Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Današnja seja je prva seja tega odbora v tem mandatu, zato dovolite, da vas najprej prav lepo pozdravim in vam zaželim uspešno delo. Naj bo ta odbor prostor dobrih odločitev za državljane in državljanke Republike Slovenije.

Obveščam vas, da se je za zdaj opravičil član odbora Luka Mesec. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom pa sodeluje dr. Darij Krajčič namesto poslanca Braneta Golubovića in Janja Sluga namesto Igorja Zorčiča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - predstavitev Jureta Lebna, kandidata za ministra za okolje in prostor;

2. točka - predstavitev mag. Alenke Bratušek, kandidatke za ministrico za infrastrukturo.

Do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, tako da je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Preden preidemo na 1. točko, naj vas obvestim, da imamo za vsako zaslišanje predvidene tri ure časa, zato vam polagam na srce, članice in člani odbora, da se v svojih vprašanjih in razpravah skušate v tem času čim bolj prilagoditi omejenemu času, ki nam je na razpolago. V primeru namreč, da zaslišanja kandidata za ministra za okolje in prostor ne bomo končali do 12. ure, bom moral sejo prekiniti in se bo nadaljevala nekje v večernih urah, verjetno po 19. uri.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV JURETA LEBNA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR, ki ga med nami prav lepo pozdravljam.

Predlog kandidata za ministra za okolje in prostor z dne 30. 8. 2018 je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora prejeli v varovanem predalu v sistemu Udis. Na seji odbora je k tej točki vabljen Jure Leben, predlagan za ministra za okolje in prostor v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora. Odboru kot pristojnemu delovnemu telesu se bo predstavil in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika, to je takoj ali pa najkasneje v 48. urah po predstavitvi poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Prosim Jureta Lebna, kandidata za ministra za okolje in prostor, da se predstavi in predstavi svoj program odbora.

Izvolite, gospod Leben.

Hvala gospod predsednik. Dobro jutro vsem iz moje strani. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi prisotni!

Najprej naj se vam zahvalim za to priložnost, da lahko kot članov obora predstavim svoje poglede na delo Ministrstva za okolje in prostor in svojo vizijo, kako bom kot minister ta resor vodil, seveda če mi boste dali to priložnost vi na tem odboru in pa seveda naslednje dni v samem državnem zboru.

Naj na začetku povem, da sama vsebina dela me zelo zanima in veseli, saj sem tudi celotno mojo izobraževalno pot delal na področju ocenjevanja in ukvarjanja z okoljem.

Uvodoma bi najprej želel pojasniti, da se v popolnosti zavedam, da je obseg dela na samem ministrstvu za okolje in prostor izjemno velik in izjemno zahteven. V nadaljevanju moje predstavitve se bom dotaknil le tistih ključnih področij, ki trenutno postavljajo najbolj pereča vprašanja, to pa zato, ker sicer namesto nekaj ur lahko sedimo nekaj dni in se pogovarjamo o področju prostora in okolja.

Jaz sam se zelo dobro zavedam, da sta okolje in prostor dve temeljni celoviti področji, za katera je značilna tako notranja resorska kot pa tudi širša zunanja horizontalna prepletenost z mnogimi področji in z mnogimi koncepti, ki sedaj prihajajo na plan. Področje okolja in prostora se ob današnjem načinu življenja sooča s pomembnimi izzivi, s katerimi se ne ukvarjamo samo v Sloveniji, s katerimi se ne ukvarjamo s članicami EU, ampak se področje okolja in samih podnebnih sprememb s to temo ukvarjamo na globalni ravni. Primerno in varno bivanjsko okolje je ključnega pomena za kakovostno in zdravo življenje vseh nas. In sam ključ do krepitve načel trajnostnega razvoja, ki nas kot hitro razvijajočo gospodarstvo in družba zavezuje k prizadevanju za ohranjanje narave, zmanjševanja onesnaževanja ter vse nas mora usmerjati k izvajanju dolgoročnih strategij, ki bi uravnotežile razvoj družbe in gospodarstva na eni strani in pa umilile vplive na okolje na drugi strani. Kot minister bom primarno zavezan, seveda če mi boste dali to priložnost, k načelom trajnostnega razvoja in delal bom na tem, da se bo v ospredje postavljalo posameznik in varovanje zdravega okolja.

Ena od osnovnih stvari, na začetku bi rad povedal, da se dobro zavedam, da je na samem Ministrstvu za okolje in prostor potrebno dvigniti odločevalske in delovne procese in pa predvsem dvigniti vsebino dela na ministrstvu ter jo vključiti v ostale medresorske politike.

Samo Ministrstvo za okolje in prostor ima tri glavne stebre in začel bi s področjem okolja. Normativno področje okoljske zakonodaje v pretežni meri pokriva Zakon o varstvu okolja in pa seveda Zakon o ohranjanju narave. Oba sama zakona sta bila v prejšnjem mandatu novelirana. Prvi večkrat vsebinsko. Seveda pa je v sklopu obeh zakonov tudi veliko število podzakonskih aktov, ki so nekateri že implementirani, nekatere bo pa potrebno po hitrem postopku sprejeti.

