Spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani, dober dan in lep pozdrav.  Začenjamo z osmo sejo Odbira za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani naslednje poslanke in poslanci in sicer gospod Ivan Hršak in gospod Ferenc Horvat. Imam pa še nekaj pooblastil in sicer: Gospo poslanko Moniko Gregorčič nadomešča gospod Jani Möderndorfer, namesto doktor Mateja T. Vatovca je danes z nami gospa Nataša Sukič, namesto Lidije Divjak Mirnik je z nami tukaj gospod Igor Peček in namesto doktor Milana Brgleza je z nami Predrag Bakovič. In še eno. Namesto gospe Jerce Korče je z nami danes z nami tukaj podpredsednica Državnega zbora gospa Tina Heferle.    Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 12 novembra 2018 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1A in 1B. Predlagam, da glasujemo o predlogu širitve in sicer začnemo z glasovanjem o predlogu za širitev s točko 1A. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1B. Glasujemo.  Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDA ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.         Spoštovane kolegice, kolegi, Zmago Jelinčič Plemeniti ima prvi besedo.     ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.  Tri vprašanja pravzaprav, kratka. Prvič, gospod minister je bil na Dunaju…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Gospod Jelinčič, se opravičujem, dve vprašanji imate možnost postaviti, dajte jih tako…    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): No, potem imam pa dve vprašanji, eno bo razdeljeno pa na pol.   Gospod minister je bil na Dunaju in je s svojo avstrijsko kolegico razpravljal o tem in obljubil, da se bomo pogovarjali o lipicancih in da se bomo pogovarjali o nemško govoreči manjšini v Sloveniji. Nemško govoreče manjšine, kot vemo, ni v Sloveniji in lipicanci, kot vemo, so slovenski; če je v Pibru šola in konjušnica, to še ne pomeni, da so to njihovi. Vprašal bi, kaj ste mislili s tem. Potem, kaj boste storili s tem, da so vzrejne knjige še zmeraj v Italiji, kdaj jih boste zahtevali, da se vrnejo v Slovenijo, ker so naše.   Nadalje, na kakšni osnovi ste govorili o tem, o nemško govoreči manjšini v Sloveniji. Mislim, da zgodovinska dejstva so jasna, ve se, za kaj gre pri stvari in kako. In me prav zanima, zakaj se te zadeve odpirajo, ko vendar so že bile zaprte.   Naslednja zadeva, kdaj se bo spremenil naziv Državnega zbora iz narodne skupščine v parlament. Mi imamo v angleškem prevodu »National Assembly«. Vem, da je bil prevod narejen, preden se je spremenila politična klima in politično okolje v Sloveniji, to se pravi, pred letom 1992, vendar bi morali to popraviti. Po letu 1992 ni več narodne skupščine, ampak je parlament; prej smo imeli tridomno, zdaj imamo drugačen sistem.   Upam, da se bo to uredilo, vse tri zadeve, da se bodo uredile, čeprav rahlo dvomim o tem.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Tako kot je v navadi, bomo postavljali vprašanja v sklopih. Torej, nadaljujemo z vprašanjem gospoda Jožefa Horvata, v nadaljevanju se je prijavil k besedi še mag. Grims. Izvolite, gospod Jožef Horvat, imate besedo.    JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.   Drage kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister z ekipo, lepo vas pozdravljam!  Gospod minister, mi smo v Novi Sloveniji pozdravili vaše razmišljanje v začetku tega meseca, ko ste rekli, da je potreben premislek zaradi spremenjenih okoliščin, v zvezi z globalnim dogovorom o migracijah namreč. Zdaj me zanima, gospod minister, kakšno je stališče Vlade, ga je že sprejela, glede globalnega dogovora o migracijah, da ga tako skrajšano imenujem. Glejte, mi v Novi Sloveniji beremo seveda različna mnenja mednarodnih strokovnjakov. Sam moram reči, da zelo zaupam Slovencem, ki delajo v eminentnih mednarodnih organizacijah, ena takšnih je gotovo Inštitut za varnostne študije na George Washington University. In gospod Igor Kovač pravi, da dokument - namreč, ta globalni dogovor - ni dosleden pri razlikovanju karakteristik in vzrokov obeh oblik preseljevanja, dokument torej vnaša več kaosa kot jasnosti v mednarodni politični prostor. Ne nazadnje pa je misel, da lahko neko tako osebno odločitev za selitev ureja globalna skupnost v temeljnem nasprotju s klasičnima liberalnima vrednotama osebne svobode in državne suverenosti. Takšen idealizem je obsojen na klavrn rezultat, saj ga nihče ne bo jemal resno. Torej, gre za zgolj še en deklarativen dokument, ki bo k reševanju problematike prispeval bore malo. Časovna vzporednost z OZN deklaracijo pa je EU podpisala poseben sporazum s 26 afriškimi državami glede migracij. Gre za uporabo tako imenovanega Barcelonskega procesa in Evromediteranske unije, ki je namenjena prav reševanju problemov v Sredozemlju. Sporazum je ponudil 23 zelo konkretnih ukrepov, razporejenih v pet različnih domen migracij, od ukrepov za odpravljanje razlogov za migracije do ukrepov         glede vračanja nezakonitih migrantov. To sta dve ključni področji, odpravljanje vzrokov in vračanje nezakonitih migrantov. Razlika med obema dokumentoma je očitna…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Gospod Horvat, vaš čas…    JOŽEF HORVAT (PS NSi): … z eno besedo konkretnost.   In zdaj zaključujem. Prioriteta Slovenije je EU in njena vzajemna proaktivnost glede vprašanja migracij.   Torej, gospod minister, kakšno je trenutno stališče Vlade Republike Slovenije do globalnega sporazuma. In glede na včerajšnji dogovor znotraj koalicije, da bo porezala socialne pravice predvsem velikim družinam, me zanima koncept, kako bomo zdaj mi reševali demografsko vprašanje, ali z migracijami ali pa s spodbujanjem slovenskih družin.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Gospod Horvat, hvala lepa.   Preden dam besedo mag. Grimsu, bi rad spomnil, da imamo v petek sejo, ki bo odpirala ta vprašanja in iskanja nanje tudi odgovore. Torej bi ministra vseeno prosil, da se omeji v odgovorih, da ne bomo razpravljali na to temo, ker imamo v petek to sejo. Samo da omenim, gospod Jožef Horvat… / oglašanje v ozadju/ Seveda, lahko pa prekličemo sejo v petek, pa nadaljujemo danes petkovo sejo, če želite.   Besedo dajem mag. Branku Grimsu. Pripravi naj se gospod Predrag Bakovič. Izvolite, mag. Grims, imate besedo.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala. Najprej proceduralno. Gospod predsednik, danes je na dnevnem redu točka Vprašanja ministru oziroma predstavniku ministrstva o zunanji politiki. To zajema celoten sklop zunanje politike. Če kdo zaide izven tega sklopa, ste ga seveda dolžni opomniti, nimate pa najmanjše pravice reči, da če nekdo postavi vprašanje, da naj minister na to ne odgovarja. Ravno nasprotno, vaša dolžnost je, da ministra spodbujate in da poskrbite za to, da dobimo…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Mag. Grims, če bi me poslušali… / govorita oba hkrati/     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … korektna vprašanja…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … nisem nikogar…     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): In, seveda, da vodite sejo korektno, skladno s poslovnikom. Saj bo šlo, jaz vem, da vam ta zadeva… / govorita oba hkrati/     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Jaz sem samo opozoril, da imamo točko dnevnega reda… / govorita oba hkrati/    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Saj se boste potrudili…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … v petek o tej temi. Samo to, mag. Grims…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … pa boste morda to celo zmogli, kajne.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Izvolite, postavite vprašanje.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): No, moje vprašanje je v enem samem stavku: Gospod minister, katere države so že odstopile od globalnega oziroma da se negativno izrazim zdaj o njem, od globalnega sporazuma o varnih, zakonitih in urejenih migracijah, da mi jih, prosim, naštejete.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Predlagam, da zberemo še zadnje vprašanje, spoštovani minister.   Besedo ima Predrag Bakovič.     PREDRAG BAKOVIČ (PS SD): Hvala lepa, gospod predsednik.  Spoštovani minister, kolegice in kolegi!  Imam pravzaprav dve vprašanji. Prvo se nanaša na Brexit. In sicer, britanska vlada je v torek sporočila, da je z Brusljem uskladila dogovor o Brexitu, o katerem se bo razpravljalo na današnji seji. Vsebina seveda še ni razkrita, vendar po poročanju medijev, ki se sklicujejo na varne vire, predvideva začasno rešitev, s katero naj bi meja med Irsko in Veliko Britanijo ostala odprta. Dogovor pa naj bi poleg tega vseboval tudi finančno poravnavo v višini 39 milijard funtov in pravice državljanov. Zdaj me zanima, kaj to pomeni oziroma kako to lahko vpliva tudi na dogajanja širše.   In drugič, novica, ki je bila tudi objavljena v medijih, da je zaprosil za azil v Madžarski in nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski, in sicer zaradi tega, ker bi moral pričeti prestajati kazen zapora dve leti zaradi zlorabe položaja oziroma goljufije, ne vem točno, kaj. Pravzaprav me zanima, kaj to pomeni za bodoče tudi za širšo regijo, ali bo Madžarska postala nek otok ali pa azil za razne pravnomočno obsojene storilce premoženjskih deliktov ali pa kakšnih drugih.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa.  Spoštovani minister, izvolite, imate besedo. Lahko pa zberemo še enega, ker imamo še enega, pa bomo zbrali sklop petih vprašanj. Zato predlagam, da damo besedo še mag. Andreju Rajhu, preden damo končno besedo ministru. Gospod Rajh, izvolite, imate besedo.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči.  Moje vprašanje oziroma pobuda se nanaša predvsem na možnost sodelovanja našega gospodarstva. Vprašanje ali pobuda je v bistvu medsektorska in povezuje sektor zunanjih zadev, infrastrukture in Ministrstva za obrambo, nanaša se pa na implementacijo Direktive o obnovljivih virih. Vemo, da ta direktiva omogoča tri mehanizme sodelovanja. Eden je statistični, prenos kapacitet obnovljivih virov, drugi so skupni projekti obnovljivih virov, ene so pa skupne podporne sheme. Jaz bi v bistvu tudi Ministrstvo za zunanje zadeve pozval ali pa v bistvu dal predlog, da tudi na teh sestankih,     ŠPE) – 9.15    ko gre v tujino, odpre to temo in mogoče tudi kakšnemu našemu podjetju odpre možnost financiranja z mehanizmi, ki jih je Evropska unija predvidela svojih energetskih projektov.   Hvala lepa.

Spoštovani minister izvolite, imate besedo.

