Hvala, predsednica.

Jaz ne bom predolga, bom pustila, da tudi moji kolegi povedo kaj več o ukrepih, ki so jih pripravljali na svojih ministrstvih, vendar pa bi želela povedati, da predlog zakona, ki je pred vami, je hitri ali urgentni interventni odziv Vlade. Zakaj? Zato, ker Vlada želi in mora hitro pomagati, da se tisti, ki so bili prizadeti v poplavah in da se življenje v Sloveniji čim prej normalizira.

Torej Vlada je pred seboj, pred očmi imela ljudi, prebivalce Slovenije, ki potrebujejo pomoč in to pomoč potrebujejo takoj. Zato na tem mestu najprej dovolite, da se opravičim vsem strokovnim službam, tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora, ki je morala ta zakon pogledati izjemno hitro, v bistvu praktično čez noč, ampak tudi ukrepi, ki smo jih pripravljali, smo jih pripravljali prav v luči te naravne nesreče, ki je izjemna in je posegla praktično na vsa področja družbenega življenja, praktično na vsa področja, ki jih pokrivajo naši resorji.

Tudi zato smo te ukrepe pripravljali kontinuirano, praktično dneve in noči in na tem mestu torej zahvala sodelavkam in sodelavcem in zahvala tudi službam Državnega zbora, da ste prepoznali to izjemno situacijo, v kateri v tem trenutku smo in nam tudi na ta način vsem skupaj omogočili, da pripravimo ukrepe in jih predvidoma sprejmemo zato, da dejansko čim prej normaliziramo življenje in ljudem omogočimo, da se vrnejo k svojim dnevnim opravilom.

Naši ukrepi so koncipirani v štirih sklopih. Prvi sklop je osredinjen okoli prebivalcev, torej gospodinjstev, veliko ukrepov za pomoč prav ljudem. Drugi sklop ukrepov predstavljajo ukrepi, ki so osredinjeni okoli gospodarstva, torej pomoč gospodarstvu, ki je tudi v tej naravni nesreči utrpelo znatno škodo. Tretji sklop ukrepov je oblikovan za občine, pomoč občinam. Na tem mestu jaz želim, da se tudi v naši današnji razpravi skoncentriramo na to, kako bomo hitro ukrepali in manj na to, kdo je za kaj pristojen in odgovoren. Dejstvo je, da ljudi to ne zanima, kdo je za kaj pristojen in odgovoren, dejstvo je, da se pričakuje in želi hitro ukrepati, ne glede na pristojnosti in četrti sklop ukrepov so sanacijski oziroma preventivni ukrepi, ki pa bodo nadgrajeni potem z drugim zakonom, ki bo šele pripravljen, torej zakon za obnovo, ki sledi in bo dolgoročen in bo usmerjen v razvoj in napredek.

Torej na tem mestu bi jaz predala besedo svojim kolegom in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Okej, hvala lepa.

Ja, na delu, na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo pripravili en sklop ukrepov, ki se dotika različnih področij. V prvi vrsti so to seveda pomoči posameznikom, pa družinam, ki so bile prizadete v poplavah, ki jim odplaknilo hišo, v drugi se dotikamo vprašanja, kako čim prej obnoviti prizadete kraje, v tretjem, kako ohraniti delovna mesta in pa nekaj ukrepov smo namenili tudi invalidom.

Tako, da bom jaz se sprehodil čez te sklope, pa samo najpomembnejše ukrepe na kratko predstavil.

Najprej kar se tiče neposrednih pomoči za družine in posameznike, smo uvedli…, mislim, bomo uvedli s tem interventnim zakonom, institut izredne solidarne pomoči, ki pomeni, da bodo lahko prizadeti v poplavah prejeli sedemkratnik minimalnega dohodka. a samsko osebo, to pomeni približno 3 tisoč 500 evrov, za štiričlansko družino, dva starša, dva otroka, približno 11 tisoč 600 evrov. To je prva pomoč, ki bo izplačana, zato da se lahko ljudje, ki jim je odplavilo stanovanje, začnejo vsaj približno postavljati nazaj na noge, ni pa to še povračilo škode, to pride v kasnejših fazah, v sanacijskem zakonu. Zdaj govorimo o teh prvih paketih pomoči, resnih, da ljudje ne prejmejo po 500 evrov, ampak da prejmejo nek resen znesek. Zato se bo ta pomoč izplačevala tako, da se ne bo preverjalo vstopnih pogojev, ki sicer veljajo za socialne pomoči, kot so, ne vem, dohodki, premoženje in podobno, in pa tudi ne bomo delali nikakršnih razlik med zaposlenimi, nezaposlenimi in podobno. Se pravi, pač vsi bodo po enakih gabaritih to pomoč prejemali, kakšen delež, ker je odrejena do sedemkratnik, ne minimalnih dohodkov, kakšen delež te pomoči bo kdo prejel, bo pa v jurisdikciji presoje strokovnih sodelavcev na centrih za socialno delo, ki so vključeni tudi v občinske komisije, ki popisujejo škodo. In to, da je bila znatna škoda zaznana na tvojem premoženju, bo v bistvu vstopni pogoj. Je pa pomoč namenska, tako jo bodo morali v kasnejših obdobjih dokazovati z računi, da so pomoč v ta namen tudi porabili, se pravi, da so si, kaj vem, kupili nov hladilnik, obnovili garažo in podobne stvari. To je ena stvar.