Na samem področju okolja je nujno potrebno brez odlašanja slediti najnovejšim razvojnim usmeritvam, kot so učinkovita raba naravnih virov in pa seveda prehod v krožno gospodarstvo. V zadnjih letih se je vprašanje učinkovite rabe virov preselilo iz pretežno okoljskega vidika na gospodarski vidik. To pa zato, ker je tudi gospodarstvu postalo jasno, da je dostop do različnih naravnih virov vse bolj omejen in posledično to vpliva tudi na konkurenčnost samega gospodarstva. Zato se tudi že Evropska unija vrsto let trudi s pripravo različnih programskih usmeritev s katerimi želi postaviti nek nadnacionalni okvir za bolj učinkovito rabo virov in po drugi strani tudi prispevati k temu, da se konkurenčnost gospodarstva zaradi tega ne zmanjša. Obenem pa da skrbimo in zmanjšujemo negativne vplive na okolje.

Ena od novih konceptov, ki tudi v Sloveniji zelo aktivno se razvija je zeleno gospodarstvo, ki mora, po mojem razmišljanju, postati naša osrednja dolgoročna strateška usmeritev, z razvojem novih tehnologij, z zelenim javnim naročanjem in seveda učinkovitejšim upravljanjem z naravnimi viri na eni strani in na drugi strani zniževanju okoljskih tveganj. Vse to, da varujemo okolje in blaginjo ljudi.

Prehod v krožno gospodarstvo si je Slovenija zastavila v prejšnjem mandatu kot eno od strateških razvojnih prioritet. In ravno zato je bilo to področje vodeno direktno iz Kabineta predsednika Vlade. Ker to za Slovenijo pomeni priložnost za večjo konkurenčnost gospodarstva, rast in hkrati zmanjšuje rabo naravnih virov. Mi se moramo zavedati, da je prehod v krožno gospodarstvo proces, proces, ki se ne more zgoditi z danes na jutri, to pa zato, ker zahteva spremembe v celotni družbi. Ravno zato je Vlada Republike Slovenije že oktobra 2015 sprejela okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo ter hkrati vzpostavila partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije, ki vodi in podpira kontinuiran proces, deluje tudi mednarodno, povezuje deležnike, predvsem pa v to partnerstvo vključuje slovenska podjetja.

Od te točke naprej bi se malo dotaknil tudi strategije Zero Waste, s čimer bom odprl verjetno v Sloveniji trenutno najbolj akutno temo odpadne embalaže, zlasti tiste, ki ni primerna za nadaljnjo reciklažo. Primarno bom kot minister za okolje in prostor, če mi boste dali to priložnost, sledil petstopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki: preprečevanju nastajanja odpadkov, pripravi za ponovno uporabo, recikliranju, drugim postopkom predelave in na koncu kot zadnje odlaganju odpadkov. Če se malo dotaknem trenutnega problema. Presežek odpadne embalaže, s katero se srečujejo podjetja za ravnanje z odpadno embalažo v zadnjih mesecih, povzroča veliko težav. Ta problem je star že vrsto let in, zelo sem realen, ne da se ga rešiti čez noč, ampak je treba zastaviti nov koncept, ki bo vzpostavil jasno odgovornost vsakega deležnika posebej in zagotovljeno doseganje okoljskih ciljev za posamezne skupine komunalne in nekomunalne embalaže. Nekaj stvari, s katerimi se soočamo. Ugotavljamo, da večje število družb za ravnanje z odpadki ne zagotavlja učinkovitega pobiranja; profitna naravnanost lahko pripelje do tega, da se osredotočamo na cilje konec leta, namesto delovanja same verige v javno korist; pa seveda proizvajalci in uvozniki embalaže, ki na trg dajo manj kot 15 ton, niso vključeni v to shemo. Seveda je možnost koncept spremeniti in kot minister, če mi boste dali to priložnost, je to prva prioriteta, s katero se bom moral ukvarjati pri nastopu svojega mandata. Ob tem bi se dotaknil tudi akcije, ki se bo odvijala 15. 9. 2018, Očistimo Slovenijo, divja odlagališča. Na tem področju moramo samo delati na ozaveščanju ljudi. Jaz si ne predstavljam, ko redno tečem po Ljubljanskem barju, da se ljudje ustavijo in ob cesto vržejo vrečo s smetmi. Sistem, kar se tiče odpadkov, pa mora biti naravnan na podlagi javne koristi in ne le po principu tržnih smernic. Na eni strani je torej treba razmišljati v smeri čim boljše ponovne uporabe proizvedenih izdelkov, na drugi strani pa je treba slediti cilju čim manjšega ustvarjanja odpadkov, zlasti tistih, ki okolje bolj obremenjujejo. Zato je moje mnenje, da mora Slovenija na tem področju delovati proaktivno. Zato si bom kot minister prizadeval, da v čim večji meri umirimo različne plastične izdelke, in deloval v smeri ozaveščanja, glede na negativne posledice odvrženih plastičnih izdelkov v okolje na zdravje ljudi in na emisije v okolje. Tudi tu lahko že povem, da podpiram popolno ukinitev plastičnih vrečk, čim prej. V postopkih sprejemanja teh ukrepov je nujno, da Slovenija teži k izenačitvi okoljskih predpisov oziroma standardov z primerljivimi državami članicami EU. Kaj hočem s tem povedati, da je smiselno hkratno sprejemanje zakonodajnih sprememb na tem področju, da ne pride do tega, da povzročimo konkurenčno prednost gospodarstva ene države pred drugimi. Ravno zato je zelo pomembno dvigniti proces koordinacije in usklajevanja okoljskih politik v Sloveniji, tako horizontalno med vsemi ministrstvi, kot tudi vertikalno v samem resorju z civilnimi iniciativami, društvi, lokalnimi skupnostmi, komunalnimi podjetji, nevladnimi organizacijami in seveda aktivno delovati na naddržavnem nivoju z ostalimi članicami EU. Na tem mestu lahko zagotovim, da bom, če bom imel to priložnost opravljati funkcijo ministra za okolje prostor, da bo pripravljen dvoletni programsko financiranje za nevladne organizacije in, da se bom mesečno z njimi dobival na koordinaciji. Nevladnike trenutno v Sloveniji ne dojemamo kot pomembnega partnerja pri oblikovanju okoljskih politik, zato je nujno to razmišljanje spremeniti in dovoliti, da tudi oni svoja stališča in predloge podajo v vseh fazah sprejemanja zakonodaje. Zato tudi iz mojih izkušenj in iz tujine bomo uvedli dvostopenjsko oblikovanje zakonodajnih predlogov, kaj to pomeni? Da bodo deležniki lahko sodelovali pri pripravi koncepta, potem bomo na ministrstvu ukrep ali zakonodajo pripravili in potem predno gre v potrditev se z deležniki spet usedli, prepričan sem, da na tak način lahko minimiziramo slabo voljo na terenu in seveda izboljšamo izdelke, ki bodo prihajali ven iz Ministrstva za okolje in prostor. Na podoben način bom predlagal delo tudi z bodočim ministrom za gospodarstvo pri vseh domačih ali tujih večjih investicijah, če bomo sedeli skupaj že pri konceptu, sem prepričan, da bo celotni proces tekel lažje naprej.

