Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 46. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 46. izredne seje, ki ste ga prejeli v ponedeljek, 28. avgusta, s sklicem seje. O tem predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim, preverite delovanje vaših glasovalnih naprav!

Glasujemo o dnevnem redu. Prisotnih je 73 poslank in poslancev, vsi so glasovali za in proti nihče.

(Za soglasno.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 46. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O PRAVICI NADOMEŠČANJA POSLANCA, KI OPRAVLJA FUNKCIJO V VLADI.

Ob imenovanju poslanca Mateja Arčona za ministra je Državna volilna komisija ugotovila, da ima pravico do njegovega nadomeščanja Danijel Bešič Loredan, ki pa funkcije poslanca ni mogel prevzeti, dokler je opravljal funkcijo ministra, zato je Državna-volilna komisija zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslanca namesto Mateja Arčona, ki opravlja funkcijo v vladi, Aleksandru Prosenu Kralju. Državni zbor se je 13. julija 2023 seznanil z obvestilom predsednika Vlade dr. Roberta Goloba o odstopu od Danijela Bešiča Loredana s funkcije ministra za zdravje. Državno-volilno komisijo sem zaprosila, da na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o volitvah v Državni zbor Državni zbor čim prej obvesti, kateri kandidat ima pravico opravljati funkcijo poslanca namesto Mateja Arčona, ki mu poslanska funkcija na podlagi 14. člena Zakona o poslancih miruje, ker opravlja funkcijo ministra. Državna-volilna komisija je 10. avgusta 2023 Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslanca namesto poslanca Mateja Arčona, ki opravlja funkcijo v Vladi Aleksandru Prosenu Kralju. Sklep Državne-volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru predložila predlog sklepa, ki je objavljen na e-klopi. Želi morda podpredsednik komisije, mag. Darko Krajnc predstaviti poročilo? Ne. Želite morda besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne. Morda poslanke, poslanci? Tudi ne.

Torej prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »V času, dokler poslanec Matej Arčon opravlja funkcijo ministra, funkcijo poslanca Državnega zbora še naprej opravlja Aleksander Prosen Kralj, rojen 28. novembra 1985, stanujoč Vrbovo 56, Ilirska Bistrica.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za soglasno.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Predlog Rebalansa proračuna je v obravnavo zboru predložila Vlada in za predstavitev predloga rebalansa proračuna za leto 2023 dajem najprej besedo predsedniku Vlade, dr. Robertu Golobu, ki bo govoril kar iz klopi.

Izvolite.

Hvala predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, najprej pojasnilo. Imam pač nogo v mavcu, zato bom iz klopi govoril, tako da nič drugega ni. Današnji rebalans je na videz enostaven. V resnici gre za dve postavki, 200 milijonov povečevanje proračunske rezerve in 300 milijonov iz B bilance. Vse je namenjeno sanaciji oziroma odpravi posledic katastrofalne ujme, ki jo je prizadela Slovenija.

O tem je bilo dosti povedano, pa vseeno si bom zdaj dovolil, ker vem, da vas to zelo zanima, da vam na kratko opišem prvo finančno konstrukcijo, kako se bomo lotili zbiranja sredstev za odpravo posledic te ujme.

Po eni prvi oceni naj bi bilo neposrednih škod med 4 in 5 milijard, recimo, da je tega 4,7 po zadnji oceni, medtem ko za odpravo, učinkovito odpravo, seveda ne gre samo za neposredno škodo, ampak zaenkrat planiramo med 6,7 in 7 milijard v naslednjih petih letih. To je tisti obseg s katerim računamo, da bi lahko stanje, da bi lahko situacijo na terenu ne povrnili v prejšnje stanje, ker od tega ne bi imeli vsi skupaj kaj dosti, ampak da bi lahko situacijo na terenu obrnili v bistveno boljše stanje, predvsem pa bistveno bolj odporno na podobne ujme, kot nas je zadela.

Namen je, da z zakonom o obnovi, ki bo pripravljen v naslednjih tednih, s tem zneskom, se pravi s približno 7 milijardami, poskušamo tem regijam pomagati na način, da bodo na bodoče ujme bistveno, bistveno boljše pripravljene.

