Pričenjam 35. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne poslanke in poslance lepo pozdravljam!

Prav tako pozdravljam vse prisotne ministrice, ministre, državne sekretarje in druge strokovne sodelavce, ki ste bili udeleženi pri pripravi tega zakona!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Lenart Žavbi, ki nadomešča poslanca Miho Lamuta, Jani Prednik, ki nadomešča poslanca Predraga Bakovića, Alenka Jeraj, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca, Anton Šturbej, ki nadomešča poslanca Bojana Podkrajška, in mag. Janez Žakelj, ki nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, oziroma obratno, se opravičujem, ja, Jernej Vrtovec nadomešča mag. Janeza Žaklja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 52. seji, 28. 8. 2023, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 25. 8. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 30. 8. 2023, skupno mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov z dne 29. 8. 2023, predlogi in pripombe Združenja mestnih občin Slovenije z dne 29. 8. 2023, pripombe Združenja občin Slovenije z dne 30. 8. 2023, mnenje Občine Loški potok z dne 29. 8. 2023, predlogi in komentarji Združenja bank Slovenije z dne 29. 8. 2023, pripombe Energetike Ljubljana d. o. o. z dne 29. 8. 2023, pripombe in predlogi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije z dne 30. 8. 2023 in stališče reprezentativnih delodajalskih organizacij z 30. 8. 2023. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Vlada in večina ministrstev, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej dajem besedo predstavnikom Vlade, posameznim ministrstev, ki so bili ključni pri pripravi predloga zakona, ki bodo podali uvodno dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona v imenu predlagatelja.

Besedo kot prvi dajem ministrici za javno upravo, Sanji Ajanović Hovnik, ministrici za javno upravo, ja.

Izvolite.

Hvala, predsednica.

Jaz ne bom predolga, bom pustila, da tudi moji kolegi povedo kaj več o ukrepih, ki so jih pripravljali na svojih ministrstvih, vendar pa bi želela povedati, da predlog zakona, ki je pred vami, je hitri ali urgentni interventni odziv Vlade. Zakaj? Zato, ker Vlada želi in mora hitro pomagati, da se tisti, ki so bili prizadeti v poplavah in da se življenje v Sloveniji čim prej normalizira.

Torej Vlada je pred seboj, pred očmi imela ljudi, prebivalce Slovenije, ki potrebujejo pomoč in to pomoč potrebujejo takoj. Zato na tem mestu najprej dovolite, da se opravičim vsem strokovnim službam, tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora, ki je morala ta zakon pogledati izjemno hitro, v bistvu praktično čez noč, ampak tudi ukrepi, ki smo jih pripravljali, smo jih pripravljali prav v luči te naravne nesreče, ki je izjemna in je posegla praktično na vsa področja družbenega življenja, praktično na vsa področja, ki jih pokrivajo naši resorji.

Tudi zato smo te ukrepe pripravljali kontinuirano, praktično dneve in noči in na tem mestu torej zahvala sodelavkam in sodelavcem in zahvala tudi službam Državnega zbora, da ste prepoznali to izjemno situacijo, v kateri v tem trenutku smo in nam tudi na ta način vsem skupaj omogočili, da pripravimo ukrepe in jih predvidoma sprejmemo zato, da dejansko čim prej normaliziramo življenje in ljudem omogočimo, da se vrnejo k svojim dnevnim opravilom.

Naši ukrepi so koncipirani v štirih sklopih. Prvi sklop je osredinjen okoli prebivalcev, torej gospodinjstev, veliko ukrepov za pomoč prav ljudem. Drugi sklop ukrepov predstavljajo ukrepi, ki so osredinjeni okoli gospodarstva, torej pomoč gospodarstvu, ki je tudi v tej naravni nesreči utrpelo znatno škodo. Tretji sklop ukrepov je oblikovan za občine, pomoč občinam. Na tem mestu jaz želim, da se tudi v naši današnji razpravi skoncentriramo na to, kako bomo hitro ukrepali in manj na to, kdo je za kaj pristojen in odgovoren. Dejstvo je, da ljudi to ne zanima, kdo je za kaj pristojen in odgovoren, dejstvo je, da se pričakuje in želi hitro ukrepati, ne glede na pristojnosti in četrti sklop ukrepov so sanacijski oziroma preventivni ukrepi, ki pa bodo nadgrajeni potem z drugim zakonom, ki bo šele pripravljen, torej zakon za obnovo, ki sledi in bo dolgoročen in bo usmerjen v razvoj in napredek.

