zgodovini Slovenije govorimo o tem, da imamo izredno dober sistem zaščite in reševanja, ki odreagira vselej in zdaj ti zadnji dogodki epskih razsežnosti to potrjujejo. Sistem ni klonil, nikakor ne in zdaj po parih dneh od te katastrofalne ujme lahko ugotavljamo, da se je tudi po zaslugi samega sistema oziroma vseh sil zaščite in reševanja in predvsem seveda je treba poudariti, tudi samih ljudi na prizadetih območjih se razmere vendarle, bom rekel, vsaj nekoliko izboljšujejo, čeprav so še vedno izredno težke. Kot je povedal minister za naravne vire in prostor, seveda smo novelo tega zakona začeli pripravljati prej, preden je prišlo do zdaj teh zadnjih katastrofalnih poplav, tudi na podlagi izkušenj, ker je letos Slovenija praktično skorajda skozi celo leto na udaru naravnih nesreč, posebej pa od letošnjega maja prek junija in julija pa skorajda vsak dan. Vselej znova, seveda smo lahko ugotovili, da sistem deluje, ko je treba intervenirati in reševati življenja, imetje ljudi, ko pa pridemo v situacijo po intervencijah, ko nastopi obdobje sanacije pa je bilo doslej v zakonodaji cel kup določil, ki so državi pravzaprav preprečevala hitro in učinkovito reakcijo in tudi na to so opozarjali seveda vsakič, ko smo šli med ljudi po naravnih nesrečah, na to so vselej znova opozarjali ljudje, prizadeti ljudje, opozarjali župani, opozarjale lokalne skupnosti, zato s to novelo zakona seveda zdaj te stvari postavljamo drugače. Država bo res lahko ukrepala izjemno hitro. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v teh primerih, v vseh teh primerih zbira podatke o škodi. Mi smo pravzaprav zdaj ta sistem res pripeljali, bom rekel, da je zelo dobro utečen in mi podatke o škodi in še prej o intervencijskih stroških zberemo izredno hitro, čeprav seveda moramo pa vedeti, da naravna nesreča takšnih epskih razsežnosti, kot je ta zadnja, pa tudi že samo ocenjevanje škode ne bo moglo iti tako zelo hitro, ker je neverjetno kompleksna ta škoda. Ampak za primer, ko govorim o intervencijskih stroških, mi smo na primer za majska neurja zbrali podatke o intervencijskih stroških in prej kot v mesecu dni so občine že dobile izplačane, povrnjene te intervencijske stroške, pravzaprav niti še valute računov, ki so jih imele, niso potekle pa so bila ta sredstva že na njihovih računih. Torej, to smo omogočili z lansko novelo Zakona o varstvu pred naravnimi nesrečami, seveda to pa je zdaj naslednja stopnja, kjer pravzaprav uvajamo nek nov pristop, ko govorimo o nujnih sanacijskih stroških, torej, da se po zbrani preliminarni oceni škode, ki še ne gre v verifikacijo Državne komisije za ocenjevanje škode, že lahko hkrati naredi tudi ta program nujnih ukrepov in občine na ta račun dobijo predplačilo. Bo pa seveda v tem zadnjem primeru poplav seveda ta škoda enormna. Jaz vam bom samo za ilustracijo dal en podatek, veliko podatkov smo v najrazličnejših lahko slišali zadnje dni, seveda nekih, bom rekel, ocen škode v celoti niti še ne more biti, zdaj, ko voda odteka, se bodo prave razsežnosti šele poznale, ampak na primer samo, ko gre za, samo ko gre za uničenje bivalnih oziroma hiš, bivalnih objektov, samo na območju Zgornje Savinjske doline od Mozirja pa do Solčave je 34 popolnoma uničenih objektov, praktično izbrisanih in po zadnjih svežih podatkih vsaj 276 objektov popolnoma neprimernih za bivanje, torej lahko v tej številki najdemo seveda tudi izjemno veliko takšnih, kamor se ljudje nikoli več ne bodo mogli vseliti. To samo za primer, mislim, o kakšnih razsežnostih govorimo, pa sem navedel samo en tak manjši del prizadetih območij. Tako da seveda smo na Ministrstvu za obrambo ves čas sodelovali pri pripravi te novele zakona tudi z našimi izkušnjami, kar zadeva zbiranje podatkov o škodi, tako da seveda smo na koncu pravzaprav ne glede na to, da so nas v to novelo zakona seveda pripeljale naravne nesreče, veseli, da lahko na tem področju država končno odreagira in da po desetletjih obdobja, ko država je sicer delala na sanaciji, ampak se to seveda na terenu, kar zadeva državno pomoč, niti ni poznalo, ker so bili postopki tako dolgi, da se zdaj to bistveno, korenito spreminja.