Kako smo prišli do teh 6,7 oziroma 4,7 milijard? Kako jih bomo pokrili? Poleg teh 500 milijonov, o katerih bom tudi kasneje še povedal kje so, moram povedati, da je najpomembnejši vir skupaj 2 milijardi so evropska sredstva. Od teh 2 milijard odpade 400 milijonov na nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada, teh 5 milijard pa od teh 2 milijard odpade približno 800 milijonov na prerazporeditve, se pravi na kohezijska sredstva, na reprogram kohezijskih sredstev in 750 milijonov na dodatna povratna sredstva iz programa za okrevanje in odpornost. O vsem tem sem tudi včeraj obvestil predsednico Evropske komisije, danes bo pa vloga tudi formalno poslana v Bruselj. Poleg teh 2 milijard bo Vlada skozi prerazporejanje, če hočete varčevanje na nekaterih postavkah in prerazporejanje integralnih proračunskih sredstev pridobila približno milijardo 100, ja milijardo 100, približno milijardo 400, milijardo 300, pardon, se bo pridobilo iz solidarnostnih prispevkov, 350 bodo pa se pokrilo direktno iz zavarovalnin, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam. Na ta način pridemo na 4 milijarde 700, kar je tisto, kar poskušamo pokriti že danes. Hočemo imeti znane vire.

Ko govorimo o solidarnostnih prispevkih, hočem biti zelo ekspliciten, tu notri je vse, tako pravne kot fizične osebe. In sobote za fizične osebe pomenijo približno 150 milijonov. Prav je, da se zavedamo dimenzij in razreda velikosti, koliko bodo prispevali posamezni deležniki oziroma koliko je tisto, kar bo prispeval posamezen del naše družbe.

Ko govorimo o solidarnosti, bom ponovil geslo, tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva in za to bo tudi Vlada poskrbela, če bo potrebno z zakoni, tisti del, ki bo pa prostovoljen, bo pa prostovoljen.

Prepričani smo, da s tem, da je ta konstrukcija uravnotežena, da je ta konstrukcija izvedljiva in da taka kot je ne bo posegala v razvojne prioritete, ki so bile izpostavljene tako v koalicijski pogodbi na začetku mandata kot tudi ne v vseh pripravah proračunov, ne za leto 2023 ali 2024 ali še naprej. Želimo, da kljub tej ujmi, ki nas je prizadela, da smo pri tem hitri, zato bo večina teh sredstev v prvih 2 letih pridobljena iz finančnih virov, da smo hitri, hkrati pa, da s tem zaradi tega ne zaustavimo delovanja Slovenije. Ravno obratno. Prepričani smo, da lahko tudi to ujmo na nek način obrnemo v pospešek Sloveniji, če se bomo znali ustrezno in pravilno postaviti in tudi organizirati. Jaz si želim in poudarjam in o tem bo govora tudi kasneje pri obravnavi interventnega zakona, da se vsi zavedamo, da bomo najprej pomagali najbolj prizadetim, to so ljudje in nekaterim delom gospodarstva, potem pride na vrsto vse ostalo. Te prioritete so jasne in mi se jih bomo tudi držali. In samo še eno stvar, ki jo bom ponovil kasneje še enkrat, Vlada je zaupala obnovo strokovnjakom, politika se je umaknila strokovnjakom. Vlada bo v celoti upoštevala to, kar bodo strokovni sveti, o katerih bo kasneje govora, predlagali tudi in predvsem pri ureditvi protipoplavnih območij, zaščit, nadomestnih gradenj in podobno. Zato bi rad zdaj napovedal, da upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli.

Hvala.

Hvala lepa.

Za predstavitev predloga rebalansa proračuna za leto 2023 dajem besedo še ministru za finance Klemnu Boštjančiču.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred slabim mesecem dni se je naša država soočila z največjo naravno nesrečo, nesrečo izjemnih razsežnosti, ki so prizadele velik del Slovenije in naših prebivalcev. Zaradi teh izrednih razmer je potrebno odločno ukrepanje države in posledično tem okoliščinam prilagoditi tudi proračun države za leto 2023. Dolžnost Vlade in mene kot ministra za finance je, da se odzovemo hitro in odločno ter zagotovimo vse potrebno za nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu, to vključuje tudi zagotavljanje zadostnih sredstev za ukrepe, da se ljudem čim prej omogoči ustrezne pogoje bivanja, zagotovi dostopnost prizadetih območij ter podjetjem, obrtnikom in kmetijstvu, ki so jim te nesreče onemogočile delo, pomaga, da se spet postavijo na noge. Zavedamo se, da bo treba strniti vrste in za pomoč pri odpravi posledic poplav uporabiti vse možne vire sredstev, od EU sredstev do donacij, pri čemer bo država prva, ki bo sama pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč tako, da bo določila odpravo posledic poplav za svoje prioriteto. Ni pa seveda nobenega dvoma, da bo pri obnovi Slovenije potrebna pomoč vseh, torej tudi gospodarskega in finančnega sektorja.