Če grem na naslednjo, kako bomo poskrbeli za ohranjanje delovnih mest in za to, da podjetja, ki so poplavljena, ne propadejo. Tu bi izpostavil tri ukrepe. Prvi je čakanje na delo, ki bi ga dal v dva sklopa. Prvi sklop je za vse tiste, ki so zadnji mesec - tudi sam sem obiskal KLS zadnjič, to je ena od firm, ki je bila najbolj prizadeta na Ljubnem ob Savinji, tam 260 zaposlenih dela praktično šest dni v tednu in čistijo podjetje, čistijo stroje in tako naprej. Ti ljudje bodo prejeli 100 % plače za ta mesec, ko so delali, in 80 % tega bo prispevala država z direktno subvencijo delovnega mesta. Potem, če podjetje ne more obratovati in so ljudi napotili na čakanje, bodo ti zaposleni prejeli 80 % plače in 80 % od teh 80 % bo pristavila država. Nismo smo šli na sto, ker ko enkrat pač rečeš, da država vse časti, potem ljudje postanejo zelo iznajdljivi, kajne, tako da imamo 80. In pa tretje, višja sila. Višja sila pa velja za recimo zaposlene, ki, ne vem, jim je poplavilo stanovanje, ne morejo na delo ali pa infrastruktura ne deluje, ne morejo dati otrok v vrtec. Tudi tukaj do konca oktobra se lahko sklicujejo na višjo silo in dobijo 80 % plače, 80 % prispeva država. To so trije ukrepi za ohranjanje delovnih mest.

Potem imamo ukrepe, ki tangirajo obnovo, popoplavno. Prva stvar, omogočili bomo, da se delo upokojencev do konca leta - govorimo o začasnem in občasnem delu upokojencev - poveča zdajšnjih 60 ur na mesec na 90 ur na mesec, ker želimo poslati signal vsem upokojencem, da če želijo trenutno delati več, če se želijo vključiti v dela po poplavah, lahko zdaj delajo 90 ur na mesec, nismo šli na 176, kar so bile pobude, ker vseeno moramo vedeti, da je to tako imenovano prekarno delo, začasno in občasno, če se kdo odloči za več, obstaja možnost redne zaposlitve, pač prejme pogodbo o zaposlitvi in ob tem lahko prejema 40 % odstotkov pokojnine, kot predvideva to slovenska zakonodaja.

Druga stvar so tuji delavci. Se pravi, za obdobje enega leta bomo uvedli hitra dovoljenja za tuje delavce iz nevizumskih držav, to pomeni tiste države, iz katerih lahko kot turist prideš v Slovenijo za tri mesece, to so predvsem države Balkana, ne govorimo o Filipinih, Nepalu, Bangladešu in podobnem, govorimo o državah Balkana, nevizumskih, in pa govorimo o tistih dejavnostih, ki so potrebne za to, da obnovimo Slovenijo po poplavah. Katere dejavnosti in kateri poklici pridejo v poštev, bo minister za delo, se pravi, bomo na Ministrstvu za delo pač izdali z odredbo in jo bomo predstavili v kratkem. Bistveno tukaj pa je, da bodo ti ljudje lahko v 10 dneh, ko pridejo v Slovenijo, dobili soglasje zavoda za zaposlovanje, da začnejo delati in jim ne bo treba čakati na enotno dovoljenje za bivanje in delo, ki ga mora v 3 mesecih po tem izdati upravna enota. Se pravi, po 10 dneh v Slovenijo, ko pride tujec iz nevizumske države, lahko začne delati v poklicih in dejavnostih, ki so potrebne za po poplavno obnovo.

In pa zadnji v tem sklopu so javna dela. Vse brezposelne v državi bomo pozvali, da se vključijo v javna dela in primerno temu tudi povišali njihove nagrade. V javnih delih trenutno ljudje prejemajo 80 % minimalne plače. Do konca leta 2024 bodo tisti, ki bodo delali v popoplavni obnovi prejeli 100 % minimalne plače, če imajo V. stopnjo izobrazbe, 110 % odstotkov minimalne plače, če imajo VI. šesto stopnjo izobrazbe in 120 % minimalne plače, če imajo VII. izobrazbe ali več.