Hvala lepa spoštovani gospod predsednik in spoštovane članice in člani odbora in seveda drugi udeleženci.  Če grem kar po vrsti, vprašanja so se najprej nanašala na to, kaj sem se pogovarjal v Avstriji ob svojem obisku pri zunanji ministrici Kneissl. Res je, govorila sva tudi o lipicancih in govorila sva tudi o nemško govoreči skupini, torej ne o manjšini, ampak o skupini, kot sem izrecno poudaril, kajti mi takšne manjšine seveda tu po našem prepričanju nimamo. Pogovor je stekel na pobudo avstrijske kolegice in jaz sem v tem pogovoru, poleg ostalih tem vztrajal na dosedanjih stališčih, da seveda nemško govoreča skupina v Sloveniji obstaja, kolikor seveda razumemo to skupino kot zelo nehomogeno, razporejeno po slovenskem ozemlju. Na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da bi tej skupini priznali ustavno pravico manjšine oziroma podobne pravice kot jo imajo druge manjšine, sem odgovoril zelo jasno, da te možnosti ni, da tudi ni nobene primerjave med pravnim statusom, ki ga ima naša slovenska narodna skupnost v Avstriji in to nemško etnično skupino v Sloveniji, da seveda tudi podlaga za to, da se priznavajo in se morajo priznavati ustrezne pravice naše narodne skupnosti v Avstriji, je popolnoma drugačna. Gre za mednarodno pravno državno pogodbo, medtem ko seveda nekega temelja za priznavanje nekih pravic nemško govoreči skupini v Sloveniji ni. Sem pa poudaril, da ta skupina seveda uživa vse državljanske in druge temeljne pravice, tako kot pač… na individualni ravni, tako da njeni pripadniki ali kakorkoli jih imenujemo, uživajo vse tiste ustavne in druge pravice kot vsi slovenski državljani in da seveda imajo neko posebno kulturno vez, ki jo upoštevamo, kjer tudi nekaj malega prispevamo, da ta vez seveda živi, vendar ponavljam – nisem seveda pristal na nikakršno tezo o tem, da imamo v Sloveniji takšno manjšino oziroma, da bi jo morali priznati in tukaj se je pogovor končal.  Glede Lipicancev je bilo tudi nekaj govora na prošnjo kolegice Kneissl. Tukaj sem zagovarjal naša dosedanja stališča, sem pa v obeh primerih, tako glede Lipicancev kot nemško govoreče skupine seveda dopustil možnost, to se mi zdi pa zelo konstruktivno, da se o tem pogovarjamo predvsem tudi na strokovni ravni, torej Slovenija, Avstrija, morda tudi s pomočjo kakšnih drugih deležnikov. V letu, jaz bi rekel tega dobro sosedskega dialoga, namreč, z ministrico sva se dogovorila, da bomo v prihodnjem letu vzpostavili leto sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo, kjer bomo predvsem našim kulturnikom, znanstvenikom, intelektualcem vseh vrst pa tudi po potrebi politikov, dovolili, da se na raznih neformalnih forumih srečajo in pogovarjajo o zadevah, ki so v našem skupnem interesu ali pa so to določena odprta vprašanja, kjer predvsem manjka ali pa je izostal nek strokovni dialog, ki bi bil lahko kasneje podlaga za kakšne politične premisleke. Tako da to štejem za zelo pozitivno rešitev, torej odločitev. Imeli bomo priložnost naše intelektualce in druge povezati z avstrijskimi in ta dialog bo zagotovo pripeljal k temu, da bomo še bolje lahko razumeli drug drugega in morda kakšen problem kasneje na podlagi tega, tudi lažje reševali na politični ali kakšni drugi ravni.  Veseli me tudi, naj to omenim, da sva z ministrico, torej avstrijsko zunanjo ministrico ugotovila izjemen pomen našega slovenskega inštituta za         deminiranje, to je razminiranje minskih polj in za humano, torej, pomoč tistim, ki doživljajo določene travme v postvojnih območjih, to je ta inštitut ITF. Ker ministrica dobro pozna, bi rekel, uspešnost tega inštituta, njegovo prepoznavnost v svetu, se je odločila, da tudi Avstrija pristopi z dodatno podporo k aktivnosti tega inštituta, tako da sva se dogovorila, da bomo s tem inštitutom posebej delovali pri razminiranju polj, teh minskih polj v Siriji. To bo skupna, bi rekel, akcija Slovenije in Avstrije, kar mislim, da je eden od posebnih dosežkov tega sestanka na Dunaju. Seveda sva pa govorila tudi o naših Slovencih, ki živijo v Avstriji, kjer sem izpostavil nekaj naših zahtev, pri čemer sem se, to naj poudarim, en dan prej dobil tudi tu v Ljubljani v predstavniki naših Slovencev, ki živijo v Avstriji, da so me podrobno seznanili s tem, kako živijo, kje imajo še vedno morebiti težave, kako se premikajo odnosi avstrijske oblasti do njih, in zato sem prav iz tega pogovora izvlekel(?) tiste temeljne poudarke, ki sem jih prenesel kolegici Kneissl. Pogovor je bil v celoti konstruktiven, ona je tudi vzela denimo na znanje moj, jaz bi rekel, odločen predlog, da se skupna finančna pomoč naši narodni skupnosti v Avstriji poveča, kajti že 20 let se ni pravzaprav nominalno spremenila, tako da je inflacija vzela en velik del te pomoči, hkrati pa so potrebe narasle, no in tudi tu je rekla, da bo o tem seveda obvestila vlado, z njo govorila, kajti tudi sama je ocenila, da seveda po 20 letih je to treba na nek način revidirati. Bile so še druge pobude, ampak ker ni šlo vprašaje na to, bi morda tukaj z odgovorom zaključil, pa po potrebi še kaj dodam.   Vprašanje gospoda Jelinčiča glede angleškega prevoda naziva te spoštovane inštitucije, torej Državnega zbora, seveda ni nekako toliko zunanjepolitično, pa vendar, ker gre za angleški prevod, naj pojasnim in gospod Jelinčič dobro ve, zakaj je to vprašal mene, kajti v času, ko se je Ustava prevajala v angleščino, sem bil koordinator te prevajalske skupine. Takrat so tako neki naši pravni strokovnjaki, tudi pravni zgodovinarji, kot tudi angleško govoreči strokovnjaki, ki so pomagali pri prevodu, ugotovili, da beseda zbor pravzaprav pomeni neko soznačnico za besedo skupščina, ki izvira bolj iz, vsaj tako je bilo takrat razloženo s strani stroke, bolj iz srbskega ali nekega drugega, torej južnoslovanskega jezika, da pravzaprav zbor lahko v tem smislu pojmovno enačimo s to besedo skupščina in da seveda najustreznejši prevod besede zbor ali skupščina je seveda »assembly« v angleščini in zato smo izbrali za prevod besede zbor, Državni zbor torej, v drugi besedi »assembly«. Ko gre za prvo besedo, ko gre za vprašanje besede država, pa vemo, da se v, torej v anglosaksonskem področju, pa tudi seveda v Evropi, še posebej v tisti, ki sprejema koncept moderne države, beseda nacija enači s konceptom države oziroma državljanstva. Tako denimo sami veste, da ko govorimo o United nations, torej Združenih narodih, kot bi prevedli dobesedno, mislimo pravzaprav na združene države sveta. Gre za ta bolj zahodni ali srednjeevropski koncept države, kjer je državljanstvo nekako soznačnica za nacionalnost, ne pa za etnično pripadnost nekemu narodu, kar se še vedno pogosto poudarja v tem bolj našem vzhodnoevropskem ali pa srednjeevropskem prostoru. Tako da od tu dalje bi prepustil kakšen konkretnejši odgovor strokovnjakom, vendar naj samo zagotovim, da je zelo veliko ur bilo namenjenih ravno tem vprašanju, kako prevesti pojem Državni zbor, in na koncu je ob upoštevanju, kako bo to razumel angleško govoreči, bi rekel, bralec oziroma tisti, ki skozi angleščino spoznava institucijo, in kako in kaj to pomeni v slovenščini, prevladala ocena, da je National Assembly tisto, kar nekako ustreza besedi Državni zbor. Se pa seveda potem jasno v stroki morda ne bo vedno mogoče poenotiti, tako kot vidim, da tudi v politiki še vedno nismo povsem enotni, gospod Jelinčič ima tu nekoliko drugačno mnenje.   Potem, če bi šel zdaj na vprašanja, ki zadevajo globalni dogovor o migracijah, če ga tudi jaz na kratko imenujem,        gospod Horvat, vi ste ga omenili. Res je, o tem se bomo natančneje pogovarjali v petek, ker je sklicana posebna seja Odbora za zunanjo politiko prav na to temo. Pa vendar. Seveda zadeva je stalno aktualna, zato naj povem, da bom jutri predlagal vladi, da se pravzaprav ponovno opredeli do tega vprašanja. Zakaj?   Prvič, zato ker je zdaj to nova vlada. Nova koalicija. Imamo nenazadnje tudi nekoliko – in to je drugi razlog – spremenjene okoliščine glede te zadeve. Vemo, da je nedavno Avstrija odstopila od tega dogovora, torej od te namere, da pristopi k temu dogovoru. Vemo, da v prvi fazi je bila zraven, tako kot mi. Zdaj pa si je premislila. In vemo, da – in s tem že odgovarjam tudi na del vprašanja – se temu, bi rekel, dogovoru niso pridružili ZDA, Avstralija in Madžarska. V tem hipu pa razmišljajo o možnosti, da bi od njega odstopile še – in to na glas, seveda – Poljska in Češka. Določeni pomisleki se pojavljajo glede tega dogovora tudi v Bolgariji in pa tudi v Braziliji smo zaznali podobno misel v govoru novoizvoljenega predsednika. Skratka, nekaj držav razmišlja o tem, da se morebiti ne bi pridružile temu dogovoru za razliko od drugih.  Naj povem, da v razpravi o tem dogovoru prvotno je sodelovalo skoraj 180 držav in bistveno več kot 150 se jih je temu dogovoru, vključno s Slovenijo, pridružilo. In jaz bom seveda podrobneje verjetno v petek razlagal razloge, zakaj tako. Ampak, zakaj predlagam, da vlada ponovno o zadevi na nek način sprejme stališče. Kot sem rekel. Ker je to nova koalicija. Ker so zaradi teh odstopov, predvsem zdaj Avstrije, nekih napovedi - nastale do neke mere spremenjene okoliščine. Čeprav seveda naj poudarim, da recimo naši sosedi, kot sta Italija, Hrvaška, ne kažejo namere, da bi odstopili od tega, in da velika večina evropskih držav, sploh pa članic Evropske unije, od tega dogovora ne namerava odstopiti. Ampak o tem bom jutri predlagal, da razpravlja koalicija oziroma vlada.   In seveda, tu se ponuja več možnosti. Jaz osebno verjamem, da obstaja velika možnost, da bo vlada ostala pri tem dogovoru. Če bo odločitev drugačna, jo bom moral upoštevati, čeprav se sam nagibam k temu, da bi pri dogovoru ostali. Verjamem, da Slovenija mora ostati aktivna in povezana z veliko večino sveta v tem primeru, kajti – kot smo že večkrat ugotavljali – migrantskega vprašanja ne more nobena država reševati sama. Niti ne Nemčija niti ne Francija, zato sta tako močno pri dogovoru, niti ne Italija, še manj Slovenija, kar smo še posebej videli v času migrantske krize 2015/2016, ko smo ravno s konstruktivnim sodelovanjem s sosedami in drugimi državami – pa tudi z našimi pobudami, ki smo jih lahko dajali, saj smo bili z njimi povezani v tem, bi rekel, dogajanju – uspešno prebrodili to migrantsko krizo, jo obvladali humano, solidarno in seveda tako, da ni bilo nobenih varnostnih incidentov. Tako da že to kaže.  Če je torej prejšnja vlada, ki sem jo vodil, uspela največjo migrantsko krizo po drugi svetovni vojni obvladati na ta način – humano, solidarno in brez varnostnih težav -, če smo uspeli zagotoviti nemoteno delovanje države, potem vam zagotavljam, da bom tudi kot član te nove vlade storil vse, da ne bomo odstopali od tega principa. Seveda pa to ne pomeni, da se moramo zdaj izvzemati iz nekega multilateralnega okvirja. Nenazadnje Slovenija je po svojih smernicah zunanjepolitičnih zavezana temu multilateralnemu okvirju, da torej sodelujemo s svetom pri obvladovanju migracij. In seveda, kot bomo verjetno v petek podrobneje tudi razlagali, ali kdaj drugič potem še naknadno v državnem zboru, gre za to, da bodo migracije obravnavane varno, da bodo še bolj urejene, da torej ne bo prihajalo do tega, kar je bilo do zdaj, da je bilo toliko neurejenega, iregularnega in da bodo seveda čim bolj zakonite, da torej nezakonitih nikakor ne bomo sprejemali, jih bomo zavračali in seveda bomo imeli v mislih predvsem interes Slovenije, naših ljudi, našo varnost pa tudi neko normalno sobivanje v naši         državi. Ampak o tem drugič.   Torej, naj ponovim. Vladi bom jutri predložil možnost ponovne presoje pri čemer pa se ponuja neka možnost, ki jo sam dopuščam, vendar seveda pričakujem neko temeljito razpravo na vladi.   Možnost, da se ob tem, ko vstopimo v ta proces dokončno, ko torej smo zraven z ostalimi državami ob sprejetju tega mednarodnega dogovora v Marakešu v Maroku, da ob tem govoru, ali še posebej kasneje, v New Yorku, ko se bo na generalni skupščini ta dogovor potrjeval, izrazimo zelo jasno, kakšne pridržke, kakšne komentarje, ki bodo zelo jasno povedali kako mi in pod kakšnimi pogoji razumemo in sprejemamo ta mednarodni dogovor, da ne bo nobenega dvoma, da ne odstopamo od naše suverenosti, da ne odstopamo od dejstva, da to ni pravno zavezujoč dokument in da ne odstopamo od dejstva, da bomo mi še naprej z našo slovensko zakonodajo povedali, kdo je zakonit, kdo je nezakonit migrant, kakšna je razlika med begunci ni migranti in tako naprej. Nenazadnje tudi sam dogovor to razliko vzpostavlja.   Tako, da ne gre za to, da bi kakorkoli dopuščali, da nekdo posega v našo suverenost. Gre za to, da želimo s širšim svetom še bolj sodelovati pri preprečevanju nezakonitih in iregularnih migracij. Nenazadnje vidimo tudi Evropska unija lahko prepreči pravzaprav vdor teh nezakonitih in iregularnih migracij samo, če uspešno zavaruje zunanje meje Evropske unije.   Pri tem moramo sodelovati vsi. Tudi nečlanice Evropske unije, kajti vemo, da recimo države zahodnega Balkana imajo pri tako imenovani Balkanski poti, ki je zdaj pretežno zaprt, se pa še vedno dogajajo neki manjši tokovi, imajo veliko vlogo. Makedonija, Srbija, Albanija, Črna gora, Bosna, denimo. To so izredno pomembni dejavniki, tako da moramo sodelovati, le želimo ubraniti zunanje meje Evropske unije pa tudi Evrope. Potem moramo preprečevati krize v državah izvora, tako tiste, ki izvirajo iz vojn, konfliktov, kot tudi tiste, ki izvirajo iz podnebnih sprememb. Tukaj Evropa mora biti še bolj aktivna, tudi Slovenija. In zato seveda ta multilateralni, torej skupinski, skupni pristop je smiseln. Slovenija tudi mora ostati povezana s svetom. Vedno je bila eden od protagonistov takega pristopa.   Ne smemo pa biti seveda naivni.   Moramo zelo natančno vedeti, da to ne sme pomeniti in ne pomeni vdor v našo suverenost in na tem stališču stojimo in tako tudi določa sam globalni dogovor. Boste pa sami seveda izvedeli kakšna bo odločitev Vlade, kajti, naj ponovim, to je odločitev Vlade. To ni odločitev ministrstva za zunanje zadeve. Tudi vabilo v Marakeš je prejel predsednik Vlade primarno. Kdo bo šel tja, bomo seveda se odločili, to je najprej njegova odločitev, potem bomo videli, kakšno bo sprejel.   Ampak dejstvo je, da vsa ta zadeva poteka na vladni ravni in zato seveda ne morem o tem odločati sam, pač pa bom, kot sem dejal, na ta način sprožil jutri razpravo.   Glede vprašanja socialnih pravi mogoče še to: omenili ste, gospod Horvat, inštitut za varnostne študije našega strokovnjaka v Washingtonu, ki se s tem ukvarja. Zelo pomenljiva se mi je zdela vaša ugotovitev, ko ste rekli, da ocenjuje ta akt, sicer nekoliko kritično, da gre še za en deklarativen dokument brez nekega učinka.   Torej vidite, tudi stroka ocenjuje, da gre za deklarativen dokument, deklaracijo v smislu dogovora.   Tu ne gre za nič, kar bi ustanavljali ali ukinili. Ne gre za neko konstitucijo, ne gre za nekaj, kar bi pravno pravzaprav določali, ampak gre samo za to, da nekaj razglasimo, nek dogovor, brez nekih, seveda, pravnih učinkov, na ta način, kot sem povedal, če upoštevamo vsebino samega mednarodnega dogovora o migracijah.   No, potem na vprašanje gospod Grimsa, katere države so že odstopile od tega dogovora sem pravzaprav že odgovoril. P  ravzaprav se nekatere niso v času pogajanj, naj ponovim, pridružile, kot so ZDA, Avstralija in Madžarska. Madžarska je bila takrat edina članica Evropske unije, ki je na ta način izstopala iz celote, kajti mi smo se skupaj z vsemi članicami Evropske unije pridružili temu dogovoru, zdaj pa seveda odstopa od tega dogovora tudi Avstrija in imamo nekatere napovedi, da bi utegnile to storiti še dve, tri ali štiri države, vendar seveda to je še velika manjšina,        če gledamo na skupino evropskih držav in Slovenija seveda to budno spremlja, kajti to so neke spremenjene okoliščine, kot sem dejal, ki jih moramo premisliti.  Potem, naj omenim, torej naj se posvetim Brexitu, na kratko. Tako kot ste samo povedali, gospod Baković, torej meja med Irsko in Združenim kraljestvom je eden od temeljnih izzivov za ta dogovor o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije, ampak sami ste povedali, da za enkrat še ni jasno, javno in transparentno, kakšen naj bi bil dokončni dogovor, čeprav vse kaže, da so do njega nekako vsaj v temeljnih okvirjih prišli.  Jaz bom že v ponedeljek sedel skupaj s kolegi in ministri Evropske unije na »Foreign Affairs Council«, torej na Svetu za zunanje zadeve in se bom tam skušal po vseh kanalih pozanimati, zakaj gre, morda bo takrat zadeva že tudi, bi rekel, opredeljena jasno na mizi, v kakšen dokumentu, ta hip bi pa težko komentiral, kje smo tukaj, zagotovo sem prepričan, torej, da tukaj neke odprte meje ne more biti. Kajti stališče sedemindvajseterice ves čas in to zelo trdo stališče, je, da, če pa Združeno kraljestvo izstopi iz Evropske unije, potem mora pač izstopiti iz Evropske unije.  Tukaj nimamo tako imenovanega »cherry pickinga«, se pravi, nekje gremo ven, nekje pa ostanemo zraven in ravno zato je ta problem te meje tako velik, kajti, na eni strani je treba dopustiti nek pretok blaga ljudi, na drugi strani pa bo zahteva Evropske unije, torej sedemindvajseterice, zagotovo ta, da se upošteva, da mora zdaj ta meja biti. Da morajo biti neke carinske in druge kontrole, nadzor in podobno, tako da, v tem smislu pričakujem neko rešitev, kakšna bo, bom pa videl in ko bo znana, seveda jo bomo lahko skupaj komentirali.  Potem, vpliv tega, ja samo še sekundo, torej vpliv, bi rekel, izhoda oziroma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Zdaj, seveda, želimo si nekega nadzorovanega, dogovornega izstopa in upajmo, da bo res v zadnjem hipu, do nekega dogovora, ki bo dober, le prišlo, kajti, vse države članice Evropske unije sedemindvajseterice si želimo še naprej nek konstruktiven, sodelovalen odnos z Združenim kraljestvom. Tudi Slovenija. Imamo tudi določene stvari, kjer bomo skupno zelo povezani, torej zelo povezani, zelo sodelovali. To so predvsem varnostna vprašanja, obramba, pa tudi seveda nekatera druga.  In zato tudi Slovenija si želi, da sam izstop ne bi prizadel, ne naših ljudi v Združenem kraljestvu in ne obratno, Britancev, ki bodo potovali k nam ali si želeli tukaj ustaviti za dlje časa, tako da, delamo vse na tem, da bi skupaj z sedemindvajseterico našli neko pot, ki bo sprejemljiva tudi za naše državljane, za njihovo uveljavljanje pravic in podobno.  Glede bivšega premiera Makedonije, gospoda Nikole Gorjevskega(?), ki je tudi, jaz sem to prebral iz medijev, pobegnil ali odšel na Madžarsko in tam zaprosil za azil, če sem dobro informiran, lahko rečem samo to, da je to zdaj velik izziv tudi za madžarsko vlado, za članico Evropske unije, ki, kot veste, je na nek način pod hudim pritiskom Evropske unije preko Evropskega parlamenta, saj je doživela kar, bi rekel, kopico obtožb glede možnosti, da je kršila neke temeljne vrednote iz pogodbe o Evropski uniji, predvsem na področju človekovih pravic, svobode, demokracije in podobno in zdaj seveda, se je znašla še v neki posebni situaciji, ki je zelo zahtevna.  Kako obravnavati gospoda Gorjevskega(?) v tem statusu? Ali mu torej podeliti pravico do azila oziroma kako pristopiti pravno k temu? Še posebej tudi v luči politike Evropske unije, ki je v Makedoniji tudi sama, vključno s Slovenijo, zelo spodbujala proces uveljavljanja pravne države, torej, boja proti korupciji in vemo, da se je ravno koruptivno dejanje očitalo gospodu Gorjevskemu(?) in mnogim članom njegove stranke. Zato je tudi prišlo do pravnega postopka in obsodbe zoper njega.  Jaz od tu dalje seveda lahko rečemo samo, da moramo počakati kaj bo storila Madžarska in na pravnem nivoju bodo o tem odločali pristojni organi. Tako madžarsko tožilstvo, sodišče in verjetno še kdo, kot na evropski ravni, če bo do kakšnega vprašanja prišlo pristojne institucije.    ŠPE) – 9.40    Na politični ravni pa seveda bom, vsaj neformalno verjetno se o tem tudi pogovarjal s kakšnimi kolegi iz Evropske unije, kajti dejstvo je, da si seveda želimo predvsem to, da bi Makedonija bila uspešna v svoji poti v transatlantske povezave, da bi uspela narediti ta premik zdaj v dogovoru z Grčijo, da se spremeni ime, njena ustava s tem tudi in da Makedonija lahko postane sčasoma članica Nata in dobi neka odprta vrata v Evropsko unijo. To je v našem, torej slovenskem pa tudi evropskem strateškem interesu in vsa ta dogajanja moramo gledati v luči tega, torej v luči spodbujanja demokracije in pravne države. Tukaj je spet na preizkusu tudi vprašanje spoštovanja pravne države.  Zdaj glede implementacije direktiva obnovljivih virov, pa je naš cilj doseči, da se 27 % vse energije iz obnovljivih virov, to se pravi voda, veter, sonce do leta 2020 na tej točki pravzaprav najde. Da se ustali na tej točki, ki jo pričakujemo. Imamo akcijski načrt in pripravlja se energetski koncept. Naša gospodarska diplomacija seveda promovira naša podjetja, da se vključijo v izgradnjo te infrastrukture tudi v tujini in s tem bomo nadaljevali v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in konkretno s podjetji, s katerimi že sodelujemo. Naj pa poudarim, da tukaj je ključna vloga predvsem Ministrstva za okolje in prostor in pa za infrastrukturo. Teh dveh ministrstev, ki sta seveda v osnovi pristojni za nekatera od teh vprašanj, ki ste jih omenili.   Toliko za zdaj, hvala lepa predsednik.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa. Preden dam besedo za repliko gospodu Zmagu Jelinčiču, naj vas obvestim, da imam še eno pooblastilo in sicer namesto gospoda Branislava Rajića, je danes z nami tukaj gospa Mojca Žnidarič. Gospod Jelinčič izvolite, imate besedo.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa. Najprej čestitke ministru za miselni premik v zvezi z izrazi »nation« in država, kajti v bivših uradnih vladnih dokumentih dosedanjih, tega nismo zasledili. Skratka, napredek.  Druga zadeva. Glede narodne skupnosti Slovencev v Avstriji. Vedeti je treba, da Slovenci smo konstitutivni narod na Koroškem in na Štajerskem. V deželi Koroški in deželi Štajerski, ki imata vsaka svojo državno pozicijo in vedeti je treba, da to izhaja iz dednih dežel, ampak zgleda, da tudi tega naša vlada še ne ve, mogoče bo kdaj kasneje vedela.  Tretja zadeva. Prevod je bil narejen pred letom 92` in takrat je še bila skupščina za to, tako ste mi tudi napisali mislim, da leta 2004, ko ste mi odgovorili na to moje vprašanje, dejstvo pa je, da to, da ostaja še zmeraj narodna skupščina v angleškem prevodu in je smisel, konec koncev Poljska ima sejem, Ukrajina in Rado in tako naprej in to obstaja.  Glede migrantske pa tako. Večina sveta ste rekli, da podpira to – ni res, večina sveta so že, če vzamemo ZDA in Rusko federacijo in Brazilijo, je to že večina sveta. Tistih stotino majhnih afriških držav, ki so zaradi lastne koristi pristopile zraven, se pravzaprav ne bi smelo šteti, kajti gre vse skupaj na škodo najbolj razvitega dela Evrope.   Govorili ste, da boste imeli komentarje v Združenih narodih, ampak poslušajte, komentarji Slovenije v OZN, to je tako kot prdec v veter. Tega nobeden niti ne sliši, tako tudi ne sliši niti stališča Slovenije, niti noče poslušati stališča Slovenije, ker to nima nobene teže in primerjati pa bosansko krizo s sedanjo migrantsko krizo, mislim pa, da je perverzno in zelo žaljivo do državljanov Bosne in Hercegovine.