Danes vam tako predstavljam rebalans proračuna za leto 2023, ki odraža našo zavezanost k reševanju te krize. S predlaganim rebalansom, državni ga proračun spreminjamo zaradi zagotavljanja zadostnih sredstev za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odpravljanja posledic katastrofalnih poplav in kot že rečeno, nudenja pomoči vsem, ki jih je ta katastrofa prizadela. Rebalans proračuna je torej namenjen izključno in samo zagotovitvi sredstev za ta namen. S predlogom rebalansa se v finančnem načrtu Ministrstva za finance zagotavljajo dodatna sredstva v višini 220 milijonov kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa se zagotavlja še 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah oziroma za sanacijske ukrepe. Ta del sredstev se bo zagotovil s prenosom pravic porabe iz podprograma upravljanja s finančnim premoženjem. V luči energetske krize je bilo v proračunu namreč načrtovanih 300 milijonov evrov za morebitne dokapitalizacije ali naknadna vplačila kapitala družbe v stebru energetike za primer nadaljnjega zaostrovanja energetske krize. Glede na to, da se energetska kriza ne zaostruje, načrtovana sredstva za ta namen v višini 300 milijonov evrov torej ne bodo potrebna in se jih bo uporabila za namen odprave posledic poplav. V okviru novega podprograma Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, sta se za naravne nesreče s tem rebalansom v letu 2023 skupno tako načrtuje 520 milijonov evrov. Ta sredstva bodo skrbno porabljena, poraba pa bo temeljila na zakonih, ki jih je oziroma jih še bo sprejel Državni zbor. Poudarjam, da v tem trenutku zaradi predvidenih sprememb državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna ni potrebno, dodatna sredstva se bodo namreč zagotovila na račun zmanjšanja sredstev na računu državnega proračuna. Torej trenutna likvidnost sredstev je dovolj visoka, da ni potrebno dodatno zadolževanje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog rebalansa proračuna je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, kolegici Andreji Kert.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani predsednik Vlade, ministri, ostali prisotni, spoštovani kolegi!

Odbor za finance je na 27. nujni seji 29. 8. 2023 kot matično delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023, drugo spremembo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Odbor je bil seznanjen tudi z oceno Fiskalnega sveta, okvirnim časovnim potekom obravnave predloga rebalansa, z zahtevo za sklic izredne seje in pa mnenjem Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

V poslovniškem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev.

Seji odbora so prisostvovali predstavniki Ministrstva za finance in pa Fiskalnega sveta.

Uvodno obrazložitev predloga rebalansa je podala državna sekretarka na Ministrstvu za finance, ki je predstavila predlog rebalansa in pojasnila, da obravnavani predlog odraža prizadevanja Vlade za reševanje krize, nastale po naravni nesreči izjemnih razsežnosti, ki je v začetku meseca avgusta prizadela večino ozemlja Slovenije in številne prebivalce. V tem okviru je potrebno zagotoviti zadosten obseg sredstev, s katerimi se bo pomagalo prebivalcem, ki so utrpeli škodo. Predstavila je predvsem prilagoditve v predlogu, in sicer se zagotavlja 220 milijonov evrov za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah, prav tako se v računu finančnih terjatev in naložb zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Ta sredstva se bodo zagotovila s prenosom pravic porabe iz podprogramov upravljanja s finančnim premoženjem, kjer so bila prej načrtovane za primer zaostrovanja energetske krize, kar se ni uresničilo. Na novem podprogramu Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah se tako načrtuje 520 milijonov evrov, ki bodo skrbno porabljena glede na zakone, ki bodo sprejeti v Državnem zboru. Izpostavila je tudi dodatno zadolževanje, ki ni potrebno, saj se bodo sredstva zagotovila preko zmanjševanja sredstev na računu državnega proračuna.