Skladno s koalicijskimi zavezami bom kot minister deloval po načelu ničelne tolerance do onesnaževalcev okolja ter se zavzemal za sanacijo degradiranih okolij pri čemer morajo stroške za sanacijo nositi tisti, ki onesnaževanje povzročijo. Potrebno bo zagotoviti finančna sredstva za odlok v Mežici, pripraviti akcijski načrt in odlok za sanacijo žarišč v Celju in seveda identificirati in narediti načrt kako bomo podobna žarišča v drugih delih Slovenije sanirali. Če hočemo vse to izboljšati moramo seveda potrebno tudi izboljšati nadzor nad izvajanjem zakonov v naši okoljski in prostorski inšpekciji. Na mestu ministra lahko sedi »superman« se bom izrazil, če mi nimamo na mestu učinkovitega sistema izvajanja zakonov, nam nič ne pomaga, da so zakoni in ministri taki kot morajo biti. En lep primer je lahko Kemis, ki je po mojih informacijah iz medijev inšpekcijsko poročilo zaključilo, da ukrepi iz okoljevarstvenega soglasja niso bili izvedeni ali po drugi strani novomeški Ekosistemi, kjer se bi lahko že po drugi osebi naredila sanacija in bi potem to država izvajala in poračunala z lastnikom samega podjetja. Kar se tiče celjske kotline, jaz se zavedam, da je problem akuten, po celi Evropi se izvajajo podobni projekti reševanja problema z zemljinami, to bo druga poleg odpadkov mojih prioritet z katerimi se bom takoj začel ukvarjati, takoj je potrebno urediti področja šol, vrtcev in jaz sem prepričan, da z lokalno skupnostjo to lahko uspemo narediti. Sedaj bi nadaljeval s področjem podnebnih sprememb, ki po mojem mnenju predstavlja enega od največjih izzivov s katerimi se sooča sodobna družba in uspešnost okoljskih politik na tem področju bo odvisna od tega, kako bomo to vsebino vključevali v samo politiko, izvaja izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja. V tem delu bo nujno potrebno zelo dobro sodelovanje z Ministrstvom za infrastrukturo, pri nadaljnjem delu na energetskem konceptu Slovenije, akcijskem načrtu za obnovljive vire, akcijskem načrtu za alternativna goriva v prometu in pa seveda pri učinkovitenju, vodenju in izvajanju ukrepov na samem eko skladu. Vse to s ciljem, da bomo zmanjševali toplogredne pline. Na tej točki naj se ustavim, ker je povezano z akcijskim načrtom za obnovljive vire in energetskim konceptom. Jaz mislim, da smo se v koaliciji odločili prav, da ni prioriteta hidroelektrarna na Muri, naj se razvije biodiverzitetno območje, bi si pa želel, z bodočim ministrom za kmetijstvo izkoristiti potencial Mure za potrebe namakanja okoljskih kmetijskih zemljišč in s tem pomagati razvoju kmetijstva.