Hvala lepa.

Hvala lepa in vsem lep pozdrav.

Tudi sam bi najprej rad izrazil sožalje vsem, ki so utrpeli škodo v teh poplavah. Moram reči, da jih tudi sam z zaskrbljenostjo spremljam, kaj se po terenu dogaja, pa na nek način podoživljam tisto, kar smo v Železnikih, od koder sem tudi sam, doživel leta 2007. Zdaj na žalost kar ena četrtina naših sodržavljank in sodržavljanov živi na prizadetih območjih in mislim, da se moramo vsi skupaj zavedati, da živimo in smo doživeli katastrofo neslutenih razsežnosti. In na tem mestu bi se seveda zahvalil vsem, ki pomagate, hkrati pa vse pozval, da se zavedamo resnosti situacije in da bo treba v naslednjih mesecih ne glede na to, kakšne so razlike med nami, delati skupaj, strniti vrste in iskati med nami solidarnost in skupne imenovalce, da presežemo to, kar nas je doletelo.

Na Ministrstvu za delo smo zato seveda že v petek, takoj ko se je pokazalo, s čim se soočamo, organizirali neke vrste krizni štab, se slišali z vsemi našimi izvajalci od centrov za socialno delo, Zavoda za zaposlovanje, preko Ministrstva za solidarno prihodnost smo bili redno v zvezi z domovi za starejše, z VDC-ji, CUDV in tako naprej, da smo redno beležili monitoring, hkrati pa komunicirali s socialnimi partnerji, s kakšnimi ukrepi lahko mi pomagamo. Tako da zdaj v tem prvem paketu ukrepov, ki je tudi z naše strani začetek, smo pripravili naslednje: ukrepe za pomoč zaposlenim, čakanje na delo, potem nadomestilo ob višji sili, pomoč samozaposlenim in pa dodatnih 7 dni izrednega dopusta za vse, ki boste kot prostovoljci pomagali na terenu. Pa mi dovolite, da na kratko vsakega od teh ukrepov predstavim.

Čakanje na delo. To je ukrep, ki je sicer že vsebovan v Zakonu o delovnih razmerjih, ampak v trenutni obliki je zapisan tako, če delodajalec zaposlenemu ne more omogočiti dela iz poslovnih razlogov, ga lahko napoti na čakanje na delo. Zaposlenemu v tem primeru pripada 80 % plače, ampak to je v celoti strošek delodajalca. Zdaj, seveda se pa zavedamo, da v podjetjih, ki so bila poplavljena, če omenim samo BSH, so nastale milijonske škode na opremi, na prostorih in tako naprej in ti delodajalci niti približno ne bodo zmogli hkrati nadomeščati materialnih izgub in hkrati pokrivati plač svojim zaposlenim, zato z ukrepom, ki ga zdaj predstavljam, uvajamo shemo subvencioniranja, kjer bo država krila 80 % tega stroška. Se pravi, če delodajalec zaposlenega napoti na čakanje na delo, zaposlenemu pripada 80 % plače in 80 % od tega bo pokrila država, 20 % pa samo delodajalec.

Podobno je z višjo silo, višjo silo se uporablja v primeru, če je recimo nekomu poplavilo hišo ali pa tudi v primeru, da, ne vem, je poplavilo vrtec in nima varstva otrok in zato pač mora ostati doma, ker pač otrok nima kam dati v varstvo, lahko uveljavlja višjo silo in v tem primeru je bilo do zdaj v zakonu pisano, da pripada zaposlenemu polovica plače in to polovico plače krije delodajalec. Mi uvajamo do konca leta shemo, da zaposlenemu pripada 80 % plače in teh 80 % krije država, ne delodajalec. Se pravi, če se soočate s situacijo, da iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morete v službo, lahko koristite višjo silo in 80 % plače vam bo v tem primeru pokrila država.