Torej na tem mestu bi jaz predala besedo svojim kolegom in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Hvala.

Minister Luka Mesec, izvolite besedo.

Okej, hvala lepa.

Ja, na delu, na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo pripravili en sklop ukrepov, ki se dotika različnih področij. V prvi vrsti so to seveda pomoči posameznikom, pa družinam, ki so bile prizadete v poplavah, ki jim odplaknilo hišo, v drugi se dotikamo vprašanja, kako čim prej obnoviti prizadete kraje, v tretjem, kako ohraniti delovna mesta in pa nekaj ukrepov smo namenili tudi invalidom.

Tako, da bom jaz se sprehodil čez te sklope, pa samo najpomembnejše ukrepe na kratko predstavil.

Najprej kar se tiče neposrednih pomoči za družine in posameznike, smo uvedli…, mislim, bomo uvedli s tem interventnim zakonom, institut izredne solidarne pomoči, ki pomeni, da bodo lahko prizadeti v poplavah prejeli sedemkratnik minimalnega dohodka. a samsko osebo, to pomeni približno 3 tisoč 500 evrov, za štiričlansko družino, dva starša, dva otroka, približno 11 tisoč 600 evrov. To je prva pomoč, ki bo izplačana, zato da se lahko ljudje, ki jim je odplavilo stanovanje, začnejo vsaj približno postavljati nazaj na noge, ni pa to še povračilo škode, to pride v kasnejših fazah, v sanacijskem zakonu. Zdaj govorimo o teh prvih paketih pomoči, resnih, da ljudje ne prejmejo po 500 evrov, ampak da prejmejo nek resen znesek. Zato se bo ta pomoč izplačevala tako, da se ne bo preverjalo vstopnih pogojev, ki sicer veljajo za socialne pomoči, kot so, ne vem, dohodki, premoženje in podobno, in pa tudi ne bomo delali nikakršnih razlik med zaposlenimi, nezaposlenimi in podobno. Se pravi, pač vsi bodo po enakih gabaritih to pomoč prejemali, kakšen delež, ker je odrejena do sedemkratnik, ne minimalnih dohodkov, kakšen delež te pomoči bo kdo prejel, bo pa v jurisdikciji presoje strokovnih sodelavcev na centrih za socialno delo, ki so vključeni tudi v občinske komisije, ki popisujejo škodo. In to, da je bila znatna škoda zaznana na tvojem premoženju, bo v bistvu vstopni pogoj. Je pa pomoč namenska, tako jo bodo morali v kasnejših obdobjih dokazovati z računi, da so pomoč v ta namen tudi porabili, se pravi, da so si, kaj vem, kupili nov hladilnik, obnovili garažo in podobne stvari. To je ena stvar.

Če grem na naslednjo, kako bomo poskrbeli za ohranjanje delovnih mest in za to, da podjetja, ki so poplavljena, ne propadejo. Tu bi izpostavil tri ukrepe. Prvi je čakanje na delo, ki bi ga dal v dva sklopa. Prvi sklop je za vse tiste, ki so zadnji mesec - tudi sam sem obiskal KLS zadnjič, to je ena od firm, ki je bila najbolj prizadeta na Ljubnem ob Savinji, tam 260 zaposlenih dela praktično šest dni v tednu in čistijo podjetje, čistijo stroje in tako naprej. Ti ljudje bodo prejeli 100 % plače za ta mesec, ko so delali, in 80 % tega bo prispevala država z direktno subvencijo delovnega mesta. Potem, če podjetje ne more obratovati in so ljudi napotili na čakanje, bodo ti zaposleni prejeli 80 % plače in 80 % od teh 80 % bo pristavila država. Nismo smo šli na sto, ker ko enkrat pač rečeš, da država vse časti, potem ljudje postanejo zelo iznajdljivi, kajne, tako da imamo 80. In pa tretje, višja sila. Višja sila pa velja za recimo zaposlene, ki, ne vem, jim je poplavilo stanovanje, ne morejo na delo ali pa infrastruktura ne deluje, ne morejo dati otrok v vrtec. Tudi tukaj do konca oktobra se lahko sklicujejo na višjo silo in dobijo 80 % plače, 80 % prispeva država. To so trije ukrepi za ohranjanje delovnih mest.