Potem bi omenil s področja družine ukrepe za pomoč družini. Vse programe, govorimo o družinskih centrih, psihosocialni pomoči na terenu, SOS telefonu in podobnem, bomo letos okrepili z dodatnimi 15 % pribitka na znesek njihove pogodbe, ki jo imajo sklenjeno z ministrstvom za delo, zato da bodo lahko na poplavnih območjih razširili svoj obseg dejavnosti. Tak ukrep smo poznali tudi med covidom in se je izkazal za primer dobre prakse, tako da tokrat delamo enako.

Potem sta pa še dva ukrepa s področja invalidov. Prvi je osebna asistenca. Tudi nekateri izmed 8. tisoč osebnih asistentov so bili prizadeti v poplavah. Ker nimajo sklenjene kolektivne pogodbe jim njihov delodajalec ne more izplačati solidarnostne pomoči. Ta zakon omogoča, da bodo tudi osebni asistent dobili solidarnostno pomoč delodajalca. To je prva stvar. Druga, govorimo pa o, ne me čisto za jezik držati, 667 evrov, ki jih izplača delodajalec. To je ta prvi paket, ki ga dobijo. Potem se pa lahko prijavijo na CSD za izredno solidarno pomoč, ki pa, kot sem prej rekel, pač znaša 3 tisoč 500 za samsko, 11 tisoč 600 za štiričlansko družino.

Drugi ukrep, in tukaj bom tudi končal s področja invalidov pa so, pa je razširitev namembnosti subvencij za invalidska podjetja. Naše ministrstvo s subvencijami podpira 9 tisoč zaposlenih invalidov v 143 podjetjih. Nekatera od teh podjetij so bila poplavljena, recimo BSH je imel hčerinsko družbo, invalidsko podjetje, ki je popolnoma poplavljeno. In zdaj seveda je vprašanje, kako se bo to podjetje obnovilo. S tem zakonom bomo omogočili, da se začasno razširi namembnost uporabe teh subvencij. Namenjene so a) zaposlitvam invalidom in b) prilagajanju delovnih mest. Zdaj se bodo lahko v invalidskih podjetjih uporabljale tudi za popoplavno obnovo, zato, da se lahko ti delavci invalidi čim prej zaposlijo nazaj.

To je hiter pregled ukrepov Ministrstva za delo. Z mano je tudi strokovna ekipa iz vseh relevantnih direktoratov. Tako da če boste imeli vprašanja, komentarje, bomo na razpolago. Jaz se bom pa na žalost moral ob enih posloviti, ker imamo sočasno sklicano sejo Vlade.

Hvala.

Hvala lepa za besedo.

Jaz v bistvu kaj veliko več, kot je minister Mesec povedal, praktično ne bom v podrobnosti razlagala, ker je minister vse pojasnil. Bi pa sam dodala, da smo na Ministrstvu za notranje zadeve zelo proaktivno pristopili k v sodelovanju pri pripravi členov tega zakona, ker se zavedamo, da pač tujska zakonodaja vendarle ni tako odzivna, da bi lahko naslavljala vse te težave s katerimi se v naši državi trenutno soočamo. In delovna sila vsekakor bo potrebna, da bomo čim prej prišli v normalne tirnice. Tako da v bistvu bi samo izpostavila, z vidika varnosti oziroma z varnostnega vidika smo seveda na MNZ bili pozorni tudi na to, kljub temu, da se, se pravi, členi pripravljajo za reševanje situacije, v kateri smo. Smo posebej izpostavili tudi ta vidik in recimo potrdilo iz kazenske evidence matične države smo vključili tudi v ta postopek, ki bo nekako vlogo, ki jo bo tujec ali pa delodajalec, ki bo zaposlil tega tujca, morala vsebovati. To je ta vidik, ki smo ga mi izpostavili in v sodelovanju z MDDSZ smo po naši oceni oblikovali člen oziroma besedilo člena, ki v tej meri zadostuje. Smo pa seznanjeni tudi že z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in ga trenutno tudi že proučujemo, kar se tiče tega našega dela in bomo v skladu s tem tudi pripravili oziroma predlagali dopolnitve teh členov.

(Sem državna sekretarka Lenka Kavčič).

Predstavila bom naše ukrepe. Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica.