Predstavnik Fiskalnega sveta je predstavil bistvene ugotovitve iz ocene Fiskalnega sveta. Tako ta ugotavlja, da bo spremembe v predlogu rebalansa smiselne glede na razlog. Ne glede na to, da finančne posledice naravne katastrofe še niso znane, je rebalans v prvi…, pa le prvi korak pri odpravljanju posledic poprav, te se bodo v večji meri pokazale pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Spremembe, predvidene z rebalansom, ne spreminjajo ocene, ki jo je Fiskalni svet podal pri prvem rebalansu. Podatki kažejo, da so zlasti proračunski odhodki precenjeni, bi bil primanjkljaj lahko letos nižji. Fiskalni svet opozarja tudi na nujnost preglednega, verodostojnega načrtovanja in izvajanja ukrepov, potrebnih za sanacijo posledic naravne nesreče, ter transparentnega delovanja novih in že obstoječih proračunskih skladov. Državna sekretarka Ministrstva za finance je v odzivu na oceno Fiskalnega sveta podala dodatna pojasnila glede načrtovanja proračunskih odhodkov.

V razpravi so člani odbora izrazili podporo predlogu rebalansa proračuna in izpostavili potrebo po učinkovitih in hitrih ukrepih za pomoč prizadetim v naravni nesreči. Izpostavljeno je bilo, da višina škode trenutno sicer še ni znana ter da bo več podatkov na voljo jeseni. Članice in člani so opozorili na nujnost ureditve pogojev za bivanje, delovanje vrtcev, šol, podjetij. Nekateri razpravljavci so izpostavili, da bi bil predlog lahko obširnejši ter na nujnost transparentne porabe sredstev namenjen sanaciji posledic naravne nesreče. Opozorjeno je bilo tudi na pomen evropskih sredstev, sodelovanja z deležniki na evropski ravni ter tudi, da bo moral sodelovati celoten državni sistem, da se bodo sredstva, ki so na voljo, lahko učinkovito izkoristila. Članice in člane zanima tudi natančnejša ocena nastale škode, morebiten prispevek proračunskih uporabnikov, ki niso zajeti v predlogu, ter katera druga sredstva bodo še na voljo za sanacijo posledic. Državna sekretarka je podala dodatna pojasnila na vprašanja postavljena v razpravi, pri čemer je pojasnila, da bodo tudi ostala ministrstva poiskala morebitne rezerve v skladu s pravili o prerazporeditvah. Predstavila je tudi potek pripravljanja in ocenjevanja škode ter sredstva, ki so na voljo iz domačih in evropskih skladov.

Po razpravi je odbor sprejel sklep, da Odbor za finance se je seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 II in ga podpira.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V njenem imenu kolegica Suzana Lep Šimenko.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, vsi lepo pozdravljeni!

Poplave in plazovi, kot smo jim bili priča v začetku avgusta, predstavljajo tragedijo za številne družine, občine, gospodarstvo in nenazadnje za celotno državo, saj je razsežnost te naravne nesreče resnično izredno velika. Izgubljeni in poplavljeni domovi, poplavljena podjetja in poškodovana infrastruktura terjajo hitro ukrepanje in tudi zadostna finančna sredstva. Prvo pomoč ljudem so zagotovili številni prostovoljci od blizu in daleč, gasilci, predstavniki civilne zaščite, podjetniki in številne države, ki jim je mar za Slovenijo.

Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, je prav, da se na tem mestu iskreno zahvalimo. Najlepša hvala vsem. A pot do sanacije je še dolga. Odziv države je ob naravnih katastrofah, kot smo jih bili deležni, neizogiben, pomeni pa seveda tudi nujno potreben odziv, ki se odraža v proračun Republike Slovenije. A vse kar ta rebalans proračuna vsebuje je izkazal nov podprogram Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah s sredstvi v višini 520 milijonov evrov.

Teh 520 milijonov evrov je zagotovljenih deloma kot prenos izračuna finančnih terjatev in naložb in sicer podprograma upravljanja s finančnim premoženjem v višini 300 milijonov evrov ter iz naslova povečanih odhodkov v višini 220 milijonov evrov, ki so bile kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah.

