Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 27. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani, da je zadržan, se seje ne more udeležiti dr. Anže Logar, na seji pa bo kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeloval Aleksander Reberšek namesto Jerneja Vrtovca.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli, prejeli s sklicem.

Tako prehajamo na prvo sejo, na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 II.

Predlagatelj rebalansa je Vlada. Državnemu zboru ga v obravnavo pošilja na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah in 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet in Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki so se opravičili.

Kot dodatno gradivo ste prejeli oceno Fiskalnega sveta, okvirni časovni potek obravnave predloga rebalansa proračuna, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora in pa mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Odbor bo predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 II obravnaval na podlagi četrtega odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaji matičnega delovnega telesa. Do izteka roka za vložitev amandmaja, torej do 28. 8., ni bilo vloženih amandmajev. Odbor bo tako razpravljal o predlogu rebalansa v celoti.

Predstavnico Vlade prosim, da poda uvodno obrazložitev predloga rebalansa. Izvolite, mag. Saša Jazbec.

Spoštovani, hvala lepa in lepo pozdravljeni.

V začetku meseca se je naša država soočila z naravno nesrečo izjemnih razsežnosti, ki je prizadela večino ozemlja Slovenije in številne prebivalce. Zaradi teh izrednih razmer je bilo potrebno odločno ukrepanje države in posledično tem okoliščinam prilagoditi tudi državni proračun za letošnje leto. Dolžnost Vlade in Ministrstva za finance je, da se odzove hitro in odločno ter zagotovi vse potrebno za nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu. To vključuje tudi oziroma predvsem zagotavljanje zadostnega obsega sredstev za ukrepe, da se ljudem čim prej omogoči ustrezne pogoje bivanja, zagotovi dostopnost prizadetih območij ter podjetjem, obrtnikom in kmetijstvu, ki so jim te nesreče onemogočile delo, pomaga, da se spet postavijo naloge na noge. Tako vam predstavljamo rebalans proračuna za letošnje leto, drugi rebalans, ki odraža to zavzetost Vlade za reševanje krize.

V bistvu je rebalans zelo preprost. Zagotavlja se dodatnih 220 milijonov splošne proračunske rezerve za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. Ker gre za hitro nudenje te pomoči, seveda nismo uspeli namenov razdeliti po posameznih področij, po področjih. Poleg tega, torej poleg teh 220 milijonov dodatnih pravic porabe med rezervami pa se zagotavlja tudi v računu finančnih terjatev in naložb 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah oziroma za dodatne sanacijske ukrepe, ki se bo, ta del se bo zagotovil s prenosom pravic porabe iz podprograma upravljanja s finančnim premoženjem. V luči energetske krize, v kateri se je pač sprejemal originalni proračun za letošnje leto, je bilo v letošnjem letu načrtovanih 300 milijonov za morebitne dokapitalizacije oziroma naknadna vplačila kapitala družbe v stebru energetike za primer morebitne nadaljnjega zaostrovanja energetske krize, ker se pa ta kriza ne zaostruje in ker je tudi HSE letos državi že vrnil 100 milijonov tega naknadno vplačanega kapitala in napovedal dodatno vrnitev, pa torej ta sredstva za ta namen, originalno namenjen, ne bodo potrebna in se jih bo uporabilo za namen odpravljanja posledic poplav. Zato je, v bistvu ves torej rebalans se da strniti zelo na kratko, da se v okviru novega podprograma, ki smo ga oblikovali prav za ta namen, torej sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, da se skupno načrtuje omenjenih 520 milijonov. Ta sredstva bodo skrbno porabljena, poraba pa bo temeljila na zakonih, ki ste jih že oziroma jih še boste sprejeli v Državnem zboru.

Poudarjam, da v tem trenutku zaradi predvidenih sprememb državnega proračuna dodatno zadolževanje samo za ta namen ni potrebno, ker se bodo dodatna sredstva namreč zagotovila na račun zmanjšanja sredstev na računu državnega proračuna. Prav tako nismo spreminjali fiskalnega okvira oziroma zgornje meje dovoljenih odhodkov državnega proračuna, ker ocenjujemo, da bodo enostavno nekateri…, nekateri ukrepi, nekateri projekti, nekatere investicije, zaradi poplav enostavno bodo onemogočeni in bodo odhodki absolutno ostali znotraj mej, ki jih je Državni zbor določil aprila letos.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta.