Dopolnilno vprašanje ima gospod Jožef Hrovat, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, hvala lepa gospodu ministru za res podrobna pojasnila v zvezi z mojim vprašanjem.  Jaz se opravičujem, če sem koga vznemiril zaradi mojega vprašanja. Na dnevnem redu imamo točko vprašanja in pobude članov OZP v skladu s 3. členom Zakona o zunanjih zadevah in gospod minister ve, da sva v prejšnjem mandatu na nekih drugih funkcijah bila oba in dobro sodelovala, tako da jaz nimam tu nobenega namena kogarkoli zafrkavati.  Zakaj sem to danes postavil, zato, ker kolikor vem, bo jutri seja vlade.         Kolikor vem, je na seji vsebina, ki ste jo, gospod minister, omenili. Torej, stališče Vlade – ne vem, to zdaj ne vem, to sprašujem dodatno. Ali bo zdaj jutri Vlada dokončno sprejela odločitev v zvezi z Globalnim dogovorom o migracijah? Tega ne bi priporočal, če smem, zaradi tega, ker bom potem to razumel, da bo šlo za kršitev 3. člena Zakona o zunanjih zadevah in deklaracija o zunanji politiki iz julija 2015. Državni zbor ima natančno definirano pozicijo, vlogo, v obeh teh – torej v zakonu in deklaraciji. Državni zbor je tisti, ki usmerja zunanjo politiko, zato mislim, da bi Vlada morala po petkovi seji Odbora za zunanjo politiko in po seji Državnega zbora, ki bo po 20. novembru, na podlagi razprave poslancev potem sprejeti dokončno odločitev glede tega globalnega dogovora. Ker vse ostalo bom razumel, da smo mi tukaj pravzaprav brez veze. Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Dopolnilno vprašanje ima še gospod Rajh. Izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.   Pač področje, ki sem ga zastavil, je zelo specifično in mogoče ga tudi ljudje niso prav razumeli. Ta evropska direktiva omogoča, da na primer Avstrija in Slovenija s skupnimi finančnimi mehanizmi, podpornimi shemami, financirata – zagotavljata svoje obnovljive kapacitete v tretjih državah. Omogoča tudi na primer, da Avstrija statistično locira svoje vire v Sloveniji, Slovenija v Avstriji, in jih v bistvu izvaja preko svojih finančnih mehanizmov. Moj poziv je bil samo v tej smeri, da se tudi pri obiskih v tujini preverijo te možnosti pa interes za sodelovanje. Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Imamo še eno dopolnilno vprašanje, in sicer magister Branko Grims. Izvolite.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ja, hvala.  Najprej gospodu Hrovatu. Žal je seveda ta prekršek že zdavnaj narejen. Kajti vlada v odstopu, ki je dala soglasje k besedilu te sporne zadeve, bi seveda zdavnaj prej morala o tem obvestiti Državni zbor in pridobiti njegovo mnenje. Pa tega ni naredila, kar pomeni, da je vse skupaj protiustavno pa v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije pa naj ta Vlada to interpretira, kakor hoče. To je eno.  Drugo, kar pa je, pa bi postavil vprašanje ministru. Gospod minister, po vsem, kar se da dobiti preko interneta, je tale vaš spisek držav, ki ste ga predstavili, samo štirih, ki so se izrekle po vaše negativno o tem sporazumu, hudo pomanjkljiv. Treba bo malo pogledati proti vzhodu. Tam so praktično vse največje vojaške in gospodarske sile že rekle, da s tem nočejo imeti nobenega opravka več. In dejansko ostane to samo drobiž tistih, ki jih je pa seveda zelo veliko, ki imajo tukaj direkten interes, in pa tistih nekaj naivnežev, ki to še vedno podpirajo v lastno škodo, pač zaradi določenih političnih koristi. Tej zadevi je pač treba narediti konec in realno reči bobu bob.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Kolegice, kolegi, želi še kdo postaviti vprašanje ministru? Ugotavljam, da ne.   Torej, minister, izvolite, imate besedo.    DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa.   Torej tako gospod Jelinčič kot gospod Grims sta nekako izrazila stališče, da pravzaprav neka večina sveta s temi velikimi državami, kot so ZDA pa, denimo, še nekatere druge, ne pristopa h globalnemu dogovoru o migracijah. Jaz seveda – in po drugi strani tudi gospod Grims je korektno rekel, da pa seveda po številu držav pa jih verjetno res večina pa le pristopa. Torej – so pa to nekatere tudi manjše države od tistih večjih, kot so, denimo, ZDA in še katera.   Jaz predlagam, da to analizo in primerjavo morda po številu obsegov opravimo pač v petek, kajti res se bo treba temeljito pripraviti na to razpravo, da bomo lahko našim ljudem, torej državljankam, državljanom, našim, bi rekel, našim – tistim, za katere tu delamo pravzaprav – zelo jasno predstavili situacijo. Ampak naj poudarim ponovno, da velika večina svetovnih držav, vključno z veliko večino evropskih držav, torej predvsem članic evropske družine in Evropske unije, je pristopila in bo pristopila, ostala pri tem globalnem dogovoru o migracijah.         In mi se moramo seveda pred vsem vprašati, Slovenija, v katerih skupinah želimo biti in sodelovati z njimi. S tistimi, ki ne želijo sodelovati, ki so denimo proti multilateralizmu, ki se zapirajo vedno bolj sami vase, ali s tistimi, s katerimi lahko sodelujemo in so željni tega sodelovanja in nam lahko pri tem zelo pomagajo. Kajti, če ne bomo sodelovali, seveda sami ne bomo kos ne temu ne nobenemu drugemu izzivu, ampak o tem predlagam res, da razpravo nadaljujemo prav v petek, ko bo to na dnevnem redu. Razumemo pa, da imamo izhodiščno različne poglede. Naj tudi rečem, da seveda komentarji Slovenije, pa tudi stališča Slovenije v OZN niso zanemarljivi. Gospod Jelinčič je uporabil bolj sočen izraz, ki ga jaz ne želim ponavljati, kajti želim si, da ostanemo na nekem nivoju. Poglejte, vsako … / oglašanje iz dvorane/ … ja, ampak ne zaradi mene gospod Jelinčič, nivo izgubljamo … / oglašanje iz dvorane/ … nivo izgubljamo zato, ker se dopušča v naših institucijah pač dostikrat govor, ki ne sodi na to raven, ampak nič hudega …