Potem tretji ukrep so pomoči za samozaposlene, kjer do konca leta uvajamo pomoč v znesku tisoč 200 evrov mesečno na samozaposlenega, če mu je poplava onemogočila v pretežni meri opravljanje dejavnosti, potem lahko vsak mesec, zdaj do novega leta zaprosi za tisoč 200 evrov mesečne pomoči in pa zadnji ukrep, ki ga bom predstavil, je 7 dni dodatnega izrednega dopusta. To lahko koristite vsi, ki se boste odločili, da boste kot prostovoljci pomagali v organiziranem prostovoljskem delu, se pravi 7 dni do konca leta, če boste se prijavili v aplikacijo ali pa h kakšni prostovoljski organizaciji, ki vam bo dala potrdilo, lahko 7 dni do konca leta opravite na terenu kot prostovoljci pri pomoči pri odpravljanju posledic poplav, v tem primeru vam bo država pokrila plačan dopust za teh 7 dni.

In pa nazadnje, preden končam, bi vse skupaj želel pozvati, ker z zakonom uvajamo tudi v ponedeljek, 14. avgust, ko dela prost dan, da takrat skupaj pokažemo solidarnost do naših sodržavljank in sodržavljanov, ki so utrpeli škodo in jim gremo vsi skupaj v ponedeljek pomagati.

Hvala lepa.

Hvala.

Hvala za besedo.

Jaz bi mogoče želela poudariti, da smo vse te ukrepe, ki so nam jih predlagali ali pa posredovali resorji, seveda delali po časovno stisko in morali usklajevati tudi v skladu s pravili, ki veljajo na področju pravil Evropske unije za odpravo posledic naravnih nesreč.

Mogoče čisto toliko, za uvod bi povedala, da je potrebno ločiti med različnimi prejemniki državnih pomoči in sicer smo jih razdelili na pet sklopov, kot je pomoč prebivalstvu, kar ne predstavlja državno pomoč in tukaj se bo seveda pomoč delila po najhitrejšem možnem postopku, seveda pa pomoč ne bo smela presegati dejanske škode, ki jo je nek posameznik doživel. Potem, pomoči občinam zato, da v bistvu čim prej sanirajo vse te skupne infrastrukturne sanacije, za katere so odgovorne občine in tudi te pomoči ne predstavljajo državne pomoči, v tem primeru je še država tudi oziroma Vlada nasproti občinam in jim bo omogočila, da bodo prejeli 40 % pač teh javnih, mislim, predplačil za to, da bodo lahko odpravili te najnujnejše posledice. Potem, pomoči za javno infrastrukturo, tudi to niso državne pomoči in tukaj bodo pač vse pomoči oziroma javna sredstva poskušali zagotoviti na najhitrejši možen način. Imamo pa seveda tudi pomoči kmetijstvu, ki jih je že opredelil predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in pa pomoči gospodarstvu. To oboje pa predstavlja državno pomoč in je podvrženo pravilom državnih pomoči. Zdaj vsi ti ukrepi skupaj, ki so nam bili posredovani, ne smejo presegati dejansko izkazane škode, tako da pomoči se bodo med seboj seštevale, tako pomoči Ministrstva za gospodarstvo, pomoči Ministrstva za delo, predplačila in tako naprej. In vse te pomoči skupaj bomo morali paziti, da vseeno ne bodo smele preseči maksimalne oziroma te zgornje meje škode. Drugače smo pač morali zaradi tega tudi noter pripeljati, da bodo sploh gospodarski subjekti, bodo pa seveda prejeli tisti, ki imajo zavarovane stvari, zavarovalnine in te zavarovalnine seveda se vštevajo v obseg škode, obseg sredstev, ki so namenjeni za povrnitev škode. Tako da, pač dali smo noter varovalko, da bo mogoče, ko bodo ocenjene dejanske škode, potrebno mogoče kakšna sredstva vrniti. Pripeljali smo tudi novo, nov inštrument in sicer finančni inženiring, to predvsem s ciljem, da dokler podjetja ne bodo ali pa da bodo podjetja oziroma gospodarstva lahko čim prej sanirala škodo, bodo lahko dobili ugodna posojila oziroma kredite, garancije s strani SID banke. Potem so seveda bili dodani še, da se omogoča predplačila gospodarstvu tam nekje do 10 % ocenjen ocenjene škode, pa se bo potem, ko bo dejanska škoda ocenjena, se bo po potrebi, če bomo preveč izplačal vračala. Potem, Ministrstvo za delo je že opredelilo. Pripeljali smo noter tudi pomoči za samozaposlene, in sicer za samozaposlene podjetnike, samostojne kulturne delavce in pa kmete. V kolikor bodo dokazali, da so utrpeli škodo in da se jim je zmanjšal prihodek v primerjavi s preteklim letom bodo upravičeni do določene višine nadomestila. Naš cilj je oziroma smo želeli nekje zagotoviti, da bodo pomoči hitre. Pomoči se bodo dodeljevale tako v skladu s skupinsko izjemo, to pomeni, da pomoči odobrimo na Ministrstvu za finance oziroma pač pristojni organi in da ni treba teh pomoči priglašati Evropski komisiji, tako da ti postopki niso zamudni. Ravno tako se bodo pomoči lahko dodeljevale na podlagi deminimis pomoči za gospodarstvo za 200 tisoč evrov, tako da to naj bi bile tudi hitre pomoči, potem bomo pa še videli. Podrobneje bo, je pa vse skupaj opredeljeno v programu, ki ga bo predstavil, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo in tam bodo podrobnejši pogoji opredeljeni, na kakšen način se pač pomoči izplačujejo in v obliki ugodnih posojil ali pa dotacij. Jaz mislim, da smo probali zdaj v tej prvi fazi zajeti, bom rekla, vse subjekte, ki so dejansko utrpeli škodo.