Dr. Davorin Kračun, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Želel bi na kratko in jedrnato podati bistvene ugotovitve Fiskalnega sveta ob oceni rebalansa proračuna, zato mi dovolite, da pripravljen govor preberem. Sicer bo ta govor takoj po tem, ko jaz končam, objavljen na spletni strani Fiskalnega sveta.

Fiskalni svet ob oceni Predloga drugega rebalansa državnega proračuna za leto 2023 ugotavlja, da so spremembe v Predlogu rebalansa smiselne glede na razlog tokratnega rebalansa. Čeprav finančne posledice naravne katastrofe trenutno niso znane, je Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, prvi korak pri proračunskem financiranju odpravljanja obsežnih finančnih posledic poplav. Te se bodo v veliko večji meri pokazale ob jesenski pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Te bodo morale vsebovati oceno škode in oceno učinkov posegov države.

Spremembi v višini 220 milijonov evrov na strani odhodkov oziroma na postavki rezerve ter v višini 300 milijonov evrov računu finančnih naložb in terjatev ne spreminjata ocene, ki jo je Fiskalni svet podal že ob prvem rebalansu letošnjega proračuna v maju letos. Tam je zlasti poudaril ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letu, v katerem sicer še veljajo izjemne okoliščine.

V prvi oceni rebalansa za letošnje leto smo poudarili tudi predimenzioniranost letošnjega proračuna. Podatki o realizaciji proračuna v sedmih mesecih temu pritrjujejo. Podatki namreč kažejo, da so bili verjetno zlasti odhodki precenjeni in da bi lahko bil primanjkljaj proračuna zato letos nižji od proračunskih načrtov. Za realizacijo načrtovanega primanjkljaja bi namreč moral primanjkljaj v zadnjih petih mesecih leta za skoraj dvakrat presegati primanjkljaj, ustvarjen v celem letu 2022.

Fiskalni svet ob tokratni oceni rebalansa zlasti opozarja na nujnost preglednega in verodostojnega načrtovanja ter izvajanja ukrepov, potrebnih za sanacijo poplav. Naravna nesreča velikega obsega načeloma sicer spada med tako imenovane enkratne dogodke, ki se pri izračunavanju kazalnikov spoštovanja fiskalnih pravil ne upoštevajo, a to ne velja nujno za vse ukrepe. Potreba po transparentnosti še posebej velja v primeru ustanovitve izven proračunskega sklada za odpravljanje posledic poplav, sploh v primeru sklada, ki bi bil del celotnega sektorja država. To velja tudi za že obstoječe proračunske sklade, ki bi lahko zagotavljali določena sredstva pri financiranju posledic poplav, za katere pa redne javne objave o njihovem delovanju niso na voljo.

Ob okrepljeni vlogi države pri pomoči in sanaciji pa je potrebno omejevati moralni hazard, tudi z ozaveščanjem glede zavarovanja premoženja zasebnega sektorja. Sredstva, ki so Sloveniji trenutno na voljo zlasti iz različnih virov Evropske unije, namreč v naslednjih desetletjih verjetno ne bodo vedno razpoložljiva v tako visokem obsegu. Ob zavedanju nujnosti interventnih ukrepov pa bi morali tudi ti ukrepi biti usmerjeni in zagotavljati učinkovito uporabo javnega denarja ter v čim večji meri preprečiti kakršnokoli nenamensko izkoriščanje javnih sredstev. Vlada bo v prihodnjih proračunskih dokumentih morala nasloviti tudi izzive, ki pred naravno nesrečo niso bili ustrezno naslovljeni. Odlašanje z ukrepanjem na teh področjih tudi vpliva na srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Mogoče želite predstavnica Ministrstva za finance podati kakšno dodatno obrazložitev? Izvolite, gospa Jazbec.