Ob samem dejstvu, da je prilagajanje na vedno bolj izrazite podnebne spremembe eden ključnih ukrepov današnjega časa, si bom seveda kot minister za to področje zavzemal za dosledno izvajanje koalicijskih zavez. Jaz mislim, da so koalicijske zaveze na tem področju ambiciozne in dajejo jasno zavezo za pripravo strategije, ki bo določila ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in seveda zato, ker podnebne spremembe postajajo neizogibno dejstvo.

V vedno večjem številu Evropskih držav prav tako podnebne spremembe vključujejo in določajo jasne ukrepe in jasne nosilce za izvedbo teh ukrepov. V tistih državah, najbolj naprednih pa so zdaj trenutno že v koraku, kjer ocenjujejo že pred leti sprejete politike na področju podnebnih sprememb in gledajo s kakšnimi ukrepi bi lahko to področje še izboljšali.

Zdaj bi pa nadaljeval na drugi stolp dela na samem Ministrstvu za okolje in prostor in to je prostor graditev in stanovanja. Jaz bi se strinjal, da so bile v okviru gradbene zakonodaje v preteklem mandatu narejene velike spremembe. Danes imamo po več letih usklajevanja med ministrstvi, zbornicami, različnimi strokovnimi javnostmi, uveljavljajo novo gradbeno in prostorsko zakonodajo. Prvi odzivi so dobri, se pa na tem mestu strinjam, da je še veliko dela, ki ga je treba narediti, predvsem sprejeti podzakonske akte, da bomo lahko ta paketni trojček izvajali in seveda zaradi gradbenega zakona tudi poenotiti preostale gradbene in tehnične predpise. Ravno zato je ena od koalicijskih zavez, da se bo naredila analiza učinkovitosti izvedbe ukrepov v tem trojčku in na podlagi tega se bodo predlagale spremembe in dopolnitve. Tukaj lahko povem, da po mojih informacijah Ministrstvo za okolje in prostor trenutno izvaja anketo med vsemi upravnimi enotami po učinkovitosti izvedbe tega gradbenega paketa. Ko bodo rezultati znani, bodo to vhodni podatki za nadgradnjo omenjenih zakonov. Naj povem, da prve informacije, ki sem jih dobil, trenutno največji izziv kaže to, da je treba pri bankah za kredite in notarjih že imeti popolno gradbeno dovoljenje, ampak to je samo feedback iz tega informiranja po upravnih enotah. Ko bo ta postopek zaključen, bomo seveda rezultate tudi javno objavili. Predvsem pa moramo zagotoviti transparenten in učinkovit kakovostni sistem urejanja prostora in graditve objektov in seveda s tem omogočiti podporo razvojnim pobudam in samim investicijam. V nadaljevanju bi se rad dotaknil enega področja, ki je po mojem mnenju bil zapostavljen vrsto let in to je stanovanjsko področje. Sam delim stanovanjsko področje na dva dela. Eno je sama stanovanjska politika, recimo oblikovanje politik, drugo je pa sama stanovanjska politika v praksi. Do zdaj nam ni uspelo izvesti celovite prenove samega stanovanjskega zakona. V letih 20017 in 2018 smo izvedli neko grobo usklajevanje med ministrstvi, inšpekcijam in stanovanjskimi skladi. Moje mnenje je, da nov stanovanjski zakon mora predvidevati spremembe na področju upravljanja, inšpekcijskih določb, najemniške politike in uvedbo stanovanjskega dodatka ter stroškovne najemnine. Delo na tem področju je potrebno čim prej nadaljevati, zaključiti in zakon sprejeti. Ena od stvari iz tega področja, ki je trenutno tudi zelo aktualna v Sloveniji je to, da je nujno potrebno izboljšati razmerje etažnih lastnikov in upravljavcev ter pripraviti bolj učinkovit sistem spremljanja stanja in porabe denarja, ki ga lastniki vplačujejo v ta sklad za upravljanje stavbe.

Na drugi strani je pa ta praktična stanovanjska politika v praksi. Zadnja leta se na nekaterih področjih soočamo z dokaj velikim nesorazmerjem med povpraševanjem in stanjem stanovanj na trgu. Rešitev je ena sama, seveda. Potrebno je plasirati več stanovanj na sam trg, predvsem stanovanj za mlade in mlade družine. Tukaj je potrebno politiko stanovanjskega sklada nadaljevati in jo seveda nadgraditi s koalicijsko zavezo, da se več denarja v tem primeru, 0,4 % BDP vlaga v stanovanjsko področje. Seveda stanovanjski sklad mora v prvotni meri gledati v smer, da ima fond stanovanj za najem, kjer si mlade družine lahko naredijo svoje gnezdo in pa varčujejo za svoje novo stanovanje. Je pa moje mnenje tudi naslednje, da bi del teh stanovanj moralo biti oblikovano tako, da je na začetku možno jih najeti, dolgoročno pa tudi odkupiti. Danes namreč veliko mladih živi v najemniških stanovanjih, mlade družine, kjer plačujejo visoke najemnine na trgu in moramo jim pomagati na tem področju. Rešitev je veliko. Krepitev kapacitet študentskih domov, če pogledamo malo po dobrih praksah v sosednjih državah, stanovanjske zadruge. Sem pa tudi mnenja, da bi bilo zelo dobro horizontalno se uskladiti med stanovanjskim skladom in slabo banko, kjer je veliko parcel kjer je veliko stanovanj in mogoče tudi te kapacitete uporabimo za razrešitev stanovanjskega problema.