Rada bi se v imenu našega ministrstva in vseh naših strokovnih ekip zahvalila vsem sodelujočim resorjem, s katerimi smo v tem času iskali skupne cilje in se usklajevali na strokovnih področjih z namenom, da se čim hitreje, čim bolj strokovno in tudi čim bolj adekvatno odzovemo na hudo situacijo, ki je prizadejala naš prostor, prav tako pa oškodovala, povzročila veliko škodo, povzročila ljudem tudi velike stiske. S temi našimi ukrepi, ki so vključeni v interventno zakonodajo se zavedamo, da bomo poizkusili v največji meri najprej v prvi fazi intervencije in pa kasneje tudi v fazi sanacije in preventive načrtovati in usklajevati vse interese, ki v prostoru nastajajo in z strokovnimi presojami omogočili čim varnejše življenjski prostor za življenje ljudi in vseh dejavnosti, ki v njem nastajajo. Torej, kaj prinašajo naši ukrepi? V zakonu imamo predvideno, da izvajanje izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda v 48. členu prevzema vodenje in pa tudi postavljanje prioritet Direkcija Republike Slovenije za vode, kjer so tudi predvideni maksimizirane cene storitev, ki se naj bi jih postavili na nivo drugih javnih storitev. Uvaja se člen, zelo pomemben, ki naslavlja nujno rekonstrukcijo, čeprav v obstoječi zakonodaji ta že obstaja in obsega nek instrument… Smo ta člen podaljšali in rok za izvajanje teh del in dovolili, da se začetku gradnje priloži samo projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in pa vodno soglasje, če je to predpisano. S tem smo prišli nasproti in želeli čim bolj operativno skrajševati tudi v prostorske načrte, ki so postavljeni v tem zakonu.

Obnovo vodne infrastrukture, mislim ta je nujna, zato bo izdelan tudi iz program dela javne službe in vsa ta obnova se bo štela kot vzdrževalna dela v javno korist. Projektno dokumentacijo za izvedbo te javne strukture smo poenostavili in zato bo od soglasodajalcev se ne pridobiva… Pri izvedbi sanacijskih in preventivnih ukrepov se soglasja soglasodajalcev ne pridobiva razen mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki pa mora biti izdano v petih dneh od prejema od začetka del. Vse nujne geotehnične posege, ki bodo potrebni na plazovitih, na plazovitih območjih, smo poenostavili, prav tako za pridobivanje služnosti in predvidevali v njem tudi odškodnino. Obnova vseh javnih vodovodov in kanalizacijskih sistemov in naprav GESVO-ja (?) so kot, se kot vzdrževalna dela obravnava kot javna korist in v okviru tehnične pisarne se predvidijo vsa potrebna pomoč in sodelovanje v tehničnih pisarnah ljudi, ki bodo tako občinam in ostalim posameznikom in pa gospodarstvu pomagali in svetovali pri potrebnih posegi posegih in pri potrebnih postopkih, ki se bodo izvajali. Za načrtovanje prostorskih ureditev smo predvideli tudi OPPN za obnovo, občinski prostorski podrobnejši načrt za obnovo, kjer je ključno, da se lahko namenska raba prostora spremeni, prav tako tudi prostorski izvedbeni pogoji in da naselitveno, naselitvena raba postane primarna raba. Seveda v teh prostorskih aktih se izdelajo zahtevane strokovne podlage, ki bodo v nadaljevanju omogočale varnejše in strokovnejše, strokovnejšo presojo pri umeščanju vseh objektov in naprav v prostor.

Tako da to so ključni ukrepi z našega področja. Z menoj so tudi predstavniki strokovnih služb, tako da bomo za vsa vprašanja in pojasnila kasneje tudi z veseljem na voljo.

Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Tudi na našem ministrstvu smo ob pripravi teh interventnih členov imeli pred očmi človeka, ki je ostal brez vsega in ga je ta ujma res blazno prizadela, tako da smo interventne predloge v zakonu preusmerili predvsem na področje energetike in na področje okolja.

Kar se tiče energetike smo urejamo v bistvu dva sklopa problemov, da tako rečem. Prvo, prvi sklop členov naslavlja nujno potrebno obnovo energetske gospodarske javne infrastrukture. Govorimo o členih, ki bodo urejali vzpostavitev te poškodovane ali uničene javne infrastrukture tako za plin kot za toploto kot za električno energijo, drugi sklop ukrepov je pa namenjen predvsem ljudem. Vzpostavljamo podlago, da bomo lahko imeli evidence oziroma dostop do baz, da bomo identificirali prizadete odjemalce in jim posledično, da jim bodo tistim, ki bodo, dobavitelji električne energije posledično lahko nudili tudi nižjo ceno električne energije. Urejamo stvari v zvezi s plačevanjem akontacij in prispevkov, torej ljudje, ki so ostali v domu oziroma ki imajo domove popolnoma uničene in odjem energentov ni mogoč, ne bodo dolžni plačevati akontacij in prispevkov. Nekateri sistemi za distribucijo plina in toplote so zaradi posledic poplav tako poškodovani, da odjemalcem tudi ne bo možno zagotoviti dobave pred začetkom ogrevalne sezone. Zato dajemo tem ljudem pravico, da odstopijo od pogodb o dojema in da si zagotovijo svojo lastno oskrbo brez negativnih posledic, ki izhajajo iz nekega pogodbenega razmerja. Prav tako bomo na dan 14. avgust omogočili obračun nižje dnevne tarifne postavke, kar bo prineslo za, za ljudi tudi nižje račune.