Toliko, no, zdaj za začetek. Hvala.

Hvala lepa za besedo.

Na Zakonodajno-pravni službi smo o vloženem predlogu zakona podali pisno mnenje z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. V mnenju so smo navedli konkretne pripombe k posameznim členom. Pravkar so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, po hitrem preletu lahko povem, da so naše pripombe iz pisnega mnenja večinoma upoštevane, je pa, je pa treba povedati, da so v vloženih amandmajih, da je velika večina amandmajev predstavlja povsem novo vsebino, ki je glede na potek zakonodajnega postopka ne bo mogoče proučiti. Gre za približno 40 novih členov, ki naj bi določali posebne interventne ukrepe z različnih področij, glede teh novih vsebin pa ni mogoče zagotoviti, da so v skladu z Ustavo, pravnim sistemom, da so notranje usklajene in tudi, da so izvedljive.

Hvala lepa.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, ministrska ekipa ter poslanke in poslanci.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na včerajšnji izredni seji podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Komisija izraža zahvalo vsem pripadnikom Civilne zaščite, gasilcem, prostovoljcem in vsem ostalim, ki so požrtvovalno pomagali pri reševanju življenj in premoženja prebivalcev in gospodarskih družb ter ponovno dokazali učinkovitost in edinstvenost slovenskega sistema zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Prav tako izraža zahvalo Vladi, ki se je po največji naravni katastrofi v moderni zgodovini Slovenije hitro odzvala in pripravila interventni zakon z najbolj nujnimi ukrepi.

Komisija je podprla predlagane zakonske rešitve in tudi ustno predstavljene napovedane dopolnitve predloga zakona, ki so potrebne za vzpostavitev takojšnje in nujne pomoči ljudem, gospodarstvu in kmetijstvu. Podpira tudi predlagano retroaktivnost veljavnosti zadevnega zakona, saj so letošnje vremenske ujme, ki so se, ki so nastajale že od maja 2023, prizadele praktično vse slovenske občine, ki pri odpravi posledic naravnih nesreč večjega obsega potrebujejo finančno pomoč države, ki je veljavna zakonodaja ne predvideva. Komisija podpira uvajanje prehodnega programa odprave posledic, posledic nesreče, ki zajema nujne ukrepe za odpravo posledic / nerazumljivo/, omenjenih posledic. Ob tem meni, da bi ga morala Vlada pripraviti in sprejeti čim prej, saj predstavlja podlago za dodelitev predplačil, predplačil, predplačila sredstev občinam ali drugim neposrednim proračunskim uporabnikom. Medtem ko naj bi bile občine v skladu s prvotnim predlogom upravičene do predplačila sredstev največ do 20 % predhodne ocene neposredne škode na stvareh, bi bilo po mnenju komisije prav, da se obseg preplačila poveča, saj bi občine ob obsežnosti, obsežnosti škod po poplavah z večjimi sredstvi predplačil lažje in hitreje izvedle nujno prepotrebne sanacije. Na tem mestu bi zato pozdravili predlog, predlagan amandma za dvig plačil na 40 %. Glede predloga, da predhodno oceno neposredne škode pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, komisija ocenjuje, da tak način podaljšuje postopek za pridobivanje predplačila, zato daje v proučitev predlog, da bi tovrstne ocene pripravile občine, saj bi jo pripravile drastično hitreje. Komisija se zaveda, da bodo najbolj prizadeta lokalna okolja prioritetno, prioritetno dostopala do pomoči, vendar se poraja vprašanje, kdaj bodo pomoči, kdaj bo pomoč dočakale, kdaj bodo pomoč dočakale ostale občine, ki niso tako prizadete, vendar so letošnje vremenske ujme na njihovih območjih prav tako uničile javno infrastrukturo ter številne zasebne in predvsem gospodarske objekte. Komisija v zvezi z ukrepi na področju gospodarstva apeliram, da se obseg sredstev posojilnega sklada v predvideni višini do 100 milijonov za odpravo posledic posamezne nesreče poveča, saj je zadnja vremenska ujma povzročila enormno škodo gospodarstvu. Če bo gospodarstvo prejelo več pomoči, bo hitreje okrevalo, posledično pa bodo prek davkov sredstva hitreje vračala nazaj v državni proračun.

