Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 37. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse vas lepo pozdravljam!

In prehajamo na določitev dnevnega reda 37. izredne seje, 47., se opravičujem, izredne seje, predlog katerega ste prejeli danes, torej 1. septembra, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 53 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 53.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 47. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023.

Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade Juretu Trbiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke, poslanci, vsi ostali!

Pravzaprav mislim, da neke ekstra dodatne dopolnitve, utemeljitve in predlogu predloga tega sklepa niti ni potrebno, kajti bilo je veliko razprave in mislim, da so poglavitne zadeve precej jasne. Predvsem, da je pač Slovenija udarila ena najhujših naravnih nesreč in da je bil z veliko truda pripravljen kompleten interventni zakon, ki bo lahko zagotovil pomoč ljudem za zagotovitev pravzaprav nujne odprave posledic te naravne nesreče. Kot povedano, Vlada je predložila v sklep o nedopustnosti razpisa referenduma na ta zakon in brez dodatnih besed predlagam, da ta sklep sprejmete.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolegica mag. Nataša Avšič Bogovič.

Izvolite.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, kolegice poslanke in poslanci in drugi prisotni!

S sprejetjem Predloga zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je bil storjen še en izmed vseh obljubljenih in potrebnih korakov, katerih cilj je normalizacija razmer po poplavah, ki so za vedno spremenile podobo nekaterih delov Slovenije. Zaradi vseh potrjenih interventnih in zaradi vseh nadaljnjih prihajajočih ukrepov, ki bodo združeni v zakon o obnovi, je nujno, da predmetni zakon čim prej stopi v veljavo. Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora v svoji vsebini sicer predvidevata tudi tovrstne izredne dogodke in temu primerno poenostavljata postopke in skrajšujeta roke, a je slednje mogoče z določeno mero solidarnosti, razumevanja in sočutja do sočloveka še občutno skrajšati. Tem načelom je Državni svet sledil tudi danes, saj je veliko pred predpisanim rokom obvestil Državni zbor, da veta na predmetni zakon ne bo zahteval in tudi danes se mu za kooperativnost in hitrost na tem mestu zahvaljujem. Drugega danes skrajšamo mi, poslanke in poslanci, z obravnavo tega sklepa. Po Ustavi namreč o zakonih o odpravi posledic naravnih nesreč ni dopustno razpisati referenduma po običajnih postopkih. Sklep v zvezi s tem Državni zbor sprejme takoj po preteku 7 dni od sprejetja zakona. Sedem dni v drugačnih okoliščinah ni veliko. V času, ko šteje vsak dan, pa ta krog seveda pomeni občutno preveč časa. Ne glede na vso razpravo v Državnem zboru o tem zakonu, ki je bila mestoma tudi precej žolčna, očitajoča in tudi zavajajoča, je danes najbolj pomembno, da se lahko ukrepi za obnovo poškodovane domovine, zaradi poplav in plazov začnejo hitro, odločno, v pravih korakih, da zajamemo čim hitreje, najbolj na široko številne prebivalke in prebivalce, gospodarstvo, občine, ki pomoč potrebujejo takoj. Nikogar ne želimo pustiti v negotovosti. Najprej mislimo na ljudi. Mnogi so se zdaj znašli v položaju, ko nimajo več ničesar. Naše prioritete v tem trenutku so tako predvsem ljudje in zanje finančna in tudi psihološka podpora, pa nujno seveda ceste in mostovi in vsa druga infrastruktura, urejeni vodotoki, oskrba s pitno vodo, ukrepi za pomoč najbolj prizadetih in še in še. Narediti moramo vse, da ti čim prej spet normalno zaživijo. V ospredje torej postavljamo rešitve za konkretne stiske in potrebe, ki so jih predsednik Vlade, ministri, nenazadnje pa tudi mi poslanci identificirali tako na terenu med ljudmi kot tudi v stalnih pogovorih z občinami, gospodarstvo, kmeti.

Ob koncu še enkrat ponavljam, da ta zakon nikakor ni zadnji. Ukrepe za pomoč po poplavah in obnovo države bomo sprejemali, dokler bo treba. Dokler ljudje ne bodo normalno zadihali, dokler ne bodo zanje zopet postavljeni pogoji za človeka vrednega življenja. Rešitve iz interventnega zakona, ki bodo po sprejetju sklepa z jutrišnjim dnem dejansko lahko zaživele v praksi bodo prebivalcem, gospodarstvu, občinam in drugim oškodovancem dale v marsičem poenostavitve tako s finančnega kot z izvedbenega vidika. Ne dvomim, da bo sklep danes sprejet, saj bomo tako poslanke in poslanci tudi s tem dejanjem v Državnem zboru izpolnili vse obljube in potrdili zaveze k zagotavljanju varnosti in ohranitvi blagostanja vseh prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije ter se na simbolni ravni ponovno zahvalili vsem prostovoljkam in prostovoljcem, vsem pripadnikom, pripadnicam, pripadnikom Civilne zaščite, vojske, policije in gasilcev in se poklonili vsem žrtvam največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije.