Vlada se je na mnenje Fiskalnega sveta odzvala s pisnim mnenjem, v katerem je v bistvu dodatno pojasnila tiste konkretne stvari, na katere se je Fiskalni svet v bistvu torej obrnil. Bi pa želela… pa lahko že zdaj v uvodu, no, mogoče pojasniti res ta razkorak po sedmih mesecih. Načelno je primanjkljaj državnega proračuna na ravni 600 milijonov evrov in se verjetno res sliši veliko, da bi lahko v teh petih mesecih pridelali še tako velik, tako visok primanjkljaj. Ampak bi želela vseeno poudariti, ker skrbno spremljamo in gledamo, kaj se dogaja v državnem proračunu, poletna sezona je investicijska sezona, sezona gradenj, tako da računi za raznorazne projekte, investicije, predvsem tudi za evropske projekte in z njimi povezano s slovensko udeležbo prihajajo oziroma je jesen tisto področje, je jesen tisti čas, ko jih dobimo največ. Tako da iz evropskih sredstev se v letošnjem letu pričakuje še 500 milijonov v bistvu porabe za, kot rečeno, še slovensko udeležbo. Glede na to, da je Vlada v duhu 100 % črpanja evropskih sredstev posegla tudi po instrumentu tako imenovanih presežnih pravic porabe, pomeni, da bo poraba višja kot bo ta denar, ki ga bo zagotavljal Bruselj. Tako da iz tega naslova si do konca leta dejansko obetamo še plačilo številnih računov. Potem ne pozabimo na energetske ukrepe. Državni zbor je sprejel več zakonov za blažitev energetske krize in ti energetski ukrepi se plačujejo upravičencem mesečno, se pravi, vsak mesec prihajajo računi na to temo, no, čeprav se, no, se pravi, čeprav se financira iz proračunskega sklada, je ta neupravičen del, se pravi, predvsem DDV se financira iz državnega proračuna. Tako da tu imamo zdaj tudi velike projekte, ki jih je treba poravnati prav konec leta. Novembra in decembra bo torej dodatnih 90 milijonov šlo za blažitev stisk upokojencev, ki je bil sprejet pred par meseci. Seveda ne pozabimo, da je torej z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, da so bile sprejete pravne podlage, po katerih bodo potem, ko bo škoda letos nekako določena, dobili tako podjetniki kot občine predplačila in torej moramo zagotavljati denar za te namene. In pa, da ne bi pozabili zdravstvo kot prioritete te Vlade, o katerem se mogoče zdaj zaradi teh drugih vsebin govori manj. Tudi tam imamo še vedno v teku projekte, kjer plačamo vse opravljene storitve, ne zdaj več iz celega nabora, ampak pač še vedno neke ciljane storitve.

Tako da v bistvu v tej drugi polovici leta, druga polovica leta je z vidika odhodkov bistveno bolj intenzivna. Mi si seveda vedno želimo, da bi bili primanjkljaji nižji, kot jih napovemo. Tu smo seveda odvisni tako od porabe na eni strani kot tudi od prihodkov na drugi strani. To si mi, kot rečeno, želimo, da bo izid boljši, se pravi, da ne bomo dosegli teh 3 milijard 100 milijonov primanjkljaja, ampak kot rečeno, v drugi polovici leta je še dosti stvari, ki jih bo treba zdaj poravnati.

Toliko mogoče za uvod. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo o predloženem rebalansu državnega proračuna v celoti. Želi kdo besedo? Izvolite, najprej gospa Suzana Lep Šimenko.

Najlepša hvala za dano besedo.

Lepo pozdravljeni z moje strani! Vsekakor naravna nesreča, ki smo ji bili priča v začetku avgusta v Sloveniji, je resnično izjemnih razsežnosti tako po obsegu kot tudi po nekih ocenah, ki jih dobivamo s terena, glede same škode in absolutno je pomembno, da vsi, tako Vlada kot tudi Državni zbor odreagiramo hitro, učinkovito in da čim prej sredstva pridejo do ljudi in da jim seveda pri tem maksimalno pomagamo.