Vlada je tako znižala sredstva, predvidena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij v višini 300 milijonov evrov in ta sredstva namenila za sanacijo ter dodatno povečala odhodke proračuna za 220 milijonov evrov. Skupno v proračunu za leto 2023, tako namenjamo 520 milijonov evrov za odpravljanje posledic naravnih nesreč.

Na strani prihodkov v predlaganem rebalansu ni sprememb. Ostajajo v višini 13,1 milijarde evrov. Zaradi višjih odhodkov v višini 220 milijonov evrov pa se odhodki povečujejo na 16,3 milijarde evrov in s tem se dviguje tudi proračunski primanjkljaj na višino 3,16 milijarde evrov, kar pomeni 4,9 % bruto domačega proizvoda.

Ob prejemu s strani Vlade pripravljenega proračuna smo bili v Slovenski demokratski stranki razočarani, saj smo pričakovali bistveno več in ne zgolj spremembo na dveh podprogramih. Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva, vsi organi v sestavi ministrstev preverili pri sebi in ugotovili, čemu vsemu se lahko letos odpovedo in kje še imajo rezervna sredstva, ki bi jih lahko preusmerili v sanacijo poplav. Res je, da lahko določene manjše prerazporeditve ministrstva naredijo sama, bi bilo pa prav, da bi se vsa finančna sredstva, potrebna za sanacijo po naravni nesreči, izkazala na skupni postavki.

Fiskalni svet je sicer ocenil, da sprememba zgolj ene komponente proračunskih odhodkov v znesku 220 milijonov evrov v tokratnem rebalansu državnega proračuna za leto 2023 ne spreminja ocen stanja fiskalne politike, je pa tudi izpostavil, da je do naravne nesreče prišlo v času, ko je primanjkljaj v prvih sedmih mesecih bil že večji kot v enakem obdobju lani ter opozoril na dejstvo, da bi glede na planiran proračun v zadnjih petih mesecih, bomo ustvarili za 2,6milijarde evrov primanjkljaja, kar je seveda dvakrat več kot v lanskem celotnem letu in to kljub dejstvu, da je bila brezposelnost nizka, gospodarska aktivnost pa še dokaj na visoki ravni in na srečo kaže le manjše usihanje.