Zadnji stolp na samem ministrstvu so vode in investicije. Zelo dobro se zavedam, da je voda ena od naravnih dobrin, ki je ključnega pomena za preživetje človeštva. To, da lahko v Sloveniji točimo vodo, čisto vodo iz vodovoda skoraj na vsakem koraku, ni samoumevno. Zato tudi sam, sem podpiral zapis pravice do pitne vode v Ustavo, ampak sem prepričan, da ta zgodba teče predolgo. Mi moramo na bodočem ministrstvu takoj zgodbo dokončati, uskladiti področno zakonodajo, da je ta ustavna določba čim prej implementirana. Na tem mestu akutni problem, ki se vrti zadnjih nekaj dni na področju voda, Jernejev kanal v Piranu. Tukaj lahko rešitev najdemo v Zakonu o vodah, da določimo kdo, na kakšen način se lahko priveže. Inšpekcija mora zaradi vplivov na okolje nemudoma dvigniti potopljene barke iz vode. Vsaka barka ima identifikacijsko številko, to naredimo po drugi osebi, potem pa tisti zadnji lastnik naj dokazuje, da je bila ta barka od ne vem kdaj naprej prodana. Ministrstvo samo na tem področju deluje za opravljanje nalog področja varstva, rabe in urejanja voda. Gre predvsem za strateško in programsko oblikovanje, po drugi strani pa samo ministrstvo tudi vodi upravljanje Sklada za vode, iz katerega se financira vodna infrastruktura, v zadnjih letih predvsem vodna infrastruktura okoli hidroelektrarn in pa malo manj urejanje vodotokov in protipoplavni ukrepi. Zato je tudi ena od koalicijskih zavez, da je treba nadgraditi kadrovsko in finančno Direkcijo za vode, da lahko zagotovimo nemoteno izvajanje protipoplavnih ukrepov na celotnem območju države. Predvsem moramo pa tudi izboljšati stanje nelegalnih posegov v vodotoke, izboljšati prepustne ukrepe za vodo pod cestno infrastrukturo; to sta dva glavna problema, zakaj je prišlo do poplav na Koroškem prejšnji vikend.

V zaključku bi želel povedati, da se dobro zavedam - kar sem že omenil -, da je obseg dela tega resorja izjemno velik in presega področja, ki sem jih zdajle v tej svoji začetni predstavitvi kratko predstavil. Želel sem predstaviti generalno svoje videnje na akutne probleme, način dela, in prepričan sem, da lahko v tem mandatu veliko naredimo na področju okolja in prostora. Navsezadnje bi lahko več ur namenili samo organom v sestavi ministrstva. Agencija Republike Slovenije za okolje, veliko o tem poslušamo, dolgi postopki, ampak problemi pri zamudah so večplastni: kadrovska pomanjkljivost, gospodarska rast, v enem mesecu so dobili 25 novih vlog za okoljevarstvena soglasja. Direkcija Republike Slovenije za vode rabi finančno podlago, da lahko ukrepe iz akcijskega načrta izvaja. Inšpektorat za vode, imamo izzive Kemis, imamo izzive Ekosistemi. Geodetska uprava Republike Slovenije, kjer še vedno nimamo podlag, vhodnih podatkov, da se lahko začnemo nadalje pogovarjati z vrednotenjem nepremičnin, in Uprava za jedrsko varnost. Vsaka zahteva na tem področju poglobljen pristop, tako z vsebinskega vidika kot tudi s kadrovskega vodenja.

Osebno mi funkcija ministra, pristojnega za okolje in prostor, predstavlja veliko odgovornost in velik izziv. Z zaposlenimi na ministrstvu in skupaj s svojo ekipo bom zavzeto in odgovorno vodil oblikovanje in usklajevanje novih politik in aktivno spremljal obveze, ki so že sprejete. Ob tej priložnosti bi tudi poudaril, da si bom prizadeval, da bom vse pomembnejše zadeve, odločitve in izzive odkrito predebatiral tudi tu z vami; z nekaterimi se poznamo iz dela zadnjih dveh let, z nekaterimi se bomo še spoznali. Za vse vas bom odprt in z vami bom te izzive z veseljem predebatiral. Ravno zato, da dobimo po eni strani politični konsenz, ker vemo, kakšna Vlada se oblikuje, po drugi strani pa širši družbeni konsenz v Sloveniji. Seveda se bom tudi trudil in bom pripravljen odgovarjati na vsa vaša vprašanja in pobude, ki jih boste dali na mizo vi ali širša javnost. Gre za pomemben resor, ki je horizontalno prepleten skoraj z vsemi drugimi ministrstvi in politikami in je pomemben za nadaljnji razvoj naše države.

Gospod predsednik, poslanke in poslanci, to je bila kratko moja predstavitev, zdaj sem pa pripravljen na vaša vprašanja. Najlepša hvala.