/ oglašanje iz dvorane/ Ne govor, dejanja so napačna. Ne govor, dejanja so napačna.    DR. MIROSLAV CERAR: … Meni je pomembna argumentacija.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Spoštovani Jelinčič, minister.     DR. MIROSLAV CERAR: Naj povem, da Slovenija ima zelo slišen glas v svetu. Nenazadnje to leto vodimo Svet za človekove pravice, kjer naš veleposlanik predseduje velikemu številu držav in obravnavamo pod našim predsedstvom pomembne teme.   Na nas se obračajo pomembne države zaradi tega. In naše delovanje v OZN je slišano. Je pa res. Tudi mnoge velike države, nenazadnje tudi te velesile o katerih govorite včasih preko OZN ne morejo uveljaviti svojega interesa, kajti svetovna ureditev ja pač takšna, da ne more vsakdo vedno uspeti s svojim interesom, tako da seveda je Slovenija med manjšimi državami po teritoriju in prebivalstvu. Pa vendar ne želim, da se podcenjuje naš glas. Ne želim, da se podcenjuje naša dejavnost, kajti to je neupravičeno. In zato imamo tako slabo samopodobo Slovenci o samih sebi. Zato, ker si to počnemo. Ko pravimo, kdo pa sliši Slovenijo, Slovenija je majhna in tako naprej.   Slovenija ni majhna!  Ja po prebivalstvu in ozemlju je majhna. Tako je majhna tudi kakšna druga država, ki pa si nikoli ne reče, da je majhna in to si mi ne smemo več govoriti.   Mi smo v marsikateri dejavnosti za mizo z vsemi svetovnimi velesilami in silami z vsemi državami, naš glas se sliši. Včasih se ne upošteva, včasih se upošteva. Ampak kadar najdemo skupni jezik z drugimi državami se še kako upošteva. In mi ga najdemo z Evropsko unijo in s številnimi državami v svetu.   Tako, da ne želim, da se v Sloveniji širi nek pesimizem in iz tega potem neka vera, da Slovenija na mednarodnem področju ne more nič. Še kako je pomembna, da smo na mednarodnem področju prisotni, da tudi doma, v domači politik dajemo jasne signale za kaj se zavzemamo.   In mi smo se že ob naši osamosvojitvi zavzeli za demokracijo, pravno državo, človekove pravice in za nek normalen, spodoben, evropski način življenja. In za to se zavzemam tudi sam.   In zato verjamem, da moramo sodelovati v takšnih globalnih dogovorih, ki na nek način omogočajo ravno to, da tak način življenja obdržimo in da ga lahko pravzaprav v svetu širimo, kajti ni vsem tako lepo, kot nam je tu in tukaj v Evropi. Kljub problemom, ki jih imamo, kljub izzivom.  Kljub težkim situacijam je Evropa še vedno, primerjalno gledana, ena izmed tistih delov sveta, kjer je največ miru pa tudi drugih dobrin. Je pa na tem treba še delati, ker nikoli ni dovolj.  Gospodu Rajhu bi rekel, da seveda, hvala lepa, da ste deli dodatno pojasnilo glede evropske direktive in seveda bomo na obiskih v tujih državah omenjali te možnosti sodelovanja na tem področju, ko gre za to energetiko in tako bomo aktivni tudi mi na zunanjem ministrstvu.   Bomo pa skušali tudi seveda sodelovati z ostalimi ministrstvi, kajti to je skupna dejavnost.   Tako, da hvala za to pobudo. Glede vprašanja gospoda Horvata, dodatnega razmišljanja bi dodal, da na vladi bomo juri na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve ponovno preučili stališče, ki ga je Slovenija že sprejela. In seveda sem pojasnil zakaj.   Mislim, da je to pomembno, se pa strinjam z vami gospod Horvat, da je bolje čim več obveščati o aktivnostih Vlade Državni zbor. Tudi preko tega spoštovanega odbora, namreč, prav je,         da Državni zbor in vlada čim več sodelujeta. Seveda je pristojnost vlade, da takšne sporazume, bi rekel, ali podpisuje ali zavrača ali karkoli podobnega ali jih sprejema na nek drug način, pa vendar, se bom zavzel za to, da bo v prihodnje obveščanje še boljše, ker je enostavno to edino smiselno, ker moramo skupaj, v čim večjem krogu, konsenzu, prediskutirati takšne zunanje politične izzive, da bodo odločitve čim boljše.  Tako da, s tem bi, spoštovani gospod predsednik zaključil ta del. Hvala.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa minister.  Postopkovni predlog, Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala.  Gospod predsednik, lepo prosim, dajte opozoriti oziroma opomniti gospoda ministra, da naj ne potvarja dejstev. Kdo je rekel, da je Slovenija majhna? Jaz zagotovo ne. To je rekel gospod minister in prosim, opomnite ga, da naj tega ne govori več.

Mislim, da je bil minister jasen. Tukaj je možnost različnih interpretacij, ampak mislim, da Slovenci imamo dovolj samozavesti.  Prosim, nenehno se oglašajo telefoni, če lahko izklopite zvok.  Če zaključim svojo misel, mislim, da smo lahko Slovenke in Slovenci dovolj samozavestni na lastno državo in preteklost.  Torej, kolegice, kolegi, ima še kdo kakšno vprašanje?  Vidim, da ja. Mag. Andrej Šircelj, prosim, imate besedo.

Hvala lepa.  Spoštovani predsednik, minister, ostali predstavniki vlade.  Pred nekaj dnevi ali pa celo dan ali dva nazaj je prišla iz Evrope oziroma iz Pariza vest, da francoski predsednik in nemška kanclerka soglašata o ustanovitvi evropske vojske.  Zanima me, ali je Slovenija sodelovala pri tej ideji? Zanima me, kakšno je bilo stališče, če je sodelovala?  Če ni sodelovala, zakaj ni sodelovala? Navsezadnje je to bilo prvič dejansko povedano v javnosti.  Kakšno evropsko vojsko si želi Slovenija? Tudi v luči tega, da Združeno kraljestvo odhaja iz EU. Združeno kraljestvo je zelo močna partnerica NATO.  Kakšne so tukaj, bom rekel, korelacije med evropsko, prihodnjo evropsko vojsko, namreč, glejte, dve najpomembnejši, zelo veliki državi članici sta se o tem sporazumeli, kot sem razumel iz medijev, kako je v zvezi s tem in kakšno evropsko vojsko si Slovenija želi oziroma kakšno potrebuje? Takšno, ki bo kos, recimo, orožitvenim procesom v Rusiji, na Kitajskem. Vemo, da Kitajska je glede na financiranje vojske prevzela drugo mesto v svetu.  Skratka, kje je tukaj Ministrstvo za zunanje zadeve oziroma Slovenija, če je o tem že kaj govoril?

Kolegice, kolegi, želi še kdo postavit poslansko vprašanje? Ugotavljam, da ne.  Torej, minister, izvolite, imate besedo.