V duhu solidarnosti vseh državljank in državljanov Slovenije s prebivalci prizadetih območij komisija po vzoru predvidenega solidarnostnega dneva oziroma prostega dneva predlaga, da se določi tako imenovani, tako imenovani solidarnostni delovnik, na podlagi katerega bi se enodnevni oziroma delež enodnevnega zaslužka namenil prizadetim okoljem.

Komisija pričakuje, da bo napovedani interventni zakon in prihodnje novele sistemskega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč naslovil vsa odprta vprašanja in ukrepe, na katere opozarja reprezentativna združenja občin. Med drugim je nujno, da se v Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč zaradi hitrejše aktivacije proračunskih sredstev za potrebe odprave posledic naravnih nesreč zniža mejna vrednost načrtovanih prihodkov državnega proračuna iz 0,3 promila na 0,2 promila.

Komisija meni, da bo treba pri prihodnjem spopadanju z vremenskimi ujmami in krepitvi podnebnih odpornosti, načrtovanih od nadaljnje aktivnosti na podlagi pridobljenih izkušenj iz nedavne katastrofalne vremenske ujme. Razmisliti bo treba o tveganjih iz naslova preteklega neustreznega proračunskega umeščanja objektov v prostor na območjih, ki so poplavno ogrožena, saj bodo drugače primorani vedno znova izvajati interventne ukrepe za odpravo posledic naravnih nesreč.

V povezavi s potrebno preusmeritvijo vseh razpoložljivih sredstev na projekte v najbolj prizadetih območjih, komisija opozarja, da bi bilo treba določitve, kateri projekti v tem trenutku niso nujni in da bo njihova realizacija zamaknjena, sprejeti v dogovoru z občinami, saj so lahko nekateri projekti z vidika države mogoče nepomembni, v občinah pa jih vidimo kot ključne razvojne spodbujevalce.

Komisija poziva vse državne institucije, da bi v prihodnje, da v prihodnje vodijo neposreden dialog z župani, saj najbolj poznajo lokalno okolje. Ker najtežje breme pri vzpostavljanju normalizacije življenja na prizadetih območjih nosijo prav župani, na katere se obračajo vsi prizadeti, komisija apelira, da se na državni ravni čim prej vzpostavi koordinacijski organ, do katerega bodo lahko dostopali župani in prenašali probleme s terena.

Komisija še posebej poudarja, da je nujno, da vsi deležniki, od države, občin in drugih institucij naredijo vse potrebno, da bo sanacija škode po avgustovski katastrofalni naravni ujmi v Sloveniji dejansko dokončana v doglednem času, saj se ne sme ponoviti zgodba iz Posočja, kjer se še nismo uspeli dokončati popotresne obnove.

Ob tem komisija izraža tudi upanje, da se bo trenutna enotnost, enotnost politike pri reševanju posledic naravne nesreče ohranila tudi pri sprejemanju prihodnjih odločitev, saj bo od njih odvisna učinkovitost odpravljanja škode pri letošnjih ujmah.