Hvala lepa, gospod Jure Leben.

Preden nadaljujemo, bi vas rad obvestil, da Luko Mesca na seji s pooblastilom nadomešča dr. Matej T. Vatovec. V nadaljevanju dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu za ministra postavite vprašanja. Pri tem dovolite še eno pojasnilo. Vprašanja članov in članic odbora naj se nanašajo na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor v skladu z Zakonom o vladi in v skladu z 38.a členom Zakona o državni upravi.

Preden vam dam besedo predlagam še tehnologijo postavljanja vprašanj, da bomo hitri in ekspeditivni. Predlagam, da zaslišanje poteka na način, da bi po vsakih treh zastavljenih vprašanj poslank in poslancev kandidat za ministra na ta vprašanja lahko tudi odgovoril. S tem bi v tem času, ki nam je na voljo seveda vsi prišli na vrsto in jaz verjamem, da bo potem čas še za drugi ali pa tretji krog za dodatna vprašanja ali morebitna dodatna pojasnila. Če se strinjate, potem besedo dajem članom in članicam odbora. Najprej se je k besedi prijavila Janja Sluga.

Najlepša hvala za besedo. Kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za ministra.

Pozdravljam to vašo odločitev, da ste povzeli tako na kratko to obširno delovno področje, za katerega kandidirate, da bi ga prevzeli. Menim, da je to pravi način, da je več časa tudi za postavljanje vprašanj. Vesela sem pa tudi, da sem iz vaše predstavitve uspela razbrati, da se zavzemate za kulturo dialoga, da dialog vidite kot rešitev za doseganje nekih dobrih rezultatov vašega, našega in vsega dela. Predvsem se mi zdi ta dialog pomemben, kot se je v preteklem mandatu izkazalo, tudi na stanovanjskem področju. Tudi na nas poslance so se v preteklem mandatu obračali številni deležniki, saj veste tudi etažni lastniki so bili precej glasni. In jaz mislim, da če je vaša namera ta, da se jih v tem mandatu bolj posluša, vodi z njimi dialog, da bo to seveda vodilo do prave rešitve.

Ker sama prihajam iz Celja pa moram se seveda dotakniti tudi problematike, ki zadeva Celje in Celjsko kotlino. Vesela sem, da kažete večje razumevanje od vaše predhodnice za sanacijo degradiranih območij. Jaz mislim, da je to akutni problem. Celje je na splošno v eni zelo specifični situaciji. Gre za eno najbolj onesnaženih območij v Sloveniji, kjer je pa situacija taka, da ni onesnaženost samo en predel. Gre za geografsko zelo obširno onesnaženje. Gre tako za težave z zemljo kot zrakom in vodo, kar je še dodatna oteževalna okoliščina. In pa seveda to, da gre za nek, kot radi rečejo v naši civilni iniciativi, koktajl strupov, kar pomeni, da je zadeva še toliko težje rešljiva. Vesela sem, da ste ta problem zaznali kot akuten. Kolikor ste spremljali veste, da so v Celju velike težave s tem, da se je pokazalo z analizami, da je tudi v vrtcih kritično onesnaženje zemlje. Naši najmlajši so temu izpostavljeni vsak dan in menim, da se je treba lotiti problema nemudoma. V preteklem mandatu sem sama zaradi nerazumevanja pristojne ministrice bila tako rekoč prisiljena vložiti zakon za sanacijo Celjske kotline. In glede na vašo predstavitev in najine predhodne pogovore pozdravljam vašo odločitev, da se nemudoma pristopi k ukrepom za Celje, ravno tako seveda za Mežico. To sta dve področji, za kateri obstajajo strokovne podlage, ki omogočajo takojšnje ukrepanje in pa seveda tudi za detektiranje vseh ostalih onesnaženih območij po Sloveniji, ki si seveda ravno tako zaslužijo sanacijo. Moram se strinjati z vami, da je potrebno zavzeti stališče ničelne tolerance do onesnaževalcev in pa seveda tudi podpiram načelo, da onesnaževalec mora plačati za škodo, ki jo je povzročil. Seveda tukaj vidim eno težavo, in sicer izvajanje tega načela, kako onesnaževalca do tega prisiliti, take prakse pri nas še ni, glede pa na to, da je zadeva akutna in, da je takojšnje ukrepanje potrebno pa menim, da mora država biti tista, ki bo prevzela prvo odgovornost, začela izvajati ukrepe in se potem tudi država ukvarjala s tem in našla rešitev kako onesnaževalca prisiliti, da bo seveda te stroške potem tudi prevzel. Izpostavila bi pa še eno zadevo v Celju, to je pa odlagališče v Bukovžlaku, namreč evropska komisija je junija našo državo vnovič opomnila na spoštovanje odločitve evropskega sodišča iz julija 2015, to se pravi pred tremi leti je sodišče, evropsko sodišče sodbo zahtevalo, da se nevarno odlagališče odpadkov v Bukovžlaku čim prej sanira. Evropska komisija pa zdaj opozarja, da naša država tri leta po sodbi še ni sprejela ustreznih ukrepov za sanacijo ali pa zaprtje tega odlagališča, tako kot je bilo zahtevano v direktivi o odlagališčih in okvirni direktivi o odpadkih. In zato zdaj evropska komisija navaja, da je Slovenija doslej uredila le eno od dveh nevarnih odlagališč na katere se ta sodba nanaša in sicer na industrijskem območju Gabrje-jug, kjer je bilo predelanih 40 tisoč ton nevarnih odpadkov, ne pa tudi na območju Teharij. Jaz vem, imam neke informacije, da zadeve gredo naprej, se pa moram absolutno strinjati tukaj z tudi vodjo oziroma koordinatorjem civilnih iniciativ Celja gospodom Šuštarjem, da se država v tem primeru mogoče res odziva prepočasi, zato bi vas lepo prosila za najnovejše informacije kaj se na tem področju dogaja in kaj lahko potem vi še v svojem mandatu storite.