Potem imamo ukrepe, ki tangirajo obnovo, popoplavno. Prva stvar, omogočili bomo, da se delo upokojencev do konca leta - govorimo o začasnem in občasnem delu upokojencev - poveča zdajšnjih 60 ur na mesec na 90 ur na mesec, ker želimo poslati signal vsem upokojencem, da če želijo trenutno delati več, če se želijo vključiti v dela po poplavah, lahko zdaj delajo 90 ur na mesec, nismo šli na 176, kar so bile pobude, ker vseeno moramo vedeti, da je to tako imenovano prekarno delo, začasno in občasno, če se kdo odloči za več, obstaja možnost redne zaposlitve, pač prejme pogodbo o zaposlitvi in ob tem lahko prejema 40 % odstotkov pokojnine, kot predvideva to slovenska zakonodaja.

Druga stvar so tuji delavci. Se pravi, za obdobje enega leta bomo uvedli hitra dovoljenja za tuje delavce iz nevizumskih držav, to pomeni tiste države, iz katerih lahko kot turist prideš v Slovenijo za tri mesece, to so predvsem države Balkana, ne govorimo o Filipinih, Nepalu, Bangladešu in podobnem, govorimo o državah Balkana, nevizumskih, in pa govorimo o tistih dejavnostih, ki so potrebne za to, da obnovimo Slovenijo po poplavah. Katere dejavnosti in kateri poklici pridejo v poštev, bo minister za delo, se pravi, bomo na Ministrstvu za delo pač izdali z odredbo in jo bomo predstavili v kratkem. Bistveno tukaj pa je, da bodo ti ljudje lahko v 10 dneh, ko pridejo v Slovenijo, dobili soglasje zavoda za zaposlovanje, da začnejo delati in jim ne bo treba čakati na enotno dovoljenje za bivanje in delo, ki ga mora v 3 mesecih po tem izdati upravna enota. Se pravi, po 10 dneh v Slovenijo, ko pride tujec iz nevizumske države, lahko začne delati v poklicih in dejavnostih, ki so potrebne za po poplavno obnovo.

In pa zadnji v tem sklopu so javna dela. Vse brezposelne v državi bomo pozvali, da se vključijo v javna dela in primerno temu tudi povišali njihove nagrade. V javnih delih trenutno ljudje prejemajo 80 % minimalne plače. Do konca leta 2024 bodo tisti, ki bodo delali v popoplavni obnovi prejeli 100 % minimalne plače, če imajo V. stopnjo izobrazbe, 110 % odstotkov minimalne plače, če imajo VI. šesto stopnjo izobrazbe in 120 % minimalne plače, če imajo VII. izobrazbe ali več.

Potem bi omenil s področja družine ukrepe za pomoč družini. Vse programe, govorimo o družinskih centrih, psihosocialni pomoči na terenu, SOS telefonu in podobnem, bomo letos okrepili z dodatnimi 15 % pribitka na znesek njihove pogodbe, ki jo imajo sklenjeno z ministrstvom za delo, zato da bodo lahko na poplavnih območjih razširili svoj obseg dejavnosti. Tak ukrep smo poznali tudi med covidom in se je izkazal za primer dobre prakse, tako da tokrat delamo enako.

Potem sta pa še dva ukrepa s področja invalidov. Prvi je osebna asistenca. Tudi nekateri izmed 8. tisoč osebnih asistentov so bili prizadeti v poplavah. Ker nimajo sklenjene kolektivne pogodbe jim njihov delodajalec ne more izplačati solidarnostne pomoči. Ta zakon omogoča, da bodo tudi osebni asistent dobili solidarnostno pomoč delodajalca. To je prva stvar. Druga, govorimo pa o, ne me čisto za jezik držati, 667 evrov, ki jih izplača delodajalec. To je ta prvi paket, ki ga dobijo. Potem se pa lahko prijavijo na CSD za izredno solidarno pomoč, ki pa, kot sem prej rekel, pač znaša 3 tisoč 500 za samsko, 11 tisoč 600 za štiričlansko družino.