Na področju okolja urejamo predvsem dva sklopa interventnih ukrepov. Prvo je, da se za projekte, ki bodo potrebni za odpravo posledic nesreč, določbe o presoji vplivov na okolje ne uporabljajo. Drugi sklop, z drugim sklopom členov pa poskušamo pomagati predvsem občinam, no, torej, da se stroški ravnanja z odpadki, ki so posledice poplav in plazov, pokrijejo s strani državnega proračuna, torej Republike Slovenije. Hvala za kratko predstavitev. V nadaljevanju smo pa na voljo za vprašanja.

Hvala lepa.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Avgustovsko neurje je, kot sami veste, uničilo en del promete infrastrukture na Koroškem, Gorenjskem in v Savinjski dolini in Ministrstvo za infrastrukturo je takoj pristopilo k sprejemu treh ključnih ukrepov, zagotovitvi prevoznosti, sprejeti ukrepov za sanacijo škode, torej vzpostavitvi stanja infrastrukture, kot je bilo pred vremensko ujmo ter načrtovanju in izvedbi novih investicij. Danes lahko povemo, da je zagotovljena dostopnost do vseh krajev, postavljeni so začasni mostovi, popravljajo se še ceste. In na ministrstvu skupaj s predanimi sodelavci in podizvajalci in izvajalci zelo marljivo delamo. Tako se je število kilometrov zapor zmanjšalo je 160 kilometrov na 65 kilometrov, skupno število vseh cestnih zapor pa iz 190 na 94, v to številko spadajo popolne zapore, pa delne zapore.

Pred nami je sedaj drugi skop ukrepov, ki se predvsem nanaša na sanacijo odprave škode, torej vzpostavitve prvotnega stanja in zato tu sprejemamo v interventnem zakonu odstope od Zakona o cestah ter pa prav tako zagotavljamo pomoč lokalnim, lokalnim skupnostim pri obnovi občinske infrastrukture. V sklopu Zakona o cestah tako širimo varovalni pas ceste na 50 metrov, v varovalnem pasu prometne infrastrukture, občinske in državne se lahko izvajajo vzdrževalna dela v javno korist, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, to pomeni, da lahko kakšno cesto zaradi plazu premaknemo levo, desno, to nam ta sprememba omogoča, hkrati pa še zmeraj ohranjamo, da pri obnovi sodelujejo mnenjedajalci, skrajšujemo pa njihov rok za podajo mnenja na 5 delovnih dni. Prav tako več ne bo potrebna obvezna recenzija in dodatna soglasja na izvedbene načrte. Kar se lokalne infrastrukture tiče, bo soglasje za obnovo izdajala tehnična pisarna za obnovo. Ta interventni zakon oziroma te določbe se bodo uporabljale do 31. marca 2024, to pomeni za vse pogodbe, ki bodo sklenjene do tega datuma. Kar se tiče pomoči pri obnovi prometne občinske infrastrukture, bo ministrstvo na podlagi zaprosila lokalne skupnosti lahko pomagalo občini pri inženirskih storitvah, torej pri vodenju projekta obnove prometne infrastrukture, v kolikor bo lokalna skupnost za to zaprosila in tudi država, ministrstvo bo za ta del nosilo stroške, torej za del, ki je povezan z vodenjem projektov, tu bo seveda pomagal Drsi. Zavedati se pa moramo, da so kapacitete Drsija omejene in da v kolikor bo, kolikor bo, bom rekel, želj več, kot bodo zmožnosti DRSI-ja, bo Vlada tu naredila določeno prioriteto in prioritetni seznam. Občina pa bo seveda za investicije, ki so v njeni lasti oziroma morala zagotoviti ali pa povedati kje bo, od kod bo dobila sredstva. Hkrati kot tretji ukrep na področju odstopa Zakona o cestah poenostavljamo postopke za pridobitev soglasja za zaporo ceste za potrebe obnove, zelo pomembno se mi pa hkrati tudi zdi, da imamo na ministrstvu seznam cen za tipična gradbena dela in da bomo upoštevali cene, ki so bile splošno veljavne pred ujmo, in da ne bomo dovolili nobenega oderuštva in vojnega dobičkarstva.

Hvala lepa.

Predsednica, hvala za besedo.

Poslanke, poslanci, drugi gostje!

Tudi kmetijstvo je ta dogodek močno prizadel. Tako da v ta zakon vstopamo z nekaterimi ukrepi, ki se nam zdijo nujni, da jih izvedemo čim prej. Potem pa seveda pričakujemo nadalje še sodelovanje v zakonu za obnovo. Interventno pa smo ukrepali tudi že v nedavni spremembi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V uvodu bi rad povedal, da vzporedno pripravljamo tudi nekatere druge ukrepe, predvsem glede možnosti financiranja odprave posledic preko sredstev evropskih skladov. In smo tukaj v dogovorih z Evropsko komisijo in ustreznih spremembah programov, ki ureja to področje.