Hvala lepa.

Naslednji bo vprašanja zastavil Andrej Rajh.

Spoštovani kandidat za ministra za okolje in prostor, v svoji predstavitvi ste strjeno in koncizno podali izzive s katerimi se boste soočali. Vemo, da so številne državne, lokalne pa tudi zasebne investicije odvisne od delovanja učinkovitosti Ministrstva za okolje in prostor. Umeščanje v prostor, še posebej inženirskih infrastrukturnih objektov predstavlja enega najzahtevnejših procesov, kjer se usklajujejo interesi različnih deležnikov. Kot sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo ste bili vključeni v načrtovanje in snovanje različnih projektov, med odmevnejše sodijo investicija v drugi tir, nadaljevanje in dokončanje savske verige, umeščanje hitrih cest, avtocest, uspešen primer je tovarna Magna. Moje vprašanje pa se nanaša na projekt drugi tir, koalicijske zaveze za doseganje obljub, predvsem časovnice ekonomičnosti, dane predvsem na področju izgradnje prometne infrastrukture bodo odvisne prav od vašega ministrstva. Vemo, da so spremembe, ki se dogajajo med samo gradnjo najdražje. Za sedaj je na tem projektu mogoče pričeti z drugim, z pripravljenimi deli – gradnjo dostopnih cest. V koalicijski pogodbi je zapisano, da bomo enotirno progo razširili v dvotirno, kar pa pogojuje sprejetje novega državnega prostorskega načrta. S tem so povezani različni upravni postopki. Novemu ministru, ministrici in sekretarju puščate v primeru nepravočasnega sprejetja novega državnega prostorskega načrta in izvedbe številnih postopkov, številne izzive. Zato me zanima kakšne ukrepe boste sprejeli, da bo mogoče državni prostorski načrt za različne investicije sprejeti časovno učinkovito?

Hvala lepa.

Še Dušan Šiško in potem bi ta sveženj zaključili in bi potem dali besedo kandidatu za ministra.

Izvolite gospod Šiško.

Predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani kandidat za ministra in vsi prisotni, prihajam iz Posavja, ki je kot najbrž veste ena izmed naših najbolj energetskih regij, saj imamo v njej tako pet hidroelektrarn, eno plinsko elektrarno in atomsko centralo. Taki objekti po eni strani rešujejo okoljske probleme, po drugi pa tudi povzročajo težave ljudem, ki ob njej živijo. Tako po eni strani še potekajo priprave za gradnjo zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, to so Mokrice, kar je zelo pohvalno, vendar pa se lokalne skupnosti pritožujejo, da še ni dokončane načrtovane ureditve okoli HE Krške in HE Brežice. Kaj boste naredili v zvezi s tem?

In potem še drugo vprašanje, ki je pa staro že več desetletij, prav toliko kot je stara atomska elektrarna v Krškem. Kot je nekoč rekel predsednik KAES, v kateri stoji NEK, vsak kmet poleg hleva v katerem goji živino poskrbi takoj tudi za prostor na katerega bo odlagal gnoj, mi pa nismo sposobni poskrbeti niti za nizko radioaktivne odpadke kaj šele za vse ostalo kar se kopiči na dvorišču elektrarne. Bil sem kot občinski svetnik med tistimi, ki smo glasovali za sprejem odpadkov v neposredni bližini elektrarne. Zato imam toliko bolj pravico vprašati kaj boste naredili, da se bo to vprašanje uredilo?

Hvala.

Vi imate besedo, gospod Jure Leben za odgovore na vprašanja. Izvolite.

Hvala predsednik, hvala za vprašanja.