Bi pa vseeno, morda smo v Slovenski demokratski stranki glede samega rebalansa proračuna pričakovali nekoliko več. Res, tako kot je povedala državna sekretarka, je zelo enostaven, v bistvu vsebuje na nek način dve spremembi, eno je dodatnih 220 milijonov evrov za pomoč ob naravnih nesrečah in pa 300 milijonov evrov se preusmerja iz sredstev, ki so bile namenjene planiranim dokapitalizacijam energetskih podjetij in tako nekako 520 milijonov evrov namenjamo odpravljanju posledic poplav. Zdaj tisto prvo, kar bi seveda želeli slišati, je ali že dejansko obstajajo kakšne neuradne ocene škode, ki jo je dejansko Slovenija utrpela. Namreč, če govorimo o sredstvih, ki jih moramo zagotoviti, verjetno najprej moramo vedeti, kakšen je sploh obseg, o katerem govorimo. Iz medijev lahko slišimo različne številke, jaz verjamem, da Vlada tukaj razpolaga z bolj konkretnimi podatki, pa v kolikor ti podatki obstajajo, bi za te podatke lepo prosila. Kot drugo me pa, seveda na nek način obžalujem dejstva, da se posamezna ministrstva in proračunski uporabniki niso nekoliko bolj potrudili pri samem rebalansu. Namreč verjamem, da ima prav vsak organ kje na posameznih postavkah kaj rezerve, in prav se mi zdi, da najprej postrgamo povsod, kjer imamo še kakšne viške. Morda kakšen pisarniški stol ali kaj podobnega v letošnjem letu ni tako nujen in bi lahko ta sredstva prvenstveno namenili za odpravljanje posledic poplav tam, kjer je to resnično nujno potrebno, absolutno seveda prej, preden dodatno obdavčujemo državljane - kar seveda ne s samim proračunom, ampak z enim zakonom, ki ga bomo obravnavali

prav tako na izredni seji. In kot drugo, Evropska unija, nič nismo slišali okoli tega, koliko sredstev dejansko si lahko obetamo iz naslova evropskih sredstev. Slišali smo, da nekako iz solidarnostnega sklada 100 milijonov v letošnjem letu, 300 milijonov v naslednjem letu. Zdaj vemo, da so seveda še drugi skladi, iz katerih lahko v takšnih primerih črpamo, vemo tudi, da se v tem tednu izteka rok za spremembe v samem načrtu za okrevanje in odpornost, pa me zanima ali ministrstvo te stvari pripravlja in koliko sredstev si dejansko za sanacijo posledic poprav lahko obetamo iz tega načrta. Zanima me tudi, koliko sredstev podnebnega sklada v letu 2023 je bilo do danes porabljenih. Verjamem, da ministrstvo te podatke ima, namreč to je seveda ključno, da najprej najdemo sredstva povsod drugje, potem pa dodatno obremenjujemo državljane z davki. Verjamem, da so številni že pomagali po svoji zmogljivosti, jih bodo tudi v prihodnje, ampak verjamem, da ima država rezerve. Vemo pa tudi, da bo sanacija absolutno potekala dlje časa, ne le v letošnjem letu in takrat bomo imeli, kot že rečeno, tudi pri pripravi proračuna za naslednje leto nekoliko več podatkov. Verjamem pa, da Vlada nekatere te podatke že ima, zato bi seveda prosili za, za te številke. Zdaj s strani predsednice Evropske komisije, v njenem nagovoru, ki je bil tukaj v Državnem zboru v mesecu avgustu, smo nekako lahko začutili, da nam je Evropska komisija pripravljena iti nasproti maksimalno tudi glede vseh sprememb pri črpanju evropskih sredstev, pa me zanima, na katerih programih dejansko boste kot Vlada zaprosili za spremembe in o kakšnih zneskih tukaj govorimo.

Najlepša hvala za odgovore.

Želi še kdo razpravljati? Ne vidim želje. Potem mogoče, državna sekretarka, izvolite za odgovore.

Okej, ja, hvala lepa za vprašanje. Torej, seveda se pri proračunu odpre lahko en kup enih vprašanj, tako da jaz sem vam v uvodu dejansko pač povedala tiste stvari, ki se pač tega najbolj neposredno dotikajo. Seveda pa zdaj z veseljem še malo na ta vaša dodatna vprašanja.