Hvala gospodu Širclju za to vprašanje.  Kot veste, je ideja o obrambnih silah Evropske unije stara že skoraj eno leto. Slovenska vlada na vseh nivojih, tako na premierski ravni, kot tudi na ravni Zunanjega Ministrstva, predvsem pa tudi Ministrstva za obrambo, ki je za to področje pristojno, že od lanskega decembra intenzivno sodeluje v razpravah o tako imenovanem PESCO, torej, evropskem obrambnem sistemu in ta ideja, ki jo je gospa Merkel, skupaj z gospodom Macronom pravzaprav predstavila javno, nelaborira(?), ampak enostavno v javnem nastopu, v Parizu, je pač samo neka ideja, ki gre v tej smeri. Neka nadgradnja te ideje, mogoče je bilo izrečeno nekaj več, kot doslej, javno, pa vendar, kot rečeno, Slovenija je že vpeta v skupne priprave za nastanek nekih skupnih obrambnih sil Evropske unije.  Na tem področju torej sodelujemo, smo obveščeni in dajemo tudi predlog in pobude.         Ta ideja dveh državnikov, seveda dveh večjih evropskih držav, je seveda verjetno nek odziv tudi na razprave, ki sta jih imela v zadnjem času, ali premisleke, ki sta jih imela v zadnjem času glede na dogajanje, glede brexita, pozicioniranje Združenih držav Amerika in tako naprej. Pa vendar naj poudarim, da kolikor sem obveščen iz medijev, je tudi gospa Merkel denimo dejala, da absolutno, če govorimo o ideji evropske vojske, do katere seveda je še dolga pot, vidi takšno vojsko zgolj v kompatibilnosti z Natom, kar je tudi seveda stališče Slovenije. Mi nismo za graditev neke evropske obrambne sile, ne da bi bila ta povezana, kompatibilna, torej usklajena z zvezo Nato, katere odgovorna članica smo, in takšno je tudi stališče drugih članic Evropske unije, ki so hkrati članice Nata.   Slovenija se je tudi zaradi tega zavezala, da bo v prihodnje več prispevala v obrambni proračun. Torej seveda zaradi lastne varnosti, ki se potem uresničuje v sodelovanju z Natom in v sodelovanju v okviru iniciative PESCO. Tako da to ni pravzaprav nič novega, nova je morda ta beseda – evropska vojska -, ki sta jo ta voditelja torej, ki ste ju omenili, prvič tako neposredno izrekla. Seveda pa vsi že večkrat smo delavno govorili prav o tem, da seveda vsa ta iniciativa PESCO vodi v to smer. Naj povem, da za to področje je seveda pristojno v Sloveniji primarno Ministrstvo za obrambo. Tako da, kako bomo skupaj z EU gradili to evropsko obrambno zvezo, koliko bo vsebovala teh ali onih mehanizmov, kakšna bo njena organizacija, oborožitev in podobno – to ni nekaj, na kar bi odgovarjalo primarno zunanje ministrstvo, zato to prepuščam kolegu obrambnemu ministru Erjavcu. Naj pa rečem, da seveda tudi zunanje ministrstvo podpira to pobudo PESCO in seveda bomo skupaj na vseh prihodnjih srečanjih videli, s kakšnimi predlogi bosta znotraj te pobude – ker kot rečeno, ponavljam, ne gre za nič zelo presenetljivega – prišli Francija ali Nemčija, če bodo te besede obeh voditeljev materializirane z novimi predlogi. Tako da zagotavljam, da tukaj smo na tekočem. Da smo del te pobude od začetka, sodelujemo v njej, tudi sami dajemo določene pobude znotraj nje, v katero smer želimo, da to gre – torej tudi tukaj je Slovenija na mednarodnem področju aktivna. Je pa seveda tudi tu potrebno, da se komunikacija odvija med Državnim zborom in Vlado, kajti gre za res temeljna strateška vprašanja Evrope in tudi naše države. Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa.   V kolikor ni več želja po postavljenih vprašanjih, ugotavljam, da lahko zaključim to točko dnevnega reda.  Spoštovani minister, hvala lepa za vaš čas in želimo vam lep dan.     Torej, Odbor za zunanjo politiko pa nadaljuje z 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO IN SPORAZUMA O SPREMEMBI ADMINISTRATIVNEGA SPORAZUMA O IZVAJANJU SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO.  Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 9. 11. 2018. Mnenje zakonodajno-pravne službe ste prejeli 13. 11. 2018. Pričenjamo 2. obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o predlogu zakona.   Želi predlagatelj, državni sekretar na Ministrstvu za delo, socialo, delo in družino gospod Tilen Božič, besedo? Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in prisotni gostje. Hvala za vabilo in hvala za besedo.  Ta sporazum je še edini neratificiran sporazum z državami naslednicam nekdanje SFRJ, s katerimi se odpravlja strožji pogoj za pridobitev pravice do nadomestila za brezposelnost, kot pa je sedaj določen v drugih sporazumih in po naši notranji zakonodaji. V skladu s tem ministrstvo poudarja, da v tej konkretni zadevi ne gre za novo zadevo, za kakšno novo pravno ali politično usmeritev, temveč za dokončanje še edinega nedokončanega postopka o urejanju te problematike z omenjenimi državami.         Nujnost dokončanja postopka narekuje potreba po odpravi neenakopravnosti oziroma diskriminatorne obravnave delavcev iz Makedonije, v primerjavi z delavci iz drugih držav, nastalih na območju prejšnje države, delavci iz države Evropske unije ter evropske gospodarske skupnosti in delavci držav, s katerimi nimamo sporazuma.  Neenaka obravnava namreč škodi ugledu naše države in meddržavnemu odnosu s Makedonijo, povzroča pa tudi težave pri izvajanju sedanjega sporazuma.  Gre za tri zadeve. Prva, kot že omenjeno, gre za nadomestilo za brezposelnost, kjer je bil, včasih, pogoj seveda stalnega prebivališča. Ta pogoj se spreminja na način, da gre tukaj zdaj za prebivališče in gre nekako kot rečeno že prej, za uskladitev z dogovori z drugimi državami.  Druga zadeva, ki je tukaj notri je tudi otroški dodatek in seveda se na podlagi sodbe Ustavnega sodišča sicer ta reč že izvaja, se pa sedaj tukaj še usklajuje, tako da tukaj tudi ni predvidenih kakršnih koli finančnih posledic.  Zadnja reč, ki je tukaj predvidena, je tudi napotitev na zdravljenje na ozemlje druge države pogodbenice, tu gre za dopolnitev 12. člena sporazuma, ki dejansko omogoča in olajša postopke zdravljenja oseb v drugi državi pogodbenici, če tega prva pogodbenica ne more zagotoviti. Govorimo o primerih, recimo, če bi nekdo bil, se pravi, zavarovan v Sloveniji in bi ga napotili na zdravljenje morda v Makedonijo ali pa bi bil zavarovan pri, se pravi, makedonskem zavodu in bi ga ta morebiti napotil na zdravljenje v Slovenijo.  Kar se tiče finančnih posledic, tako pri tistem, kot sem že omenil, pri otroških dodatkih, ni predvidenih posebnih sprememb. Prav tako ni predvidenih pri spremembah 12. člena, ko govorimo o napotitvah na zdravljenje. Se pa predvideva, na podlagi določenih izkušenj iz preteklosti, ko je bila ta sprememba opravljena v povezavi z Bosno, da bo predvidoma nekaj več sredstev z vidika, se pravi, nadomestila za brezposelnost in to znaša približno 320 tisoč evrov.  Za dodatna oziroma za odgovor na dodatna vprašanja, ki bi jih morebiti imeli ali pa pojasnilo, sem tudi tukaj na razpolago sodelavcem. Hvala.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj.  Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Torej, dajem besedo poslankam in poslancem.  Kot prvi, se je k besedi javil Zmago Jelinčič Plemeniti.

Hvala.  Mene samo zanima, v 2. členu, na koncu piše, ravno tako tudi njegovi družinski člani. Ali so ti družinski člani napisani, kdo so to ali to pomeni široka »familija«, kajti, v Makedoniji vemo, da »familija« lahko doseže tudi 25 ali več ljudi?

Besedo za vprašanje ima gospod Primož Siter.  Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa predsedujoči in lepo dobro jutro.  Eno pojasnilo oziroma eno krajše tehnično vprašanje me samo zanima. Pri 5. členu, v tretjem odstavku, pravi se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi, citiram: »Denarna nadomestila za primer brezposelnosti in otroški dodatki se ne izplačujejo v drugo državo pogodbenico.«  Zdaj jaz prosim samo za pojasnilo, ali je to vezano na stalno ali začasno prebivališče ali velja za osebe, ki sploh nimajo prijavljenega bivališča v Sloveniji.  Hvala lepa.

Želi še kdo postaviti vprašanja?  Ugotavljam, da ne, torej dajem besedo državnemu sekretarju.  Izvolite gospod Tilen Božič, imate besedo.

Prav, hvala za besedo.  Kar se tiče tega drugega vprašanja, gre za, se pravi, pogoj, ki predvideva, da mora biti takšna oseba v Sloveniji. Zdaj, ali je to na podlagi stalnega ali začasnega prebivališča, to ni pomembno, bistveno je, da je na ozemlju Republike Slovenije.  Kar se tiče pa gospoda Jelinčiča, ko ste spraševali glede družinskih članov. Gre za tiste, ki imajo status zavarovanca, se pravi, če ne pridobi statusa zavarovanca, potem tudi ne more biti upravičen do kakršnih koli zadev s tem v zvezi, kar pomeni da, najbrž ste mislili v tem smislu, da bi se to morda širilo še na širšo družino, se pravi, lahko rečemo, ne vem, morda bratrance, kakor koli že, v tem primer, kot jaz vem, temu ni tako, ker velja čisto enaka, če pogledamo tudi ureditev, pri nas.         Se pravi, če pogledate morda vaš primer, kdo so tisti, ki so ob recimo sklenitvi zaposlitve potem v tem krogu lahko upravičeni do pravic iz teh zavarovanj, enak pristop velja tudi za seveda v tem primeru državljane Makedonije.

Hvala lepa.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite.

Jaz nisem zadovoljen z odgovorom. Še zmeraj ne vem, kdo je tisti. Zdaj, če je nekdo, se lahko zavaruje, to je spet zelo široko rečeno, to ni nič točno povedano, to spet se bo pustilo eno področje, kjer bojo lahko delali, kakor komu paše oziroma glede na razne občinske odloke ali pa ne vem… / nerazumljivo/ Tako kot po celi državi. Zdaj imamo že razne familije Šiptarjev dol po Sloveniji, vsi so neki zavarovanci.

Gospod Jelinčič, jaz bi vas prosil…

Ja mogoče, če je pa to res, madona, predsednik, no…

… res…

A smem v parlamentu povedat ali ne smem?

Ne, na tak način Zmago Jelinčič…

A ne smem povedat?

Ne, na tak način, gospod Jelinčič, ne.

Na kakšen pa? Na kakšen pa?

Na dostojno človeku primeren način.

To je dostojno.

Tako kot se pogovarjava midva, tako uporabljate lahko tudi do tretjih oseb enako besedišče.

Predsednik, predsednik…

Že prej…

Dejstvo je, da albanske narodnosti ljudje, ki niso državljani Albanije…

No, sedaj ste pa zmogli…

… so Šiptarji. Drugače so pa Albanci. Lepo prosim.

Okej. Sedaj ste se…

Podučite se o statusu določenih ljudi.

Lahko imava različna mnenja, ampak do vseh smo lahko na enak način spoštljivi. V drugem delu ste zmogli…

Po 30 ljudi na enem naslovu.

/ nerazumljivo/ pa ste se lepo izrazili.

Po 30…

Lepo vas prosim.

… ljudi na enem naslovu in vsi so zavarovani, vsi dobivajo denar.

To nima nobene veze, če jih zmerjamo.

In kaj je zdaj s tem?

Tako da prosim, saj sva se razumela. Jelinčič, gospod Jelinčič, izvolite, končajte vašo misel.