Sedaj pa se bom na kratko sprehodil čez vsebino tega zakona, ki zadeva, ki naslavlja to naše področje. In sicer prvi ukrep je davčne narave. Govorimo o znižanju osnove za odmero katastrskega dohodka za leto 2023, in sicer za tiste upravičence, za tiste zemljiške parcele, na katerih je bila stopnja poškodovanosti 50 % ali več. Tem se zniža osnova za odmero katastrskega dohodka za 50 %.

Naslednji ukrep je za nas zelo pomemben, in sicer naslavlja, bom rekel, zelo veliko večino prejemnikov kmetijskih subvencij in sicer za ukrepe za okoljske ukrepe, za podnebne ukrepe, za neposredna plačila za dobrobit živali in še nekatere druge ukrepe. V tem primeru omogočamo, da strankam ne bo potrebno podati vlogo za uveljavljanje višje sile, ne zaradi posledic poplav in plazov, ampak bo to Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovila nastanek višje sile po uradni dolžnosti na podlagi sodobnih sistemov, ki jih uporablja, satelitskih sistemov in stranki ne bo potrebno posebej uveljavljati te višje sile z vlogo, ampak bo to po uradni dolžnosti. Poleg tega pa je zelo pomemben tudi, bom rekel, ta odstavek tega člena, ki določa, da v tem primeru ne bo prišlo do znižanja ali zavrnitve izplačil strankam, kar velja po trenutno veljavnih predpisih.

Naslednji ukrep je ukrep, ki zadeva oprostitev plačila koncesijskih dajatev za koncesionarje, ki izvajajo za koncesionarje za izvajanje ribiškega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo. Tem se bo za leto 2023 in pa prvi obrok v letu 2024 oprostilo plačilo koncesijske dajatve.

Naslednji ukrep, s katerim računamo, da bomo pripomogli pri obnovi naselij, pri obnovi individualnih hiš in tudi druge infrastrukture je je člen, ki omogoča nakup zemljiške parcele po zelo hitrem postopku, in sicer na način, da v primeru, ko bo država želela izvesti nakup in bo na drugi strani interes nekoga, da to zemljišče proda, se bo ta nakup lahko izvedel, bom rekel, mimo pravil Zakona o kmetijskih zemljiščih. Torej, mimo prednostnega vrstnega reda, mimo oglasne deske, kar bo izredno pohitrilo postopek, poleg tega pa za tovrstne nakupe ne bo treba izvajati omilitvenih ukrepov iz našega Zakona o kmetijskih zemljiščih in bodo tudi tovrstna zemljišča oprašena odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. S tem povezan in podoben ukrep je tudi ukrep, ki omogoča določitev drugega upravljavca, se pravi z zemljišči, z državnimi zemljišči s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč ali družba Slovenski državni gozdovi, bo možno prenesti drugemu upravljavcu prav za namen odprave posledic te naravne nesreče. En sklop členov, mislim, da kar 10, naslavlja kar 10 členov, ureja izjemo v Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč samo za ta primer z namenom, da bomo lahko popisali škodo v kmetijstvu, predvsem škodo na kmetijskih strojih, drugi opremi za opravljanje kmetijske dejavnosti ter na strojih in opremi za izvajanje za upravljanje ribištva in akvakultura. Zato smo ugotovili, da do zdaj ni bilo zadostne pravne podlage in zato smo spremenili 10 členov za ta namen in s tem…, s tem ocenjujemo, da bo mogoč popis in da bo možno pripraviti program odprave posledic in eventualno potem tudi izplačati odškodnino za tovrstno škodo.

In še zadnji ukrep in se bom potem tudi zaključil, je enkratna solidarnostna pomoč za kmete, za tiste kmete, ki so vključeni na podlagi 17. člena ali pa petega odstavka 25. člena ZPIZ-a bomo, se bo, bo zakon predvideval izplačilo enkratne solidarnostne pomoči v višini 668 evrov. Te vloge bomo obravnavali, bomo obravnavali na našem ministrstvu in izvedli potem ta izplačila.

Hvala lepa.

Ja, hvala lepa.

(Državna sekretarka Jasna Rojc.)

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo pripravili dva sklopa ukrepov, in sicer en sklop je predvsem usmerjen na naslavljanje stiske tistih, ki so bili prizadeti v poplavah, drugi sklop pa je usmerjen na prilagajanje vzgojno izobraževalnega dela. In sicer, prvi sklop ukrepov predvideva, da državni, da se določeni stroški krijejo iz državnega proračuna in se tako razbremeni prizadete v poplavah, in sicer pri vrtcih. V bistvu se do 31. decembra krije stroške vrtcev staršem, ki so bili, pač otrok, ki so bili prizadeti v poplavah oziroma plazovih, pa tudi, da v bistvu se oprosti plačila starše, ki imajo otroke v vrtcih, ki so trenutno nedostopni za čas nedostopnosti vrtcev, hkrati se pa tudi krije občinam stroške, ki so nastali pač iz naslova nedostopnosti vrtcev.