Ob nujnosti izvajanja interventnih ukrepov s strani države, države komisija apelira tudi na vse občine, ki jih je nedavno vremenska ujma niso prizadele, da po svojih zmožnostih pomagajo najbolj prizadetim.

Hvala.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vam, spoštovanim ministrom, poslancem in drugim prisotnim na današnji seji!

(Moje ime je Mitja Gorenšček, sem glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.)

Glejte, naj začnem, podobno kot moji predhodniki, tudi mi sočustvujemo s prizadetimi v tej nesreči. Rečeno je bilo, 25 % slovenskega prebivalstva je bilo ob tej ujmi prizadetih. Sam prihajam s Posočja, kjer smo tudi bili v moji zgodovini deležni vsaj 3 velikih nesreč, 3 potresov, tako da mi je ravnanje v tem, v takih situacijah precej domače.

Zahvaliti se želim tudi Vladi Republike Slovenije, ker je zelo hitro odreagirala, posebej Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, pa tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pohvalno je, da smo bili takoj, že isti dan, v petek vključeni v pripravo ukrepov za reševanje te krize in to povabilo smo z veseljem sprejeli. Zavedamo se, da gospodarstvo ni prva prioriteta. Prva prioriteta so prebivalci teh krajev, potrebno je najprej poskrbeti za njihovo zdravje, varnost, za njihove strehe nad glavo, le ljudje, civilno prebivalstvo, ki ima urejene te osnovne potrebe lahko, potem sodeluje tudi pri reševanju ostalih posledic, to je na infrastrukturi in v gospodarstvu. Druga naša prioriteta je infrastruktura, brez usposobitve neke infrastrukture ni možno dostopati tudi do gospodarskih objektov, ki so bili prizadeti in poškodovani, zato podpiramo, da se najprej uredi dostope do te infrastrukture. Veseli smo novic, ki kapljajo tudi do nas, da bo na razpolago v bližnji bodočnosti 30 premostitvenih mostov, ki nam bodo omogočali dostop do teh naših objektov. Visoko prioriteto mora imeti tudi gospodarstvo, gospodarski subjekti. Treba je zadržati jih v dobri kondiciji, treba je ohraniti delovna mesta, za to smo hvaležni ukrepom, ki smo jih skupaj pripravili z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za delo na skupni seji kriznega štaba, ki je potekala 7. avgusta letos. Predhodno, da ne bo izgledalo, da čakamo samo na pomoč drugih, smo se tudi na Gospodarski zbornici primerno organizirali interni krizni štab in uvedli sistem pomoči podjetje, podjetju. Kaj smo se dogovorili na ministrstvu z dvema ministroma in na katerih točkah smo bili praktično poenoteni? To je, da gospodarstvo v tem trenutku predvsem pričakuje ukrep čakanja na delo. Kot sistemski ukrep, smo si ga želeli že dolgo časa, tukaj smo izpostavili sicer dve vrsti čakanja na delo oziroma dve vrsti subvencioniranja čakanja na delo, in sicer za tista podjetja, ki so tako prizadeta, da več mesecev ne bodo mogla opravljati svoje dejavnosti je bilo soglasno sprejeto, da se Vladi predlaga, da bi imeli 100 % subvencioniranje čakanja na delo, to pomeni, zaposleni bi dobil osemdeset procentov plače, država bi pa komplet teh 80 %, to pomeni 100 % subvencionirala. Drugi ukrep na čakanju je bil za podjetja, ki so povezana v dobaviteljsko verigo s temi podjetji, ki bodo tudi do šest mesecev onesposobljena za delo, da se tem podjetjem enako omogoči instrument čakanja in sicer 80 % stroška čakanja na delo. Omenjeno je bilo tudi, da se za kot izhodni scenarij iz te krize, ko se bodo podjetja postopoma odpirala uvede ukrep skrajšanega delovnega časa za kombinacijo pri zagonu podjetij. Drugo, kar smo izpostavili je bila zagotovitev likvidnostnih sredstev preko SPS in preko SID banke. Tukaj o podrobnostih in o pogojih se še nismo dogovarjali, tretji ukrep, shema pomoči, ki jo je omenil tudi gospod Han, minister, tudi tukaj pričakujemo, da bomo detajle dorekli v naslednjih dneh. Četrti ukrep, moratorij na kredite. Tudi tukaj pričakujemo, da bomo našli konkretne rešitve. Peti, pomoč samozaposlenim.