Ja, seveda.  In vztrajam na tistem, ker to je pravilna, pravilna definicija vsakogar. Dejstvo je, da nekdo je lahko državljan neke države in šele takrat je lahko nazvan tako. Če pa ni državljan one države, kaj pa naj rečem? Lahko bi rekel kvečjemu Kosovarji, ampak Kosovarji so lahko tudi Srbi ali pa Šiptarji. In v tem je tista zadeva. In treba je uporabljati prave izraze, ne pa se skrivat za nekimi blebetavščinami, ki ne vodijo nikamor, ampak vodijo v propad države.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Glejte, saj, bom zaključil s to temo, saj vsak lahko uporabi takšen izraz in pove o sebi na tak način več kot o tistemu, o katerem želi govoriti.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): / izklopljen mikrofon/ Ja, ja, ja, ja, ja.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Gospod Jelinčič, dajem besedo državnemu sekretarju za odgovor.  Izvolite.    TILEN BOŽIČ: Ja, hvala za besedo.  Zdaj, kar se tiče tega, se pravi, zdravljenja, se pravi, če pogledamo zakonodajo, pri nas imamo svojo nacionalno, pri njih, se pravi, njihovo nacionalno zakonodajo in zdaj plačnik teh storitev je, se pravi, tisti zdravstveni zavod, katerega ta je tudi tam, se pravi, zavarovan, se pravi, če je nekdo zavarovan v Makedoniji ne glede na to, kako bi oni imeli eventualno urejeno v njihovi zakonodaji, to njihov zavod tudi poravna.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: V kolikor ni dodatnih vprašanj, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Torej začenjamo z glasovanjem.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Ugotavljam, da so členi sprejeti, in ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal.    S tem tudi zaključujem 1.a točko dnevnega reda.    Prehajamo na 1.B TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O USTANOVITVI MEDAMERIŠKE INVESTICIJSKE KORPORACIJE.  Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 9. 11. 2018. Mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli 13. 11. 2018.   Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o predlogu zakona. Besedo dajem državni sekretarki, gospe Nataliji Kovač Jereb.  Izvolite, imate besedo.    NATALIJA KOVAČ JEREB: Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.  Pred vami je Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o ustanovitvi medameriške investicijske korporacije, ki skupaj z medameriško razvojno banko sestavljajo skupino in delujejo v regiji Latinske Amerike in Karibov na področju financiranja projektov zasebnega sektorja. Republika Slovenija je leta 1993 nasledila sporazum o    ŠPE) – 10.15    ustanovitvi Medameriške razvojne banke ter sprejela Zakon o članstvu Republike Slovenije v medameriški razvojni banki. S tem je prevzela članstvo v Medameriški razvojni banki po nekdanji SFRJ. Pred tremi leti je bila na zasedenju Odbora guvernerjev sprejeta odločitev, da se skupina z zasebnim sektorjem konsolidira znotraj Medameriške investicijske korporacije. Medtem ko je Medameriška razvojna banka v bistvu del svojih operacij namenila samo zasebnemu sektorju, je bila medameriška razvojna korporacija ustanovljena z namenom, da se financirajo projekti zasebnega sektorja in ima danes 37 držav članic. Takšna organizacijska struktura se je za sodelovanje z zasebnim sektorjem pokazala za pomanjkljivo, saj vodi v razdrobljenost financiranja, pomanjkanja koordinacije in podvojenih stroškov. Zaradi konsolidacije financiranja zasebnega sektorja, pa se je Medameriška investicijska korporacija odločila, da bodo morale države članice za ohranitev ravni financiranja zasebnega sektorja, poleg obstoječega kapitala Medameriške investicijske korporacije, zagotoviti še dodatna vplačila. Se pravi Slovenija je ena izmed teh treh članic Medameriške razvojne banke in skupaj z Združenim kraljestvom in Hrvaško, ki ni članica Medameriške investicijske korporacije, tvorijo v bistvu to Medameriško investicijsko korporacijo. Medameriško investicijsko korporacijo torej brez dodatnih finančnih obveznosti, kar so morale sporočiti do letnega zasedanja marca 2018, ko je bil izveden prvi prenos pripadajočega deleža kapitala ter dodatno s pravico do vplačila svežega kapitala. Če se katera od omenjenih treh držav ne odloči za tako včlanitev v Medameriško investicijsko korporacijo, bi bila opravičena do izplačila ustreznega dela dobička Medameriške razvojne banke, vendar pa bi morala pripadajoči delež preferenčno nameniti za operacije Medameriške razvojne banke.  Zaradi navedenega in po preučitvi smotrnosti članstva Slovenije v Medameriški investicijski korporaciji, je bilo ugotovljeno, da bi bilo članstvo Slovenije v Medameriški investicijski korporaciji smiselno.   Na letnem zasedanju leta 2017 je bilo predstavljeno okrepljeno delovanje Medameriške investicijske korporacije v regiji. Trenutno je aktivnost našega gospodarstva v regiji nizka, vendar morebitna včlanitev v Medameriško investicijsko korporacijo širi tudi potencialne možnosti za vstop slovenskih subjektov v posle, ki so financirani s sredstvi skupine te banke, ki je vodilna mednarodna razvojna inštitucija v regiji. Pogoj za sodelovanje posameznega podjetja v projektih, ki jih podpira ta skupina, je namreč članstvo domicilne države v posamezni instituciji znotraj te skupine. Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve v letošnjem letu okrepilo aktivnosti za prepoznavnost te skupine med slovenskimi podjetji, ki je bila prvič izvedena marca letos in je organiziralo delavnico o možnostih za sodelovanje slovenskih podjetjih v poslih, ki so sofinancirani s strani te skupine. Na podlagi odziva slovenskih podjetij lahko ocenimo, da so podjetja zainteresirana za poslovanje v regiji Latinske Amerike in Karibov. S sprejemom predlaganega zakona bo Slovenija ratificirala sporazum o ustanovitvi Medameriške investicijske korporacije ter uredila določena vprašanja v zvezi z izvrševanjem članstva Slovenije v Medameriški investicijski korporaciji, ker se bo s članstvom Slovenije v Medameriški investicijski korporaciji, tudi omogočilo dodatne priložnosti slovenskim podjetjem in ker se sredstva, ki jih države namenijo Medameriški investicijski korporaciji štejejo tudi kot uradna razvojna pomoč, predlagamo, da ta zakon podprete.  Hvala.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka.  Mi pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali komu, ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Torej, spoštovane kolegice, dragi kolegi, izvolite, imate besedo, v kolikor želite razpravljati.  Gospod Primož Siter, izvolite, imate besedo.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.  Oprostite mojem finančnem neuštvu, ampak jaz se sprašujem, v čem je »catch« pri tej stvari? Kako je lahko članstvo smiselno, citiram mnenje Vlade, smiselno za Slovenijo? A je smiselno za Slovenijo ali je smiselno za korporacije? Ker v enem takem pavšalnem preletu vsebine te zadeve gre, je stvar popolnoma neprebavljiva iz nekega gledišča osnovnih načel demokratičnega odločanja in korporacije postavlja v absolutno nadvlado nad vsemi demokratičnimi institucijami držav članic. Citiral bi oziroma sprehodil bi se skozi nekaj točk vsebine in bi potem tudi prosil spoštovano, če mi odgovorite oziroma vsaj podate svoje videnje, ker jaz resnično ne razumem dobrobiti, ki bi jo sodelovanje Slovenije v takšni navezi lahko prišla. Zdaj, ena stvar recimo. Samostojno ali v sodelovanju z drugimi posojilodajalci ali vlagatelji bi pomagala pri financiranju ustanove, širitve in posodobitve podjetij z uporabo inštrumentov in ali mehanizmov, ki se korporaciji zdijo ustrezni v vsakem posameznem primeru. Korporacija torej stoji nad vsem. Gre za, v bistvu tako, zelo pavšalno, če grem čez, gre za eno tako spodbujanje potenciala izkoriščanja iz vseh, spodbujanje, izkoriščanje potenciale iz vseh manj razvitih držav, v bistvu ena taka zelo čudna juha neki ukrepov, ki da, ki enostavno postavijo korporacijo nad lokalno vlado. Citiram: »Nič ne more preprečiti korporacij, da bi ravnala tako in uveljavila take pravice, ki se ji zdijo potrebne za zaščito njenih interesov v primeru zamude z izpolnitvijo ali neizpolnitvijo obveznosti za katerokoli naložbo dejanske ali morebitne insolventnosti podjetij, v katera so bila vložena sredstva, ali v drugih primerih, ki po mnenju korporacije ogrožajo te naložbe.« Ali pač, je moje vprašanje. Besedo, dve o sodnih postopkih in imunitetah. To poglavje je še posebej zanimivo. Tožba proti korporaciji je mogoča samo na pristojnem sodišču, ki je na ozemlju državne članice, v kateri ima korporacija pisarno. Članice ali osebe, ki nastopajo v imenu držav članic ali uveljavljajo njihove zahteve, ne morejo vložiti tožbe proti korporaciji. Ena taka sporna stvar pa pri, pred razglasitvijo dokončne sodbe zoper korporacijo lastnina in premoženje korporacije uživata imuniteto pred vsakršno obliko zasega, zaplembe ali izvršitve ne glede na to, kje sta in kdo ju poseduje. Premoženje in sredstva korporacije uživajo imuniteto pred preiskavo, zasegom, zaplembo, razlastitvijo ter ukrepi, ter katerimikoli drugimi načini odvzema ali zasega. To je osebno zelo sporno, no. Potem, arhivi korporacij so nedotakljivi. Tukaj so tudi osebna imuniteta in privilegiji guvernerjev, izvršnih direktorjev, namestnikov, uradnikov, osebja korporacij, ti uživajo imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, ki jih opravljajo v službeni dolžnosti, razen kadar se korporacija odpove tej imuniteti. In tako naprej in tako naprej. Korporacija in njeno premoženje, ta je tudi zanimiva, druga sredstva, prihodek ter operacije in transakcije, ki jih opravlja na podlagi tega sporazuma, so oproščeni vseh davčnih in carinskih dajatev. Korporacija je prav tako oproščena kakršenkoli obveznosti, ki zadeva plačilo za držanje oziroma pobiranje davkov ali drugih dajatev. Torej neobdavčene so plače, honorarji, obveznice in vrednostni papirji.     ŠPE) – 10.25    Ergo, gre za eno jasno vzpostavljanje položaja korporacije, položaja kapitala nad državo, nad demokratični proces in jaz bi srčno prosil za par argumentov, ki bodo smiselni, zakaj in na kakšen način bomo mi suverenost demokratičnega procesa v luči teh uredb lahko ohranili, sicer je stvar popolnoma neprebavljiva.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Kolegice, kolegi, želi še kdo postaviti vprašanje? Ugotavljam, da ne… Aha, ugotavljam, da ja, se opravičujem mag. Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Glejte, mene zanima naslednje vprašanje ali pa odgovori na naslednja vprašanja.   Glede na to, da kot razumem tudi iz same obrazložitve, je Slovenija že sodelovala na nek način s to korporacijo v preteklosti. Tukaj tudi govorim samo o tem deležu in tako naprej. Zdaj ne vem, mogoče sem v zmoti, potem je pa to neka druga banka bila Medameriška banka za razvoj, skratka neka druga, ampak dobro, če ni, ker vidim tukaj odkimavanje, me zanima, katera podjetja so to, ki to želijo? Vi ste omenili, da je interes podjetij iz Slovenije za to? Katera podjetja so ta? Zdaj, če bo Slovenija dejansko stopila tudi v lastniško strukturo, kaj se od tega dejansko obeta? Kaj pravzaprav želi od imeti? Kako bodo zdaj ta slovenska podjetja, ki ne bodo slovenska podjetja, ker bodo morala najbrž ustanoviti podjetje v Združenih državah in tako naprej, tam poslovala oziroma kako se bo to dejansko dogajalo? Zanima me tudi, če je že kakšen Slovenec ali Slovenka že zaposlena v tej korporaciji, če morda veste? Tudi na kakšnem delovnem mestu, če je.  Skratka, kaj to pomeni za Slovenijo? Razcvet slovenskega izvoza na južni Ameriki ali jaz ne vem, skratka, kaj bo to prineslo? Ali samo to, da bo delegacija vlade šla na skupščino v Ameriko za en teden, enkrat na leto?

Besedo ima gospod Jožef Hrovat, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik. Jaz se zahvaljujem državni sekretarki za predstavitev te Medameriške investicijske korporacije. Seveda, ključna vprašanja je že izpostavil mag. Šircelj – kakšne bodo koristi za Republiko Slovenijo? To nas mora vedno spremljati takšno vprašanje, sploh, ko smo na Odboru za zunanjo politiko in zagovarjamo nacionalni interes, ne tisti Mencingerjev, ampak ta pravi.  No in zdaj seveda delnice. Slovenija bo najbrž, ker gre za ustanovitev, delnice vpisala. Gotovo ste na vladi ali na Ministrstvu za finance imeli razpravo, koliko pa, kakšno število? To bi vas prosil – delnica je po 10 tisoč ameriških dolarjev in ja, seveda pričakujem odgovor na vprašanja o koristnosti. Sliši se dobro, sliši se dobro, jaz kolikor sem to prebral, imam dobre občutke in se bom zdaj odločal glede na vaša dodatna pojasnila.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Še kdo želi postaviti vprašanje? Ugotavljam, da ne, torej dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za finance, gospe Nataliji Kovač Jereb, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala za vprašanja. Glede na to, da gre za mednarodno organizacijo in da so tukaj določene stvari res za pojasniti podrobnejše, bi jaz prosila gospoda Kavčiča, da bi pojasnil, če dovolite.