Dejstvo je, da težko govorimo o zneskih potrebne pomoči, dokler nimamo celotnega popisa škode, ki je nastala. Predsednik Vlade je bil vsekakor preuranjen v svojih prvih napovedih v začetku avgusta, ko je napovedal, da bo škoda okoli pol milijarde evrov, in to tik pred obiskom predsednice Evropske komisije. Te številke so se kmalu - razumljivo - podeseterile, vendar je škoda z napačnimi informacijami zagotovo že bila narejena. V nagovoru predsednice Evropske komisije v Državnem zboru smo lahko začutili podporo in pripravljenost pomagati. Obljubljeno nam je bilo, da nam bodo pri spremembah programov za črpanje iz različnih skladov maksimalno pomagali in stopili naproti, da bodo pri tem fleksibilni, kolikor je le mogoče. Vse seveda z namenom, da evropska sredstva, kjer je le mogoče, počrpamo za sanacijo in nadaljnjo preprečevanje podobnih katastrof. Iz solidarnostnega sklada bi naj letos sprejeli 100 milijonov evrov in v prihodnjem letu 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Morda bi lahko bil ta znesek še višji, če ne bi vlada hitela s prvimi zelo netočnimi informacijami o škodi, sploh ker vemo, da bomo na pravo oceno čakali še vse do konca septembra ali še dlje. Imamo tudi načrt za okrevanje in odpornost, ki jo lahko do konca avgusta, torej do danes, najavimo ali bomo zaprosili za dodatna povratna sredstva. V torek, ko smo imeli sejo Odbora za finance, o tem še ni bilo znano. Slišali smo le, da potekajo pogovori in da so sredstva iz tega sklada bolj ugodna, kot pa če se država zadolži drugje. Danes je predsednik Vlade sicer povedal, da bo Slovenija zaprosila za ta sredstva. Dodatno pa bi Vlada morala pripraviti seveda tudi spremembo oziroma prilagoditev načrta za okrevanje in odpornost ter povišati sredstva za področje zmanjšanje poplavne ogroženosti ter zmanjšanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, in sicer najmanj na prvotno načrtovano višino 280 milijonov evrov. Tudi določena kohezijska sredstva lahko črpamo na način, da jih preusmerimo na konkretne projekte, ki se dotikajo protipoplavne zaščite, namesto na mehke projekte, ki so namenjeni zaposlovanju, raznim brošuram in predavanj. Potrebno je le zaprositi za spremembo in hitro stopiti v akcijo. Prejšnja vlada je delovala v tej smeri, a so nam očitali, da želimo le graditi ter določena sredstva, kolikor hitro ste lahko seveda spet preusmerili na mehke projekte, saj lahko le na ta način denar preusmerite nevladnikom. Na razpolago imamo tudi podnebni sklad, kjer so na razpolago še številna sredstva. V sklad se je namreč v letošnjem letu preneslo 140 milijonov evrov, ker pa se sklad polni tudi s CO2 pa je bilo natečenih še dodatnih 111 milijonov evrov, kar skupaj znaša 285 milijonov evrov. Izplačil v letošnjem letu je bilo zgolj za okoli 60 milijonov evrov ter pred obremenitev v višini 137 milijonov evrov. Imamo tudi proračunski sklad za naravne nesreče, ki razpolaga z okrog 170 milijonov evrov in iz katerega so 10 milijonov evrov že prejele humanitarne organizacije. Prav tako pa bi lahko Vlada pridobila dodatna sredstva za sanacijo posledic poplav s tem, da bi sredstva, ki jih rezident ne nameni za financiranje upravičencev do donacij do 1 % pripadale Skladu za obnovo Slovenije oziroma za sanacijo poplav in plazov, kar smo predlagali v Slovenski demokratski stranki ob interventnem zakonu ter ob tem tudi posegli v marsikatera neupravičena dodeljena sredstva nevladnim organizacijam. Tako kot o sanaciji je potrebno razmišljati o preventivi, o protipoplavni zaščiti, o čiščenju vodotokov. Žal moramo tudi v prihodnje pričakovati podobne vremenske ekstreme, zato je nujno potrebno, da smo na njih pripravljeni. Dejstvo je, da ustrezna sanacija vodotokov pomaga. Kot dva pozitivna primera lahko izpostavim protipoplavno zaščito Savinje skozi Celje, ki je mesto tokrat zaščitila. Tudi iz moje domače občine Videm, imamo primer dobre prakse, in sicer protipoplavna zaščita Polskave, katere projekt je sicer v zaključni fazi, ampak je že določena naselja ohranila suha.

Finančna pomoč države je ob katastrofah, kot smo bili deležni, seveda nujna. Mora pa država v prvi vrsti denar najti pri sebi ter počrpati vsa evropska sredstva, ki jih v ta namen lahko. Tukaj se ta Vlada do zdaj ni izkazala. Zato resen poziv, da se k temu hitro in odgovorno pristopi. Prebivalci Slovenije in gospodarstvo so svojo solidarnost nemudoma pokazali tako s fizično pomočjo kot s finančnimi nakazili, zato seveda ni prav, da bi jih v tem trenutku obvezno dodatno finančno obremenili. Solidarnostne sobote in solidarnostni prispevek od plače je v tem trenutku popolnoma nepotreben. Vsak, ki lahko je in bo pomagal. Obvezni prispevek, ki bi pa lahko v prihodnje postal tudi stalnica, pa pomeni le potuho Vladi, da ne razmišlja kje privarčevati po ministrstvih, temveč raje le enostavno dodatno obremeni delovne ljudi in gospodarstvo, kar je seveda krivično in v tem trenutku popolnoma nepotrebno. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da je finančna sredstva v proračunu potrebno zagotoviti, zato bomo rebalans podprli, vendar kot že rečeno, rebalans proračuna je slab, ker ne vsebuje vsega, kar bi lahko. Še vedno namreč obstajajo rezerve in dovolj časa je bilo, da bi se po ministrstvih tudi poiskale. Prav tako pa bomo v Slovenski demokratski stranki še naprej pomagali ljudem in budno spremljali upravičenost porabe sredstev za pomoč ljudem in gospodarstvu.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Jernej Vrtovec.

Izvolite.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ministri, zlasti finančni minister!