Zdaj jaz bi se konkretno dotaknil še ukrepov, ki jih je predstavljal minister Mesec, kajti to so tisti prvi ukrepi, ki jih ta zakon, ki ga danes obravnavamo tudi ureja. In sicer čakanje na delo. Kot sem rekel, mi smo zelo zadovoljni s predlogom tega ukrepa. Želimo pa si ponovnega premisleka in sicer, da bi za podjetja, ki bodo dalj časa zaprta, onesposobljena za delo, da bi bila drugače obravnavana od ostalih, ki so povezani s to nesrečo kot dobavitelji v dobaviteljski verigi to pomeni, da bi imeli 100 % financiranje inštrumenta čakanje na delo. To je naša prva želja po spremembi pripravljenega zakona. Podpiramo višjo silo, podpiramo samo…, pomoč samozaposlenim, pričakujemo pa tudi retroaktivnost. Na tej seji je bilo rečeno, da bo ta inštrument čakanja veljal od dne, ko je kriza nastopila, to pomeni od 4. avgusta dalje, od takrat naprej je bilo ljudem onemogočeno opravljati delo oziroma poslova…, firmam poslovanje. Vse ostalo ukrepe podpiramo, dotakniti pa se moram še ukrepa, ki ga je minister Mesec omenil kot zadnji ukrep, in sicer dela prosti dan. Nam se zdi ta gesta izredno pozitivna, sami pa žal ne razumemo doprinosa. S samih področij, ki so bila najbolj prizadeta, nas opozarjajo na to, da ne bodo mogli sprejeti velikega števila tistih, ki bodo pripravljeni ali bomo pripravljeni priskočiti na pomoč. Težave imajo z osnovno infrastrukturo, s cestami, s parkirišči, težave imajo s primernimi deli in opremo in opremo za opravljanje teh del. Danes so nam sporočili na zbornico, pa tudi na Vlado, sem videl v / nerazumljivo/, da se zaradi nekvalificiranosti določenih že dogajajo nesreče pri delu. Naš predlog je, da bi se ta dela prosti dan spremenil v solidarnostni dan kot ga poznamo iz preteklosti, to pomeni dodaten delovni dan, katerega prihodek oziroma izkupiček bi šel v nek solidarnostni sklad, s katerim bi zmanjševali to škodo, kot fizično pomoč na teren pa naj grejo predvsem usposobljeni ljudi in v takem številu kot jih to okolje potrebuje oziroma more ustrezno, ustrezno opremiti, da bo ta pomoč res učinkovita. Poznamo tudi druge podobne primere iz zgodovine oziroma iz drugih držav, tudi recimo v Nemčiji so za solidarnost, za solidarnost se odpovedali enemu prazničnemu dnevu in te, ta sredstva namenili za pomoč pomoči potrebnim. In iz naše bližnje preteklosti tudi kot pomoč nam prizadetim v Posočju smo v vsej državi oddelali solidarnostni delovni dan in, saj pravim, sredstva, prihodek tega dne solidarnostno poklonili najbolj prizadetim.

Skratka, če povzamem še enkrat, da ne bomo napak razumljeni, v gospodarstvu in na Gospodarski zbornici vse čestitke vsem, ki se prizadevajo, vse čestitke za hitro reakcijo, vsem čestitke in zahvala za dobre ukrepe, imamo pa ta dva dobronamerna nasveta, to pomeni najbolj prizadetim 100 % pokrivanje stroškov čakanja in drugič, ponoven razmislek o tem ukrepu prostega delovnega dne. Opozarjajo nas tudi iz terena drugi, in sicer da če bi ta dan ostal, da je potrebno razmisliti ali je, to generalno velja za vse. Nekateri nas opozarjajo, da bi bilo treba izvzeti kritično infrastrukturo, tudi zdravstvo bo ta dan zaprto. Tudi otroško varstvo ne bo delovalo, to pomeni, ljudje, ki bi radi pomagali, ne bodo mogli oddati svojih otrok v varstvo. Tovorni promet na področju Republike Slovenije bo zaustavljen na ta prost, dela prosti dan. Drugo je pa tudi vprašanje delovanja trgovin. Saj pravim, še enkrat najlepša hvala in prosim za razmislek na ti dve naši pripombi. Hvala vam.