Izvolite, pa bi vas prosil vseeno, da se predstavite še za magnetogram, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Moje ime je Andrej Kavčič in sem vodja sektorja za mednarodne finančne odnose na Ministrstvu za finance, ki je kot tako tudi pristojno za sodelovanje z mednarodnimi finančnimi        institucijami, med drugim tudi s skupino medameriške razvojne banke, ki jo sestavljata dve inštituciji in sicer ena je medameriška razvojna banka, ta pokriva predvsem sodelovanje z javnim sektorjem in delno tudi s privatnim, medtem ko je medameriška investicijska korporacija, je pa namenjena samo sodelovanju z privatnim sektorjem in o tem govorimo danes. Se pravi, o ratifikaciji sporazuma te banke, kajti ratifikacija takega sporazuma je v bistvu pogoj, da lahko država postane članica inštitucije.  Najprej bi odgovoril gospodu Siterju. Mogoče je samo ime inštitucije vnaša pojmovno zmedo, ker tu ne gre za inštitucijo zasebnega prava, tu gre za mednarodno organizacijo, ki jo ustanovijo države. Tako kot so medameriško razvojno banko ustanovile države, tako so tudi to inštitucijo ustanovili, ampak s posebnim namenom, zato da financira zasebni sektor. In sicer, financira z kar se da ugodnimi posojili.  Kakšne bodo koristi Slovenije? V bistvu glavna korist je, da, če, da je pogoj, da subjekti, se pravi, v tem primeru podjetja Slovenije sploh lahko sodelujejo na razpisih za izvajanje del, ki jih financirajo te organizacije, je, da je ta država članica. To je ena prva korist, se pravi, da se podjetjem iz Slovenije odpre možnost, da se potegujejo za izvajanje del in v okviru tega za povečevanje izvoza v te države, ki dobijo na ta način sredstva od te korporacije.  Tako da, to je ena stvar. Se pravi, podjetjem se s tem odpira možnosti. Seveda bodo morala se potegovati za ta dela na mednarodnih razpisih, ker pač vsaka država, ki od te korporacije prejme denar, mora tudi po pravilih iti v mednarodne razpise in potem, če bodo tu uspešna, bodo lahko sodelovala.  Naj povem, da so bila slovenska podjetja v preteklosti dokaj uspešna, v času bivše Jugoslavije, ker mi smo nasledili to članstvo v medameriški razvojni banki, ne pa tudi v tej korporaciji, ker Jugoslavija ni bila članica korporacije, ki je bila ustanovljena šele leta 1985, ta banka pa drugo leto praznuje 60 letnico obstoja.  Gre pač za to, da je dostop do teh sredstev omogočen na ta način. Zdaj, vi ste tudi zelo podrobno prebrali sam sporazum. Kar zadeva izterjave sredstev in tožb in premoženje, je povezano to, se pravi, s samo naravo te inštitucije, ki ni privatna korporacija in mednarodne inštitucije imajo po mednarodnem pravu tudi določene privilegije in imunitete. In ena od teh imunitet so, da se ne sme posegati v njihove arhive, se ne sme posegati v, ne morejo biti tožene kar tako, proti tožbe morajo biti na pristojnih sodiščih, pač, tako kot določajo sami sporazumi.  Gospod Širclju mogoče še to. Sodelovanje s korporacijo. Mogoče se vi spominjate, obstaja namreč ena podobna korporacija, ki je namenjena sodelovanju s privatnim sektorjem in sicer, ta je pa iz skupine svetovne bank in je mednarodna finančna korporacija / nerazumljivo/. To je v bistvu, medameriška razvojna banka se je dejansko odločila, da konsolidira privatni sektor v eni sami korporaciji, se pravi samo v tej, medameriški, tej finančni korporaciji, zaradi tega, ker je šla po vzoru svetovne banke.  Skratka, to tudi, glavni motiv je ta, da je lahko na ta način delovanje bolj racionalno, da se stroški ne podvajajo, da so zadeve boljše koordinirane in da je na koncu od tega, da imajo koristi države prejemnice, teh kreditov.  Kar zadeva samih zaposlenih v tej korporaciji, jaz trenutno ne vem, da bi bil kateri od Slovencev zaposlen, mogoče je ena Slovenka, toda, v tem trenutku vam ne bi znal povedati imena. V tej korporaciji mogoče ne, je pa v sami medameriški razvojni banki.        Se pravi, kar zadeva same udeležbe države, je pri delovanju forumov te inštitucije v bistvu, se pravi, letne skupščine te korporacije in Medameriške razvojne banke so vedno skupne in so ene za drugo, tako kot je tudi pri svetovni banki, zato da, kadar se vladne delegacije teh skupščin udeležujejo, so, prvič, minimalne, običajno je to en sam človek in enkrat na leto verjetno za državo, ki je članica, spodobi, da se tega udeleži, in ta človek potem pač tudi je, vedno so te države, te 3, ki smo zdaj, Hrvaška, Slovenija in Združeno kraljestvo, povabljene, da kot opazovalci sodelujejo tudi na skupščini te finančne korporacije, čeprav smo tam samo zaradi Medameriške razvojne banke. Ja, gospod Horvat, glede samih delnic, v bistvu Slovenija za, Slovenija namreč, ta korporacija zdaj, ki se bo konsolidirala, bo dobila sredstva iz 2 virov, in sicer eno bo vpis novih delnic, približno 750 milijonov dolarjev, drugi del premoženja bo pa dejansko prenos iz dosedanje Medameriške razvojne banke. Slovenija, Hrvaška in Združeno kraljestvo, ki doslej niso bile članice, so dobile možnost, da, so dobile 2 možnosti, in sicer prva je ta, da vpišejo dodatne delnice, druga je pa ta, da v bistvu svoje članstvo realizirajo na ta način s prenosom pripadajočih dobičkov, namreč drugi del kapitalizacije, dokapitalizacije te inštitucije bo izveden s prenosom dela dobička iz Medameriške razvoje banke v to privatno roko v obdobju 5 let. In Slovenija bo v tem času, je upravičena do približno 215 tisoč ameriških dolarjev pripadajočih dobičkov, ki se bodo v to banko selili postopoma. Tako da prvi ta pripadajoči dobiček Slovenije v letošnjem letu je že bil prvi, je okrog 14 tisoč dolarjev, kar je pa premalo, da bi Slovenija sploh lahko vpisala prvo delnico, ker je dejansko vrednost delnice 16 tisoč dolarjev. Ampak ste imeli prav, 10 tisoč je po stalnih cenah. Zdaj se pa, če se upoštevajo pa tekoče cene, je pa 16 tisoč. Tako da dejansko bo Slovenija lahko vpisala prvo delnico šele po razdelitvi dobičkov prihodnje leto. Takrat bomo pa lahko, ampak seveda moramo prej postati člani te inštitucije. Mogoče toliko. Jaz upam, da sem vsem odgovoril. Če je še pa kakšno dodatno vprašanje, smo pa na razpolago.

Kolegice, kolegi, še kakšno vprašanje v zvezi s tem? / oglašanje iz dvorane/  Mag. Andrej Šircelj, izvolite, replika.

Da ne bom, da ne bom narobe razumljen, saj jaz nisem proti temu, da se hodi na skupščine ali karkoli. Naj se veliko hodi, ampak naj se hodi zaradi tega, da se bo od tega kaj imelo. Žal pač je zelo velikokrat stanje tako, da se hodi samo na skupščino, pa nič drugega, pa nič od tega nimamo, mogoče tudi od nekaterih drugih inštitucij, ko smo člani. Tako da iz tega zornega kota je treba pač koristiti tisto, kar je. Zdaj nisem dobil odgovora seveda, katera podjetja ali pa vsaj katere panoge so tiste, ki želijo iti, ki želijo tovrstno članstvo. Mislim, razumem, da ne morete dati podjetij imen, ampak vsaj panogo pa lahko daste, če ni to tobačna industrija, ker potem je to samo eno podjetje, a veste. Tako da to potem se izdate.

Želite besedo?  Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.  Ja, se opravičujem, sem pozabil odgovoriti. Ne bi vedel zdaj trenutno našteti konkretnih podjetij. Lahko pogledamo v te naše zapiske oziroma lahko prosimo Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je letos spomladi organiziralo prve te dneve Latinske Amerike in Karibov, kjer je bilo tudi predstavljeno, kako se sodeluje s to banko. In tega so se udeležila tudi zainteresirana podjetja. Mislim, da jih je bilo kakšnih 10. Bili so iz lesne branže, iz kovinske branže, iz področja informatike, iz področja energetike. Mislim, da je bilo to zelo dobro, ker litostroj je bil v času bivše države zelo dobro uveljavljen v Latinski Ameriki, njegove turbine so bile prepoznane kot zelo kvalitetne, tako da še vedno bi se lahko        Litostroj na to tržišče uvrstil. Sicer težje, kot je bilo včasih v Jugoslaviji, takrat smo, so bili v Jugoslaviji formirani konzorciji, kjer je recimo Slovenija dala preko Litostroja turbine.   Hrvaška, mislim da so dali generatorje. Bosna je gradila tele jezove, tako da, pa še Jugoslavija je imela takrat politični kapital v Latinski Ameriki in je bilo to lažje. Ampak to ne pomeni, da zdaj ta podjetja ne bi mogla uspeti tudi na trgih Latinske Amerike.   Vem pa, da nekatera Slovenka podjetja že uspešno sodelujejo. Nekateri slovenski podjetniki imajo v Južni Ameriki celo svoja podjetja. Mislim, da je to tudi eno tako podjetje, veliko lesno podjetje, je v Paragvaju in Urugvaju, ampak konkretno ne bi vedel, lahko se pa pozanimamo pri Ministrstvu za zunanje zadeve in dobimo spisek teh podjetij, ki so se konkretno to pomlad udeležila tega.   Mogoče še samo to pojasnilo, da je takrat, ko je Slovenija postala samostojna, se je, smo v bistvu imeli možnost, da se včlanimo tako v Medameriško razvojno banko kot tud v Afriško razvojno banko in takrat je Ministrstvo za finance se dejansko pred tem posvetovalo z gospodarsko zbornico in s strani gospodarske zbornice je bil takrat dejansko izražen, preko njihovega članstva izražen interes, da Slovenija naj prevzame te svoje delnice in se včlani v Medameriško razvojno banko, medtem ko za Afriško razvojno banko tega interesa ni bilo.   In, ko se je kasneje tudi razmišljalo o tem, da bi se vendarle včlanili tudi v Afriško razvojno banko, ker se je že takrat vedelo, da je Slovenija po statističnih podatkih že v bistvu lahko spadala med razvite države in da bo slej kot prej imela obveznosti na tem področju, razvojnem področju, smo potem tudi preverjali, kaj bi vstop v to banko pomenil in se je izkazalo, da bi Slovenija morala vplačati zelo veliko v Afriški razvojni sklad in smo se odločili, da ne bomo šli tja.  Hvala.

Hvala lepa. Magister Šircelj, želite podrobno pisni odgovor, ali ste zadovoljni z odgovorom?

Hvala predsednik. jaz sem vprašal za ta podjetja, zaradi tega, ker je državna sekretarka rekla, da je velik interes podjetij. Zdaj, samo zaradi tega, drugače ne bi vprašal.

OK. Hvala lepa. Imamo še eno pobudo. Gospod Jožef Horvat, izvolit, imate besedo.    JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Čisto na kratko.   Tudi gospodu Kavčiču hvala za vsa ta pojasnila. O Mednarodni oziroma Medameriški razvojni banki mi je veliko govoril, žal pokojni nekdanji minister za finance doktor Andrej Bajuk, ki je leta 1994 postal predstavnik Medameriške razvojne banke za Evropo in je imel pisarno v Parizu.   Tako, da jaz pozdravljam, Nova Slovenija pozdravlja ustanovitev Medameriške investicijske korporacije, izključno iz razloga, da bo pomagala zasebnemu sektorju, to razumem podjetjem, gospodarskim družbam v 100 procentni zasebni rasti.   Tako razumem. 100 procentni zasebni rasti. Priti do nekih ugodnih finančnih aranžmaje in mislim, da tisti, ki zagovarjamo gospodarski razvoj, da pač enostavno po logiki moramo to zadevo podpreti. Hvala za vsa dodatna pojasnila, ki ste nam jih dali.

Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Igorju Pečku, izvolite, imate besedo.    IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod predsednik, tudi vam, gospod kolega Horvat.   Ste me malo prehitel glede na to, da sem bil po začetku razprave malo zmeden in sem se začel spraševati v bistvu, kako lahko na eni strani spodbujamo gospodarstvo, po drugi se pa sprašujemo po omejitvah oziroma zakaj bomo hodili na članstva oziroma na skupščine.   Jaz mislim, da če bo Slovenija članica ene take organizacije imamo kvečjemu možnost recimo tudi spodbuditi kakšno idejo za kakšno panogo bi se pa mogoče kakšen razpis v okviru korporacij izvedel.   Jaz sem torej jasno razumel, da v bistvu preko te fundacije države dobijo sredstva na katerih lahko naša podjetja konkurirajo.   To pomeni, če mi nismo član tega, jaz tukaj ne vidim možnosti, da bi naša podjetja konkurirala in tudi nisem razbral v sporazumu nobene omejitve glede panoge, tako da ne vem, ali sem to razumel narobe ali mi lahko to še dodatno pojasnite? Hvala.  Aha, pa še nekaj. Če dovolite še, se opravičujem, mi je ušlo.         Tri pogoje moramo izpolniti. Ratificirati sporazum, podpisati listino in kupiti vsaj eno delnico. To drži.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Izvolite. Predlagam, da kar podate odgovor. Izvolite.    ANDREJ KAVČIČ: Ja, hvala gospod predsednik.  Najprej mogoče to, kar se gospodarstva tiče, še to informacijo je potrebno povedati, da se ob letnih skupščinah tudi po navadi poteka – na takih letnih skupščinah se vedno udeleži tudi veliko število zainteresiranih podjetij. In tam se tudi sklepajo posli. In tudi iz Slovenije vedno mi prispevamo spisek podjetij, ki naj se jih vabi, potem je pač na njih, ali se odzovejo ali ne, in po navadi prosimo gospodarsko zbornico, da nam pri tem pomaga. Se pravi, ker gospodarska zbornica ima nekako najbolj občutek, za katera podjetja bi to bilo.   Kar zadeva same panoge – ni omejitev. Omejitve so mogoče samo na področju vojaške industrije in zadevah, v katere se mednarodne organizacije ne spuščajo. Glavni razlog je pa ta, da – ker mednarodne organizacije od denarja, ki ga države članice vplačajo, s tem samim denarjem ne bi mogle izvršiti svoje aktivne – ampak se zadolžijo na finančnih trgih pod najbolj ugodnimi pogoji. In zadolžijo se pa največkrat tako, da izdajajo vrednostne papirje, obveznice in veliko takih obveznic kupujejo razni institucionalni (?) investitorji, pokojninski skladi in podobno. In ti večkrat prenehajo sodelovati z inštitucijami, ki se - z vojaško industrijo in podobnim. Tako da – ampak praktično za nas to pomeni, da je za vse panoge odprto. Ker to je – ker dejansko te inštitucije ne iščejo poslov same, ampak vedno odobravajo kredite na podlagi povpraševanja in potreb. In tudi tako oblikujejo politike. Oni sicer imajo vedno svoje politike, politike, kaj je prednost, to na podlagi poznavanja držav, ampak vedno morajo poslušati tudi države. Ker če ne pride do tega stika, potem so te inštitucije lahko same sebi namen, kar pa gotovo ni namen.   Sem še mogoče kaj pozabil? / Oglašanje iz dvorane./    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala lepa.  V kolikor ni več želja po oddajanju vprašanj, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Torej, začenjamo z glasovanjem. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  In ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal. S tem tudi zaključujem 1.B točko dnevnega reda in se gostom zahvaljujem za prisotnost.    Odbor za zunanjo politiko pa prehaja na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDO ZA PODPIS KONVENCIJE SVETA EVROPE PROTI TRGOVINI S ČLOVEŠKIMI ORGANI.  Gradivo k tej točki ste prejeli, besedo dajem pa predstavnikom predlagatelja, torej gospe Tanji Mate, generalni direktorici Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje. Spoštovani, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala. Pozdravljeni, spoštovani člani odbora.  Pred vami je predlog pobude za podpis Konvencije Sveta Evrope proti trgovini s človeškimi organi.   Jaz bi samo nekaj besed kratkih povedala o konvenciji. Bila je sprejeta na diplomatski konferenci že marca 2015 v Santiago de Compostela v Španiji. Namen konvencije Sveta Evrope proti trgovini s človeškimi organi je preprečevanje trgovine s človeškimi organi. Boj proti njej z inkriminacijo dejanj, varovanje pravic žrtev kaznivih dejanj, ki so opredeljeni v skladu s to konvencijo, omogočanje sodelovanja tako na državni kot na mednarodni ravni pri ukrepanju proti trgovini s človeškimi organi.   Do sedaj, torej podatek imam do 6. novembra 2018, je Konvencijo Sveta Evrope proti trgovini s človeškimi organi podpisalo 23 držav, od teh je 13 držav članic Evropske unije. Ratificiralo pa jo je 5 držav podpisnic in je začela veljati 1. marca letos.   Kot veste, je presaditev organov eden izmed dosežkov sodobne medicine in temelji izključno na prostovoljnem darovanju        organov. Vsakršno trgovanje z organi je seveda nesprejemljivo.   Kljub izjem o humani ideji darovanju organov pa seveda, kot vemo, organov ni dovolj za pokritje vseh potreb, ki jih imajo ljudje po svetu.   In ta dejavnik je eden izmed razlogov, ki je verjetno privedel do pojava trgovine z organi. V te nesprejemljivi praksi se torej dogajajo nedovoljeni odvzemi organov za presaditve in posledično tudi pojav transplantacijskega turizma.   Za Ministrstvo za zdravje je sprejetje te konvencije zgodovinski mejnik v boju za ohranjanje integritete človeka.   Konvencija predstavlja prvi pravni dokument, ki uveljavlja mednarodno dogovorjeno definicijo trgovine s človeškimi organi in opredeljuje dejavnosti, ki predstavljajo trgovanje s človeškimi organi. S podpisom na ratifikacijo te konvencije, se države vključijo v boj proti kriminalu na tem področju.   Konvencija sama vsebuje določbe za pregon in preprečevanje teh praks ter za zaščito žrtev. Dopolnjuje tudi druge pravne okvire, ki že urejajo nekatere vrste trgovine z ljudmi in dodatno pokriva nekaj vrzeli, ki obstajajo in so povezane z zločini v dejavnosti transplantacijske medicine.   Republika Slovenija se bo s podpisom te konvencije in kasnejšo ratifikacijo seveda pridružila državam, ki se odločno borijo proti zločinom na tem področju.   Najlepša hvala.