Torej, podatkov o oceni škode še nimamo. Absolutno se strinjam z vami, da težko načrtuješ ukrepe in sklade in zneske, dokler nimaš, ampak tule je pač želela Vlada dejansko pokazati pomoč, ko so videli, kakšna je dimenzija te nesreče je šla v bistvu za to v pripravo rebalansa. In tudi to, ko ste omenili, ne da bi najprej pričakovali, da bodo ministrstva postrgala ostanke iz drugih postavk, absolutno, to je že v obstoječem, torej proračunu mogoče. Kot veste so v Zakonu o izvrševanju proračuna določena pravila, koliko lahko Vlada razporeja sama, koliko lahko ministrstva razporejajo sama znotraj določenih programov. Tako da to je bilo absolutno pač prvo navodilo, ki so ga dobili tudi posamezni resorji, da v bistvu tudi v to smer pogledajo. Nismo pa seveda želeli zaustavljati katerihkoli, pač v bistvu na silo zaustavljati kakršnihkoli investicij, ki so v teku, tudi s tega vidika, da je letos zadnje leto za porabo teh evropskih sredstev. Tako da to v zvezi s tem.

Podatki o oceni škode bodo v bistvu, rok je 22. september za vnos v aplikacijo Ajda. Podatki se intenzivno zbirajo po občinah. Problem te nesreče, te naravne nesreče je v tem, da je enostavno prizadela tako veliko število občin in čeprav imajo občine svoje popisne komisije, imajo predvsem tiste manjše občine dejansko tule težave, no, če povem tako zelo iskreno. In zato so se v bistvu tudi že, smo se tule dejansko povezali, zorganizirali, kako bo kakšna občina pomagala tiste, ki so več utrpele s temi občinskimi komisijami. Ampak do 22. 9. je torej rok, da se v Ajdo, v to aplikacijo vnesejo ocene občinskih komisij. Potem je pa še en teden časa za v bistvu za en tak nadzor, za eno tako v bistvu z…, ja kontrolo, da tako rečem, na ravni te državne komisije, da so v bistvu, ker to je… V bistvu to je tako, če imamo 212 občin, pa če je prišlo v, ne vem zdaj točno, kakšen je zadnji podatek, do koliko nesreče, potem je treba to skušati spraviti čim bolj na podoben imenovalec. Tu je treba ugotoviti, kakšna je metodologija, kaj se lahko prijavlja v to škodo, kako se oceni en deset let star stroj, kako se oceni… Tu je en kup enih stvari, ki jih, ki absolutno ves čas tečejo. In to je pomembno tudi zato, ker bomo potem na podlagi ocene škode, ki bo zbrana v tej Ajdi in v njej se zbira torej škoda tako o javni, torej o škodi na javni infrastrukturi in na privat podjetjih, zato da bomo prišli do celostne ocene škode. In potem je treba to metodologijo uskladiti še z metodologijo Evropske komisije za to, da nam, kaj nam pač oni priznajo za to oceno škode in da se potem te meje ugotavljajo glede na oceno škode, ki je nastala državi, kakšen je potem ta delež sredstev, ki ji pripadajo iz solidarnostnega sklada.

Zdaj rok mogoče, če sem zdaj že tukaj pri solidarnostnem skladu, rok je bil 12 tednov po nastanku nesreče. Se pravi, mi moramo do 27. oktobra na komisijo sporočiti, kakšna je ta končna ocena, kakšna je ocena te škode, zato da potem se lahko odvrtijo njihovi mlini v smer, da bi dobili še letos neko predplačilo.

Tukaj bi rada poudarila, da sredstva, ki jih bomo dobili iz Evrope, bodo upravičena samo pač ob tem, da bomo imeli dejansko dokazila. Zato smo tu tudi šli v proaktivno akcijo, da je treba zbirati račune, da je treba pač imeti dokazila, da bomo pač to potem lahko dejansko dobili izplačano. In številke, ki jih vsi poznamo iz obiska predsednice Von der Leyen je, da bi pač ocenjuje, da bi lahko do 100 milijonov dobili iz solidarnostnega sklada letos in še nekje do 300 milijonov, se pravi skupaj do 400 milijonov v obeh letih. Se pravi 100 milijonov letos, do 300 milijonov prihodnje leto. Je pa ta znesek, kot rečeno, odvisen od tega, kakšna bo na koncu skupna škoda.