Najprej poslanki Sluga. Tako kot sem že v predstavitvi omenil, v Celju imamo problem in treba je najprej poskrbeti za naše najmlajše učence, tako da bomo šli v, moramo iti čim prej v, po mojem mnenju, spremembo odloka, tudi na začetku z ukrepi države in potem iskati finančna sredstva za ukrepe na lokalnem nivoju. Kar se pa tiče samega drugega vprašanja, Bukovžlaka. Prihajamo že po mojem mnenju do glavnega problema nekega procesnega, projektnega vodenja na samem ministrstvu. Ravno zato je na tak način tudi sestavljen odgovor, ki ga je Vlada Republike Slovenije letos konec julija sprejela in poslala v Bruselj, kjer povemo, da je bila šele januarja letos podpisana pogodba z zunanjim izvajalcem za izvedbo projektne naloge. MOP pove, da ima že vsa soglasja lastnikov zemljišč za raziskave. MOP tudi pove, da je že sedel februarja 2018 z Mestno občino Celje na temo občinskega podrobnega prostorskega načrta in na koncu na zadnji strani samega odbora lepo pove po kakšni časovnici se bodo aktivnosti odvijale naprej. Za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovanih pet mesecev, za izvedbo postopka javnega naročila za sanacijo osem mesecev, itn. Moja naloga na tem ministrstvu bo, primer, tudi zdaj sem imel v svoji pisarni eno veliko tablo kjer je bilo gor napisano, za narediti in lepo gor pisal prioritete in jih tudi brisal, ko so bile narejene. Mi moramo se navaditi na ministrstvih, da začnemo projektno delati, torej da se najprej zavedamo kaj je potrebno narediti in za vsako stvar, do kdaj je lahko in do kdaj mora biti narejena. Tako da, moje mnenje je, da ta odgovor je bil pripravljen primerno, so notri roki za posamezne aktivnosti in kot minister bo moja naloga, da bom sledil tedensko kako se ti roki dosegajo.

Gospod Rajh. Najbolj sem prepoznan po drugem tiru, to je res. Vemo, da smo v tej spremembi že začeli razmišljati junija lani, ko je Vlada sprejela tista dva sklepa in ko smo obrazložili dvofaznost izvedbe. Najprej prva faza po obstoječem gradbenem dovoljenju s širitvijo servisne cevi in pa potem priprava strokovnih in pravnih podlag za pripravo DPN. Vemo, da za širitev servisnih cevi smo morali iti v predhodni postopek na agenciji za okolje, da smo dobili informacijo ali je potrebna polna presoja vplivov na okolje ali pa je v predhodnem postopku podanih dovolj informacij, kakšna bo sprememba, in da je ta sprememba majhna. Ta odgovor smo prejšnji teden dobili, je pooblaščenec družba DRI odgovor dobila. Pozitiven. Te presoje ni potrebne. Postopek je v predhodnem koraku zaključen. Zdaj se gre v dopolnitev gradbenega dovoljenja po eni strani, po drugi strani pa v izvedbo PZI projektov. In ravno to je bil vhodni podatek, da se lahko zdaj nadaljujejo dela na DPN za drugo fazo, ki pomeni graditev tunelov tam, kjer so samo eni tuneli, in pa viadukta. Postopek je tak, da bo bodoči minister za infrastrukturo podal pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor, ker Ministrstvo za okolje in prostor je tisto, ki postopek vodi. Na Ministrstvu za okolje in prostor bomo pa aktivno sodelovali, določili časovnico in jo redno spremljali, da bo ta projekt lahko čim prej zaživel.

Gospod Šiško, hvala za vprašanja. Meni je zelo žal, da imamo Brežice narejene, da Brežice delajo, ni bilo pa narejene ostale poplavne infrastrukture na občinah. Take projekte moramo dokončati. Po mojih informacijah prihaja tudi do problemov, da koncesionar ukrep izvede, ga pa ministrstvo ne prevzame - neke črpalke v okolici Celja, po mojih informacijah -, to so stvari, ki se malo dotikajo mojega prvega odgovora gospe Slugi, to projektno vodenje. Če mi vemo, da je projekt, mora projekt biti zaključen, ne pa da pri vsaki stvari nekaj malenkosti ostane in jih potem rešujemo leta naprej. Ja, se strinjam, treba je pogledati in projekte zaključiti, predvsem pa na področju poplavne varnosti, ker ko pride voda, jo je zelo težko ustaviti in pride hitro do velike škode.

Kaj bo z odlagališčem - zelo velik problem. Po mojih informacijah hrvaška stran ni dovolj aktivna, če se lahko tako izrazim. Imam pa tu izkušnjo iz svojega dosedanjega dela, ko smo reševali problem preplastitve mostu čez Dragonjo. Moje mnenje je, da je tu treba najti pravi način pogovorov, ne samo, da se pogovarjamo, ampak da poskušamo rešitve najti. In tako kot nam je uspelo se dogovoriti za preplastitev mostu, ki je minoren - samo poskušam pokazati kot primer -, je tudi tu treba se z našimi partnerji v tem projektu usesti in na pravi način pogovoriti, da tudi sami začnejo vlagati v sklad za to odlagališče. In po drugi strani peljati naprej vse postopke, od umeščanja do same izvedbe. Jaz se tega zavedam, to bo sigurno v tem mandatu, mislim, tudi prišlo na našo mizo.

Glede vprašanja NEK. Imamo energetski koncept, mi se moramo opredeliti, delati tak objekt ni z danes na jutri. Moje mnenje je, da je tu treba narediti referendum in se kot država odločimo, ali gremo v ta projekt ali ne. Upam, da sem vam lahko odgovoril. Razumem, da je problem, zavedam se, da ga moramo rešiti, in z njim se bom seveda ukvarjal.

Hvala.