Torej rebalans tokratnega proračuna seveda je prav, da je namenjen odpravljanju posledic poplav, absolutno in se z njim tudi strinjamo, zato že uvodoma naj povem, da pri tako enostavnem rebalansu, kot je ta, tudi v Novi Sloveniji ga bomo podprli, ker seveda potrebujemo tudi proračunska sredstva, ki bodo namenjena za obnovo oziroma za odpravljanje posledic katastrofalnih poplav avgusta meseca. Pri tem pa želimo v Novi Sloveniji podati par poudarkov. Prvič, ocena škode. Se strinjamo, prav je, da namenjamo pol milijarde evrov za odpravljanje posledic poplav, ampak hkrati s tem, ko spreminjamo rebalans proračuna, kar kopičimo določena finančna sredstva v en koš - včeraj na primer in danes s sprejemom interventne zakonodaje, potem obetajoči se novi ukrepi in tako naprej - in prej je predsednik Vlade nekako dejal, da potem, ko pridemo čez 4 milijarde evrov, smo že nekje tam, kakor je škoda. Jaz ta trenutek ne vem koliko je škoda, pa mislim, da nihče v tej dvorani ne ve kolikšna je škoda, zaradi katastrofalnih poplav. Ker ta ni popisana, te ne poznamo in s to ne moremo kar tako vrat na nos operirati. Zakaj to govorim? Da ne, zaradi današnjega rebalansa, ampak predvsem zaradi tega, ko vrat na nos govorimo zelo mačehovsko do gospodarstva in do ljudi, da jih bomo dodatno obremenjevali.

Veste, najlažje je reči tako, začeli bomo zbirati sredstva pri gospodarstvu, pri ljudeh in jih bomo dodatno obremenjevali, zlasti v gospodarstvu ne glede na slabe signale, ki prihajajo iz Nemčije, ampak absolutno vidim v tem konceptu zelo mačehovski odnos Vlade do tega istega gospodarstva, ki je že pomagalo pri odpravljanju posledic poplav, do teh istih ljudi, ki so solidarni in do tega istega gospodarstva, ki bo solidarno in plačuje davke v proračun vsak mesec, vsako leto sproti. Včerajšnja odločitev, da se z amandmajem spremeni ta interventni zakon ven iz tega nomotehničnih popravkov, da se dodatno obdavči dobičke, dividende in tako naprej je nič drugega kot v bistvu nek lov na čarovnice pri pobiranju davčnih bremen od tega bogatega gospodarstva, teh bogatih ljudi. Pa lepo vas prosim, to gospodarstvo je v bistvu hrbtenica tega vašega celotnega proračuna in to gospodarstvo ima pri tem, ko ga obremenjujemo, ima seveda svoje potrpljenje, ampak vse do neke mere. V Novi Sloveniji želimo zlasti poudariti to, da imamo seveda možnosti, najprej seveda ocena škode, potem tukaj zbrati denar, vse počrpati, kar se tiče evropskih sredstev. Danes imamo na voljo tudi ta posojilni mehanizem iz Sklada za okrevanje. Absolutno je bil ta denar pred dvemi leti na primer dražji kot na bankah, zaradi nizkih obrestnih mer, danes je v bistvu obratno, ta denar je poceni, ta denar je bolj poceni in imamo tukaj priložnost, da lahko z boljšim in učinkovitejšim črpanjem denarja iz evropskih skladov, da lahko veliko doprinesemo v, na Gorenjsko regijo, Koroško, Savinjsko in tudi s tem denarjem v čim večji meri uresničimo prav to, zaradi česar smo ga dobili, torej, da pomagamo tokrat pač ljudem. Nadalje, seveda proračun sem omenil, okej, ne, da namenjamo proračunska sredstva, nadalje pa še finančna sredstva namenjena preventivi. Iz kohezije se je v tem letu, mislim, da tik pred katastrofalnimi posledicami poplav, tik pred poplavami, da se je kar vzelo več kot 100 milijonov evrov za, se pravi evropskih sredstev, za preventivo, se pravi za preventivo pred naravnimi nesrečami zlasti poplavno ogroženih vasi, mest in tako naprej. Meni iz nerazumnih, nerazumljivih razlogov se je to zgodilo. Če kaj, potem bi morali ponovno, ne, tudi v podnebnem skladu na primer več sredstev nameniti, ta trenutek vidimo, več sredstev nameniti zlasti v preventivo, da nas tovrstne katastrofe ne bodo več zadele, tako kot so nas.