Drugi ukrep, in tukaj bom tudi končal s področja invalidov pa so, pa je razširitev namembnosti subvencij za invalidska podjetja. Naše ministrstvo s subvencijami podpira 9 tisoč zaposlenih invalidov v 143 podjetjih. Nekatera od teh podjetij so bila poplavljena, recimo BSH je imel hčerinsko družbo, invalidsko podjetje, ki je popolnoma poplavljeno. In zdaj seveda je vprašanje, kako se bo to podjetje obnovilo. S tem zakonom bomo omogočili, da se začasno razširi namembnost uporabe teh subvencij. Namenjene so a) zaposlitvam invalidom in b) prilagajanju delovnih mest. Zdaj se bodo lahko v invalidskih podjetjih uporabljale tudi za popoplavno obnovo, zato, da se lahko ti delavci invalidi čim prej zaposlijo nazaj.

To je hiter pregled ukrepov Ministrstva za delo. Z mano je tudi strokovna ekipa iz vseh relevantnih direktoratov. Tako da če boste imeli vprašanja, komentarje, bomo na razpolago. Jaz se bom pa na žalost moral ob enih posloviti, ker imamo sočasno sklicano sejo Vlade.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki Tini Heferle.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Jaz v bistvu kaj veliko več, kot je minister Mesec povedal, praktično ne bom v podrobnosti razlagala, ker je minister vse pojasnil. Bi pa sam dodala, da smo na Ministrstvu za notranje zadeve zelo proaktivno pristopili k v sodelovanju pri pripravi členov tega zakona, ker se zavedamo, da pač tujska zakonodaja vendarle ni tako odzivna, da bi lahko naslavljala vse te težave s katerimi se v naši državi trenutno soočamo. In delovna sila vsekakor bo potrebna, da bomo čim prej prišli v normalne tirnice. Tako da v bistvu bi samo izpostavila, z vidika varnosti oziroma z varnostnega vidika smo seveda na MNZ bili pozorni tudi na to, kljub temu, da se, se pravi, členi pripravljajo za reševanje situacije, v kateri smo. Smo posebej izpostavili tudi ta vidik in recimo potrdilo iz kazenske evidence matične države smo vključili tudi v ta postopek, ki bo nekako vlogo, ki jo bo tujec ali pa delodajalec, ki bo zaposlil tega tujca, morala vsebovati. To je ta vidik, ki smo ga mi izpostavili in v sodelovanju z MDDSZ smo po naši oceni oblikovali člen oziroma besedilo člena, ki v tej meri zadostuje. Smo pa seznanjeni tudi že z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in ga trenutno tudi že proučujemo, kar se tiče tega našega dela in bomo v skladu s tem tudi pripravili oziroma predlagali dopolnitve teh členov.

Hvala.

Dalje dajem besedo predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, državnemu sekretarju, mag. Mateju Skočirju. / medsebojno pogovarjanje./ Se opravičujem.

(Sem državna sekretarka Lenka Kavčič).

Predstavila bom naše ukrepe. Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica.

Rada bi se v imenu našega ministrstva in vseh naših strokovnih ekip zahvalila vsem sodelujočim resorjem, s katerimi smo v tem času iskali skupne cilje in se usklajevali na strokovnih področjih z namenom, da se čim hitreje, čim bolj strokovno in tudi čim bolj adekvatno odzovemo na hudo situacijo, ki je prizadejala naš prostor, prav tako pa oškodovala, povzročila veliko škodo, povzročila ljudem tudi velike stiske. S temi našimi ukrepi, ki so vključeni v interventno zakonodajo se zavedamo, da bomo poizkusili v največji meri najprej v prvi fazi intervencije in pa kasneje tudi v fazi sanacije in preventive načrtovati in usklajevati vse interese, ki v prostoru nastajajo in z strokovnimi presojami omogočili čim varnejše življenjski prostor za življenje ljudi in vseh dejavnosti, ki v njem nastajajo. Torej, kaj prinašajo naši ukrepi? V zakonu imamo predvideno, da izvajanje izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda v 48. členu prevzema vodenje in pa tudi postavljanje prioritet Direkcija Republike Slovenije za vode, kjer so tudi predvideni maksimizirane cene storitev, ki se naj bi jih postavili na nivo drugih javnih storitev. Uvaja se člen, zelo pomemben, ki naslavlja nujno rekonstrukcijo, čeprav v obstoječi zakonodaji ta že obstaja in obsega nek instrument… Smo ta člen podaljšali in rok za izvajanje teh del in dovolili, da se začetku gradnje priloži samo projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in pa vodno soglasje, če je to predpisano. S tem smo prišli nasproti in želeli čim bolj operativno skrajševati tudi v prostorske načrte, ki so postavljeni v tem zakonu.