Potem imamo v tem sklopu tudi kritje stroškov malic za učence in dijake na prizadetih območjih in pa kosil za učence. To, tako kot za vrtce, velja do 31. decembra.

Potem imamo tu še oskrbnino v dijaških domovih. Prav tako do 31. decembra se krijejo dijakom in pa tistim študentom višjih strokovnih šol, ki bivajo v dijaških domovih in prihajajo iz prizadetih področij, poleg tega pa tudi za študente višjih strokovnih šol, ki zaradi ujme niso uspeli izpolniti študijskih obveznosti oziroma zaradi aktivnega sodelovanja pri odpravljanju posledic ujme niso opravljali študijskih obveznosti, se lahko podaljša status za prihodnje študijsko leto. V drugem sklopu pa so v bistvu predvidene prilagoditve vzgojno izobraževalnega procesa, in sicer je tukaj za prihodnje šolsko leto, torej 2023/2024 predvideno, da se za omilitev in odpravo posledic poplav in plazov lahko minister s sklepom sprejme določene rešitve, ki odstopajo od trenutno veljavnih predpisov, na primer na področju normativov, šolskega koledarja, področja ocenjevanja in drugih, predvsem rokov. Potem je pa še posebna določba oziroma poseben člen, ki omogoča uvedbo tudi vzgojno izobraževalnega dela na daljavo, vendar le v ekstremnih primerih in v časovno, v časovno omejenem roku, res samo takrat, ko je neobhodno nujno, da se preprečijo oziroma blažijo posledice ujem.

Hvala lepa.

Spoštovani!

Na kratko bi predstavila rešitve na finančnem in davčnem področju, ki jih zajema navedeni zakon. Gre za ustanovitev sklada za obnovo, v katerem naj bi se zbirali prispevki tako pravnih oseb, donacij in različnih drugih deležnikov. Podrobnejša struktura sklada bo določena z njegovim ustanovitvenim aktom in ni predmet tega zakona.

Prav tako je Ministrstvo za finance z rešitvami, ki posegajo v davčno področje podprla ukrepe predvidene v tem zakonu. Gre predvsem za člene, ki določajo zagotovitev ugodnejše davčne obravnave za osebe, ki so zaradi utrpljene škode na osebnem premoženju morale poiskati novo ali začasno nastanitev ter za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki tem osebam zagotovijo nastavitev nastanitev. Za preprečitev, da bi bili zavezanci, ki so prizadeti zaradi plazov in poplav, še dodatno davčno prizadeti, in sicer z izgubo že koriščene davčne olajšave, na način, da se poveča davčna osnova in posledično davek v obdobju uničenja. Prav tako smo z določbami omogočili občinam, da se odpovedo svojim prihodkom iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v korist davčnih zavezancev za nepremičnine, ki so bile huje poškodovane v poplavah leta 2023. Dodatno je tudi znižanje stopnje davka na dodano vrednost za nabavo gasilske opreme, ki se običajno uporablja ob intervencijah. Prav tako smo določili podlago za večkratno izplačilo enkratne solidarnostne pomoči in podlago za razdeljevanje sredstev posameznikov s strani gasilskih društev, torej, da so upravičenci deležni posebne davčne obravnave. Hkrati bi povedala še, da je Ministrstvo za finance tudi predlagalo moratorij za eno leto za posojila tako fizičnim kot pravnim osebam.

Glede prispevka solidarnostnih delovnih sobot in solidarnostnega prispevka bi želela pojasniti, da lahko na soboto ali kak drug delovni dan organizirajo delodajalci v soglasju z delavci, in sicer eno leto v letu 2023 in eno leto v letu 2024, in sicer za podporo sanacije škode po nedavnih hudih poplavah in plazovih. Tako se na ta dan delavci kot tudi delodajalci odpovedo svojemu zaslužku, delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. V kolikor pa se delavci in delodajalci ne odločijo z delom na solidarnostno delovno soboto podpreti obnove ali pa organizacija le-te ni mogoča, pa lahko svojo podporo izrazijo preko obveznega solidarnostnega prispevka za leti 2023 in 2024.

Za dodatna pojasnila smo na voljo.

Hvala za besedo.

(Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.)

Rad bi predstavil dva sklopa ukrepov, ki sta vezana na prehodne oziroma recimo temu začasne nastanitve za obdobje sedaj po poplavah. Prvi sklop je vezan na socialnovarstvene zavode in institucionalne, ki izvajajo institucionalno varstvo, to so VDC, CUDV in DSO-ji. Tu s tem zakonom urejamo proračunsko pokrivanje tako imenovanih kriznih nastanitev, kar pomeni nastanitev ljudi, ki so zaradi poplav nezmožni skrbeti zase in nimajo primernega prostora za bivanje. S tem omogočamo, da jih ti socialnovarstveni zavodi sprejmejo za enaindvajset dni in možnost podaljšanja še za dodatnih enaindvajset dni, pri čemer se to krije potem iz proračuna. Teh primerov je bilo - samo toliko za predstavo - v času poplav petindvajset, verjetno se bodo še kaki v prihodnosti pojavili. In s tem razrešimo v bistvu stisko ljudi, ki so že tako v stiski, da ne rabijo sami kriti tega stroška.