Še glede solidarnostnih sobot in solidarnosti, ki jo ljudje vsak dan v bistvu izkazujejo na različne načine preko humanitarnih organizacij. Glejte, tukaj bomo prišli v en birokratski mlin, v en birokratski okvir in na koncu bo izplen od teh solidarnostnih sobot zelo majhen. In dodatno obremenjevanje ljudi na takšen način in podjetij, ko imajo neke svoje finančne načrte, plane, kako bodo delali, poslovali in v bistvu vsiljujemo neko svojo brezvezno materijo, da bomo dodatna sredstva na ta način pridobili. Pa povejte mi, kaj bo pa javna uprava ali pa mi poslanci v Državnem zboru delali v soboto, če ne bomo imeli kaj delati? Torej povejte, koliko bodo ti ljudje doprinesli. Torej glede tega mislim, da ogromno, ogromno je tega piarja na temo solidarnosti, ogromno publicitete, izplena pa bo na ta način bore malo. Še enkrat, naj vzamem v koncept slovensko gospodarstvo. Namesto da obremenjujemo gospodarstvo, bi lahko bila država tukaj bolj na primer v določenih segmentih nekje bolj varčna, nasprotno se bo pa zgodilo, da bodo varčna morala postati podjetja, gospodarstvo. Namesto, da bi investirali, jih bomo dodatno včeraj s sprejetim na odboru interventnim zakonom dodatno obremenjevali, se pravi, spet bomo šli na ta najproduktivnejši sloj, najproduktivnejši razred. Ko rečemo »Saj oni imajo,« ne pa »Naj bodo solidarne, pa jih bomo obremenjevali,« tukaj bi morala biti država bolj solidarna do teh ljudi. In tudi, tudi Vlada, kar se tiče, kar se tiče črpanja evropskih sredstev, da bi le-to, le-te pospešila.

Torej, gospe in gospodje, rebalans in teh 500 milijonov evrov je nujnih, tudi se strinjamo, gospod minister, da se, se pravi, teh, ta denar pridobi namesto dokapitalizacije elektrodistribucijskih podjetij. Ta trenutek mislim, da to, da to ni nujno, ne glede na to, ne glede na stališče Računskega sodišča izpred treh ali štirih let, ampak to zagotovo lahko počaka kakšno, kakšno leto, ampak absolutno pa je nujno, da iz proračuna namenjamo 500 milijonov evrov ljudem. In pri tem bi se dotaknil še tega sklada za obnovo. Vlada ima, mislim, da dva meseca časa, da pripravi ta zakon sklada za obnovo. In še enkrat poudarjamo, da ne bomo prišli v nov birokratski okvir, lahko to vlogo opravi na primer SID banka iz proračunske B bilance in lahko na ta način v bistvu imamo ta sklad za obnovo v tem konceptu, se pravi kot podaljšana roka ali pa znotraj institucije SID banke, tudi s tem namenom jo imamo ustanovljeno.

Torej tako kot včeraj, ko je Nova Slovenija na odboru podprla interventni zakon ne glede na nov po našem mnenju škodljiv amandma, ki je bil vložen, bomo tudi danes podprli ta proračun, ta rebalans proračuna. Zakaj? Zaradi tega, ker vemo, da ti ljudje, ogroženi, prizadeti potrebujejo 500 milijonov evrov nujno, nujno, če želijo obnoviti svoje domove. In za zaključek, denar ne bo vse, če ne bomo pospešeno odpravljali birokratskih ovir ne samo na tem segmentu popoplavne obnove ampak tudi sicer. Lahko mi imamo kupe in količine denarja, ampak vse zaman, če bomo bili ujeti v te birokratske okvire, ki jih danes poznamo. Torej seveda denar je ključen segment, ampak hkrati odpravljanje vseh ostalih stvari, ki nas v tej državi bremenijo že desetletja, da ne moremo priti do nekega gradbenega dovoljenja za en most prej kot v treh letih na primer. Interventni zakon / nerazumljivo/ v določeni meri to to odpravlja, ne pa v celoti, tako da tukaj bo potrebno še ogromno napora vsaj treh ministrstev, da se bo potem ta interventni zakon spravil v samo dobro uporabo. Torej najlepša hvala, hvala tudi Vladi za pripravo rebalansa, ki je izključno temu namenjen in v Novi Sloveniji, kot rečeno, ga bomo podprli.