Obnovo vodne infrastrukture, mislim ta je nujna, zato bo izdelan tudi iz program dela javne službe in vsa ta obnova se bo štela kot vzdrževalna dela v javno korist. Projektno dokumentacijo za izvedbo te javne strukture smo poenostavili in zato bo od soglasodajalcev se ne pridobiva… Pri izvedbi sanacijskih in preventivnih ukrepov se soglasja soglasodajalcev ne pridobiva razen mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki pa mora biti izdano v petih dneh od prejema od začetka del. Vse nujne geotehnične posege, ki bodo potrebni na plazovitih, na plazovitih območjih, smo poenostavili, prav tako za pridobivanje služnosti in predvidevali v njem tudi odškodnino. Obnova vseh javnih vodovodov in kanalizacijskih sistemov in naprav GESVO-ja (?) so kot, se kot vzdrževalna dela obravnava kot javna korist in v okviru tehnične pisarne se predvidijo vsa potrebna pomoč in sodelovanje v tehničnih pisarnah ljudi, ki bodo tako občinam in ostalim posameznikom in pa gospodarstvu pomagali in svetovali pri potrebnih posegi posegih in pri potrebnih postopkih, ki se bodo izvajali. Za načrtovanje prostorskih ureditev smo predvideli tudi OPPN za obnovo, občinski prostorski podrobnejši načrt za obnovo, kjer je ključno, da se lahko namenska raba prostora spremeni, prav tako tudi prostorski izvedbeni pogoji in da naselitveno, naselitvena raba postane primarna raba. Seveda v teh prostorskih aktih se izdelajo zahtevane strokovne podlage, ki bodo v nadaljevanju omogočale varnejše in strokovnejše, strokovnejšo presojo pri umeščanju vseh objektov in naprav v prostor.

Tako da to so ključni ukrepi z našega področja. Z menoj so tudi predstavniki strokovnih služb, tako da bomo za vsa vprašanja in pojasnila kasneje tudi z veseljem na voljo.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem državni sekretarki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo mag. Tini Seršen.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Tudi na našem ministrstvu smo ob pripravi teh interventnih členov imeli pred očmi človeka, ki je ostal brez vsega in ga je ta ujma res blazno prizadela, tako da smo interventne predloge v zakonu preusmerili predvsem na področje energetike in na področje okolja.

Kar se tiče energetike smo urejamo v bistvu dva sklopa problemov, da tako rečem. Prvo, prvi sklop členov naslavlja nujno potrebno obnovo energetske gospodarske javne infrastrukture. Govorimo o členih, ki bodo urejali vzpostavitev te poškodovane ali uničene javne infrastrukture tako za plin kot za toploto kot za električno energijo, drugi sklop ukrepov je pa namenjen predvsem ljudem. Vzpostavljamo podlago, da bomo lahko imeli evidence oziroma dostop do baz, da bomo identificirali prizadete odjemalce in jim posledično, da jim bodo tistim, ki bodo, dobavitelji električne energije posledično lahko nudili tudi nižjo ceno električne energije. Urejamo stvari v zvezi s plačevanjem akontacij in prispevkov, torej ljudje, ki so ostali v domu oziroma ki imajo domove popolnoma uničene in odjem energentov ni mogoč, ne bodo dolžni plačevati akontacij in prispevkov. Nekateri sistemi za distribucijo plina in toplote so zaradi posledic poplav tako poškodovani, da odjemalcem tudi ne bo možno zagotoviti dobave pred začetkom ogrevalne sezone. Zato dajemo tem ljudem pravico, da odstopijo od pogodb o dojema in da si zagotovijo svojo lastno oskrbo brez negativnih posledic, ki izhajajo iz nekega pogodbenega razmerja. Prav tako bomo na dan 14. avgust omogočili obračun nižje dnevne tarifne postavke, kar bo prineslo za, za ljudi tudi nižje račune.

Na področju okolja urejamo predvsem dva sklopa interventnih ukrepov. Prvo je, da se za projekte, ki bodo potrebni za odpravo posledic nesreč, določbe o presoji vplivov na okolje ne uporabljajo. Drugi sklop, z drugim sklopom členov pa poskušamo pomagati predvsem občinam, no, torej, da se stroški ravnanja z odpadki, ki so posledice poplav in plazov, pokrijejo s strani državnega proračuna, torej Republike Slovenije. Hvala za kratko predstavitev. V nadaljevanju smo pa na voljo za vprašanja.