Drugi ukrep, ki je povezan tudi z nastanitvami, je, da z določenim členom omogočamo dokaj normalno delo v socialnovarstvenih zavodih, saj omogočamo izmenjave kadra. To pomeni, da bodo iz socialnovarstvenih zavodov, kjer nimajo takšnih težav z zagotavljanjem kadra, lahko premeščali kader na druge lokacije.

Naslednji sklop je pa vezan na vprašanje stanovanjske problematike in stanovanjske politike. Tu poudarjam, da rešitve, ki so predlagane, so vezane na neko, temu rečemo, prehodno obdobje, da zagotovimo ljudem začasno bivanje po poplavah. Targetiramo ljudi, ki so v poplavah izgubili svoje primarno prebivališče in sedaj morajo iskati druge rešitve. Za te ljudi je zdaj začasno poskrbljeno na tak ali drugačen način, občine ali pa URSZR, preko civilne zaščite so jim našle namestitve, bo pa treba to za neko prehodno obdobje tudi zagotoviti.

V zakonu sta dva ključna ukrepa. Prvi je vezan na tržne najemnine. Večina teh ljudi, na Ministrstvo za solidarno prihodnost izvajamo anketiranje med občinami o potrebah, ugotavljamo, da, kar je logično, da večina ljudi, ki so izgubili streho nad glavo, želijo rešiti problem oziroma pridobiti to začasno nastanitev čim bližje občini, v kateri originalno prebivajo, kjer imajo socialne vezi, delovna mesta in tako naprej. Kar pomeni, da bodo verjetno pogostokrat reševali s tržnim najemom, v zakonu jim omogočamo dostop do subvencije tržne najemnine s tem, da zaobidemo določila obstoječega zakona, ker gre popolnoma za proceduralne stvari. To je, recimo en pogoj v zdajšnjem zakonu je, da bi moral se prijaviti na razpis za neprofitno stanovanje, če je to bilo, ta razpis bil objavljen v enem letu od predložitve vloge za tržno subvencijo. Seveda logično ljudje avgusta tega niso mogli izpolnjevati, zdaj s tem zakonom jih tega pogoja razvežemo. Se pravi, to je en ukrep, se pravi dostop do tržnih subvencij. Povezan je tudi z enim dodatnim členom, ki ga je MDDSZ pripravil, in to je ta, da se tem ljudem pri upoštevanju cenzusa za pridobitev tržne subvencije ne bo upoštevalo nepremičnine, ki je bila v poplavah uničena. To je popolnoma spet logično, ker ta nepremičnina je še vedno zavedena kot premoženje, čeprav de facto to ni več premoženje. Se pravi, en ukrep je to tržne subvencije, drug ukrep je pa oblikujemo sistem tako imenovanega izrednega dodeljevanja javnih stanovanj. To, ta ukrep je že sedaj možen po pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, možnost ga imajo občine, s členom, ki ga imamo v tem zakonu, širimo, da to možnost imajo sedaj tudi z na stanovanjih v lasti države ali pa subjektov, ki so v lasti države. Kar je tukaj, dve stvari, ki jih dodajamo, je, da se ta izredna dodelitev izvaja ne glede na lokacijo stalnega prebivališča, se pravi, da bomo lahko prosta stanovanja parili z ljudmi, ki imajo potrebe, in druga je, da se bo, za prvo leto bivanja v teh stanovanjih bo najemnina brezplačna oziroma jo bo kril proračun. Možnost najema bo pa za 3 leta, za naslednje leto bo pa potem se plačevalo neprofitno najemnino. Tukaj bi še pri tem ukrepu poudaril, da vsi ukrepi so vezani, tako kot večina v tem zakonu, do enaintr…, mislim, velik del na tem zakonu do 31. 12., razlika je ta izredna dodelitev, kjer jo vežemo na 9 mesecev od sprejetja zakona, to je pa zaradi tega, ker ta stanovanja, ki so prazna, javna, ki smo jih detektirali, pogostokrat niso na lokacijah, ki bi bile prva izbira za ljudi, ki so izgubili streho nad glavo, kar pomeni, da bo odločitev, da bodo šli do teh stanovanj, mogoče malo dlje časa trajala, da bodo lahko ljudje sprejeli in hočemo dati ljudem neko daljše časovno obdobje, da sprejmejo to težko odločitev, da se premakne in tudi tri, štiri, pet občin stran od občine stalnega prebivališča.

Toliko na kratko.