Drugi vir, ki ste ga omenila, da obstajajo še drugi viri, je, kot pravite, torej sklad za okrevanje in odpornost. Glede sklada za okrevanje in odpornost smo zelo veliko se že pogovarjali tudi na tem odboru. Vi veste, da so vsa, torej nepovratna sredstva, ki so bila državi na voljo, da so bila dodeljena, da so nam bila celo znižana. Tako, da zdaj se dejansko v teh dneh od nastanka, torej od naravne nesreče, se pogovarjamo in delamo načrte, ker imamo samo še dva dni časa, 31. 8. je rok do katerega je treba na Evropsko komisijo sporočiti, če je država zainteresirana še za kakšna dodatna posojila iz tega sklada. Bi pa tukaj še enkrat rada poudarila, verjetno se preveč ponavljam, ampak posojila iz sklada za okrevanje in odpornost so pogojen denar oziroma niso brezpogojen, če je to različno in za odobritev dodatnih posojil iz tega sklada bo morala država predstaviti spet neko reformo in zato v bistvu s tega vidika posojila in nepovratna sredstva s finančnega vidika niso seveda primerljiva, ampak v planu je in ob 15.30, če bomo končali do takrat, imamo spet klic z Evropsko komisijo, kaj je treba narediti za to, da bi dejansko neka dodatna posojila ob mogoče, pa kakšnih kriterijih, ki bi znali biti mogoče zdaj malo milejši, zaradi dejstva, da smo imeli to naravno nesrečo, koliko bi v bistvu iz tega sklada lahko še dobili. Torej, kot rečeno, rok, da se država odloči, je 31. 8., potem je pa do konca leta treba pa izdelati spet dodatek k načrtu za okrevanje in odpornost, dogovoriti mejnike, cilje, ki se jih bo doseglo in potem v bistvu, ko bodo doseženi, potem šele pride do tega nakazila, da tako rečem, je pa to, da ne bo presenečenje, to je zadolževanje, država se lahko zadolži tudi drugje, je pa zdaj, ko smo intenzivno preverjali, so pogoji pri Evropski komisiji nekoliko ugodnejši z vidika cene tega posojila, kot recimo, če gre naša zakladnica in izda obveznico.

Spraševali ste sicer o uporabi podnebnega sklada v letošnjem letu. Zdaj, če vas dejansko zanima poraba podnebnega sklada, potem je na podnebnem skladu prenos stanja je bil v letošnjem letu, to je proračunski sklad na katerem je bil prenos 174 milijonov, letos, ker se polni iz CO2 kuponov, je bilo natečeno v ta sklad dodatnih 111 milijonov, se pravi veljavni proračun, 285, izplačil je bilo 60 milijonov predobremenitev, se pravi, da so zadaj že neke pogodbe, je 137 milijonov. Zdaj, če ste me spraševali pa o skladu za naravne nesreče, ne vem, morda ste me spraševali o tem skladu, to je pa še drug proračunski sklad, ta sklad se pa polni z izplačili iz proračuna, v tem skladu je pa trenutno na razpolago, mislim, da še okrog 170 milijonov evrov smo pa iz tega sklada za naravne nesreče, iz tega sklada se namreč financirajo torej interventni stroški v letu, ko naravna nesreča nastane, smo pa dejansko letos že plačali 2 milijona in pol občinam ob neurjih, to je bilo konec julija, potem dodaten milijon 100, se pravi za posamezne intervencijske stroške ob posameznih naravnih nesrečah, potem smo dali 10 milijonov humanitarnim organizacijam takrat, ko je prišlo do te ujme 4. avgusta, potem je šlo za izplačilo kmetom za lansko sušo. In v bistvu torej v tem skladu, iz katerega se plačuje to, kar sem povedala, ti interventni stroški, je ta hip na voljo še 170 milijonov. Tako, da v bistvu v rebalansu, če bodo zdaj dodatno namenjena teh 220 milijonov, potem imamo nekje, da rečem, teh integralnih virov, če jim tako rečemo, na razpolago v letošnjem letu 400 milijonov, od tega so ta sredstva, ki so na proračunskem skladu, se potem prenašajo v prihodnja leta, to kar pa letos iz proračuna ne bo porabljeno tukaj zdaj v rezervi, pa potem ni avtomatsko pravica porabe tudi za naslednje leto. Če sem kaj pozabila, me dajte, prosim, vprašati še enkrat. Jaz bi toliko. Hvala.