Hvala lepa gospa Mate.   Kolegice kolegi, sprašujem ali želite razpravljati? Ugotavljam, da ja. Kot prvi dobi besedo gospod Primož Siter, izvolite.

Hvala lepa.   V Levici, kajpak, podpiramo plemenit namen tega predloga oziroma uredbe. Še posebej morebiti iz enega gledišča, ker naslavlja najranljivejše skupine. Tiste, ki so socialno depriveligirani, otroke, ženske, nižje sloje in tako naprej in seveda z navdušenjem podpiramo vsak trud v tej smeri, ne glede na to, da, kot pravi statistika, te neke trgovine s človeškimi organi s Sloveniji da ni oziroma upamo da ni, je nismo zaznali in upamo seveda, da se ne bo pojavila v prihodnje.   Zdaj bi pa poudaril samo eno stvar.   Čisto v dobri veri, da preventivno stopimo skupaj vsi deležniki na vseh ravneh. Pred časom je obstajala ta možnost, popravite me, če se motim, morebiti je še zdaj, pa sem samo zopet ne uk, nekih programov v katerega smo se lahko državljani vključili in s tem izkazali svojo pripravljenost darovanja organov. Bi pa jaz tukaj navijal za ta, pavšalno sem se pozanimal »opt out« sistem, ki državljane po defaultu - že imamo? Super. Potem pa ste mi ravnokar uničili repliko. / smeh/ Šalim se.   V vsakem primeru je to trud, ki ga velja pozdravit in tovrstne programe. Poleg tega pa, če ste mi že uničili en poziv, bom uporabil vsaj drugega. Bi pozval na tej točki in Vlado in nevladne organizacije, da bolj intenzivno, in v končni fazi državljanke in državljane, bolj intenzivno delamo na ozaveščanju, kako pomembna oziroma koliko je prisotna ta problematika. Bodisi na eni strani pomanjkanje organov, kot ste rekli, bodisi na drugi strani kršenje človekovih pravic s trgovino, v trgovini z organi in, kar je še hujše seveda, v trgovanju z ljudmi za potrebe trgovine z organi.   Hvala, ker ste mi uničili repliko. / smeh/

Besedo ima gospod Jože Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav predstavnicam ministrstva in hvala za vašo razlago.   Zaznal sem, gospa državna sekretarka, ko ste rekli, da je konvencija bila sklenjena že 25. marca 2015. Bilo pa je udi zasedanje ministrov za zdravje, jaz upam, da je gospa Milojka Kolar Celarc bila 1. decembra 2014 že 2014, ko je         Španija dejansko spodbujala države članice, da čim prej ratificirajo konvencijo. Mi smo danes šele pri pobudi. In glejte, to je – seveda absolutno pozdravljam, ni debate, treba se je odločno zoperstaviti proti takšnim nečloveškim, brutalnim, nesprejemljivim dejanjem, kot je trgovina s človeškimi organi. Ampak tukaj na tem področju bi ena Slovenija lahko naredila eno dobro zgodbo. Da bi bila med prvimi. Vem, da mi najbrž ne boste mogli razložiti, kje se je zataknilo, zakaj je kdo »cincal« morda celo ali kaj. Tako da – ja, pozdravljam, gremo čim prej naprej, do ratifikacije je še nekaj časa do tega.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Kolegice, kolegi, želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.   Torej gospa Mate, dajem besedo za dodatna pojasnila. Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala vsem, ki ste se oglasili. Jaz bom mogoče začela pri koncu, potem pa, če želite, vam – imam s seboj direktorico Slovenija Transplant, ki se vključuje tudi v evropske in ostale mednarodne povezave. Če želite, vam lahko tudi ona še nekaj strokovnih izhodišč oziroma podatkov pove.  Kar se tiče – ravno sem vprašala kolegico, ker jaz žal nisem toliko časa na Ministrstvu za zdravje, da bi vedela ves potek. Pravi kolegica, da je bila zadeva pripravljena že pred koncem mandata prejšnje vlade in da je pač zaradi tekočih poslov stvar stala.   To je iz moje strani. Hvala.

Želi še kdo kaj dodati? Ugotavljam, da ne.  Torej zaključujem razpravo. Predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa, in sicer: Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo. Torej začenjamo z glasovanjem. Glasovanje poteka.   Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je z 11 glasovi za in 0 proti sklep bil sprejet.  Hvala lepa vsem gostjam, tukaj navzočim.    Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MEDNARODNE DEJAVNOSTI DRŽAVNEGA ZBORA.   Kot ste seznanjeni, je bilo – na svidenje – kot ste seznanjeni, je bilo na 7. seji Odbora za zunanjo politiko dne 23. oktobra 2018 odločanje o sestavi stalne delegacije parlamentarne skupščine OVSE zaradi neustreznega upoštevanja merila zastopanosti obeh spolov v delegaciji – je bilo preloženo na naslednjo sejo odbora. Z dopisom dne 12. 11. ste bili obveščeni, da v skladu s tretjim odstavkom 3. člena poslovnika parlamentarne skupščine OVSE predhodni sestavi delegacije poteče mandat v 6 mesecih po konstituiranju. Pri tem ponovno poudarjam, da morata biti v predlogu za sestavo delegacije oba spola ustrezno zastopana, možno pa je tudi, da se članstvo tekom mandata spremeni.   Naj vas obvestim, da smo včeraj prejeli dopis Poslanske skupine Nove Slovenije, da članstva ne bojo spreminjali. Medtem ko s strani Poslanske skupine SMC nismo prejeli nobene informacije. Torej, ker novih predlogov za sestavo delegacije nisem prejel, dajem na glasovanje naslednjo sestavo delegacije parlamentarne skupščine OVSE, kot je bila poslana odboru. Naj vam naštejem imena: gospod Gregor Perič, Poslanska skupina SMC; gospod Jernej Vrtovec, Poslanska skupina Nova Slovenija, ter gospod Ferenc Horvath s strani Poslanske skupine Italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kot nadomestni člani pa: gospod Andrej Rajh iz Poslanske skupine SAB ter gospa Anja Bah Žibert iz Poslanske skupine SDS ter kot zadnji gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.   Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.  Torej zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.   Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je delegacija z 11 glasovi za in 0 proti bila ustanovljena in potrjena.  Pod to točko bi odločali tudi o ustanovitvi skupin prijateljstva, ki ste jih prejeli. V skladu s 15. členom Pravilnika o mednarodnih dejavnostih Državnega zbora skupine prijateljstva ustanovijo Odbor za zunanjo politiko na predlog poslancev. Glede na prejete predloge pogoj za ustanovitev izpolnjujejo naslednje skupine prijateljstva, ki jih bom navedel po abecednem        vrstnem redu: s Češko republiko, Črno goro.

Črno goro še ne.

Se opravičujem, Črna gora še ne izpolnjuje vseh pogojev. Japonsko, Kraljevino Dansko, Kraljevino Norveško, Kraljevino Španijo, Kraljevino Švedsko, Republiko Finsko, Republiko Indijo, Republiko Korejo, Republiko Poljsko, Republiko Turčijo, Slovaško Republiko ter Ukrajino.  Tako predlagam, da glasujemo o naslednjem Predlogu sklepa, ki se glasi: Odbor se strinja z ustanovitvijo skupin prijateljstva s Češko republiko, Kraljevino Dansko, Kraljevino Norveško, Kraljevino Španijo, Kraljevino Švedsko, Republiko Finsko, Republiko Indijo, Republiko Korejo, Republiko Poljsko, Republiko Turčijo, Slovaško Republiko ter Ukrajino.  Želi kdo razpravljati?  Ugotavljam, da ne.  Torej, začenjamo z glasovanjem.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Besedo želi gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.

Hvala gospod predsednik.  Da rešimo skupino prijateljic v Črno goro, prosim vas in odbor, če lahko upošteva moj ustni predlog, da želim biti član skupine prijateljstva s Črno goro. S tem bi skupina izpolnjevala pogoje za ustanovitev.

Hvala lepa gospod Jožef Horvat, za vaš, bom rekel temu v navednicah »rešilni predlog«.  Torej odbor daje na glasovanje naslednji sklep: Odbor se strinja z ustanovitvijo skupine prijateljstva s Črno goro.  Spoštovane kolegice, dragi kolegi, začenjamo z glasovanjem.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.    V okviru te točke bi obravnavali tudi osnutek memoranduma o soglasju med Narodno skupščino Republike Slovenije in Državnim zborom Republike Slovenije. 13. novembra 2018 smo prejeli prošnjo predsednika Državnega zbora za čim prejšnjo obravnavo omenjenega dokumenta, saj načrtovan uradni obisk. Saj je načrtovan uradni obisk v Republiki Srbiji. Osnutek sporazuma obravnavamo na predlogu odloka. Na podlagi odloka ustanovitvenih delovnih teles, ki določa, da Odbor za zunanjo politiko obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno sodelovanje.  Želi gospod Predrag Baković, predsednik skupine prijateljstva za Republiko Srbijo, kot pooblaščen s strani predsednika Državnega zbora in kot član delegacije, osnutek tudi predstaviti?  Ugotavljam, da ja, torej, gospod Predrag Baković, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, kolegice, kolegi, bom kratek.  Samo obrazložitev. Do podpisa memoranduma o soglasju med obema parlamentoma prihaja na pobudo srbske strani, ki izraža velik interes za izmenjavo izkušenj / nerazumljivo/ sodelovanja z Državnim zborom. Interes je prvič predstavila predsednica Narodne skupščine Republike Srbije, Maja Gojkovič, osnutek pa predvideva spodbujanje in sodelovanje na vseh parlamentarnih ravneh, skupna prizadevanja za pospeševanje evropskih integracijskih proces ter izmenjavo mnenj in posvetovanja.  Zato, pravzaprav, je prav, da ta priloženi osnutek memoranduma obravnavamo in se odbor opredeli glede podpisa.  Hvala lepa.

Hvala vam.  Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Ne. Potem pa predlagam, da glasujemo o Predlogu sklepa, ki se glasi: Odbor se strinja s podpisom osnutka memoranduma o soglasju med Narodno skupščino Republike Srbije in Državnim zborom Republike Srbije. Se opravičujem, Slovenije.  Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.)  Pričenjamo z glasovanjem.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je osnutek memoranduma sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.    Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO. Želi kdo besedo pod točko razno? Ne želi.  S tem zaključujem to točko in 8. sejo Odbora za zunanjo politiko.        Vsem se zahvaljujem za udeležbo in lep dan še naprej.    Seja je bila končana 14. novembra 2018 ob 11.05.