V Poslanski skupini Svoboda bomo zato pri glasovanju sklep enotno podprli. Hvala.

Najlepša hvala.

Naslednja ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Zvonko Černač.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem!

Včeraj je bil brez glasu proti, vendar pa brez glasov Slovenske demokratske stranke sprejet interventni zakon, ki bi bil sprejet soglasno, tako kot je bila pred tremi tedni soglasno sprejeta novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, v kolikor ga v koaliciji ne bi obremenili s posegom v žepe ljudi z dodatnim davkom, ki bo obremenil vse, žal tudi tiste na prizadetih območjih. Na drugi strani pa hitre pomoči razen v simboličnem znesku ne bodo dobili tisti, ki jo najbolj potrebujejo, torej tisti, ki jim je odneslo njihove domove. Dobil pa jo bo na primer nek filmar, in sicer v višini 50 tisoč evrov za izgubljeni snemalni teden. V zakonu je torej uzakonjen nov prisilni solidarnostni davek, ki obremenjuje vse, kljub temu, da za to ni nobene potrebe. Sredstev za izvedbo interventnega zakona, ki je bil sprejet včeraj je več kot dovolj. V oceni finančnih posledic zakona ste zapisali, citiram: »V letu 2023 in 2024 bodo predlagane zakonske rešitve povišale odhodke za 145 milijonov evrov, izpad prihodkov pa bo znašel skupaj 22 milijonov evrov, skupaj so finančne posledice zakona 167 milijonov evrov. Predlagani zakon nima negativnih finančnih posledic na druga javnofinančna sredstva.« - konec citata - iz vaše obrazložitve zakona. Samo rebalans proračuna za leto 2023, ki je bil sprejet včeraj prinaša trikrat toliko, 520 milijonov evrov, vi pa ste na silo v zakon vrinili prisilno solidarnostno dajatev, za katero je predsednik Vlade gospod Golob včeraj ocenil, da bo iz žepov ljudi v dveh letih pobrala milijardo 300 milijonov evrov. Taka določba, če bi sploh bila potrebna, ko bi se izčrpali vsi drugi viri racionalizacije in prerazporeditve, pridobivanje ostalih sredstev sodi v zakon v obnovi, kar smo včeraj tudi predlagali, vendar je koalicija ta predlog zavrnila, s tem pa onemogočila, da bi bil zakon soglasno sprejet.

Slovenska demokratska stranka vedno deluje konstruktivno, tako smo delovali v obdobju, ko smo vodili vlado, tako delujemo sedaj, ko delujemo v opoziciji in tako smo delovali tudi v preteklosti, ko smo bili v opoziciji. Ko smo prvič vodili vlado v obdobju 2004 do 2008 smo s takratno opozicijsko SD uskladili več kot polovico zakonov. Enako bi bilo tudi v ostalih dveh mandatih, ko smo vodili vlado, vendar na strani takratne opozicije, sedanje koalicije ni bilo interesa za sodelovanje. Kot opozicijska stranka smo v zadnjem letu dni podprli številne rešitve koalicije, ki so bile dobre za ljudi, tudi če niso bile vse popolne in bi lahko bile boljše in to kljub temu, da se koalicija z nami nikoli ni predhodno posvetovala, kaj šele usklajevala. Po zadnji ujmi pa je bila napoved predsednika Vlade gospoda Goloba glede sodelovanja s Slovensko demokratsko stranko oziroma celotno opozicijo drugačna, zato smo iskreno pričakovali odgovorno in konstruktivno držo njegove stranke, predvsem pa smo pričakovali, da bo držalo to, s čimer se je gospod Golob pred kakimi desetimi dnevi javno strinjal, ko je pritrdil besedam predsednika naše stranke gospoda Janeza Janše, v tem, da mora Vlada najprej postrgati vse tisto, kar ni nujno potrebno, izkoristiti vse razpoložljive vire in evropska sredstva iz različnih mehanizmov in šele potem, če bo to potrebno, morebiti poseči tudi na prihodke davkoplačevalcev. Včeraj pa je Vlada z interventnim zakonom in kasneje koalicija najprej posegla v žepe ljudi, šele kasneje pa bo iskala druge vire. To pa pomeni, da kakega interesa ali motiva za racionalizacije porabe ni več, saj so dodatna sredstva iz žepov ljudi, tudi iz žepov tistih na prizadetih območjih, že zagotovljena. Narobe, večkrat narobe.

Spoštovani, očitno ste po slabem mesecu dni od ujme presodili, da je prišel čas, ko ponujene roke Slovenske demokratske stranke pri obnovi po hudi ujmi ne potrebujete več. Kljub temu v Slovenski demokratski stranki svoje drže ne spreminjamo. Tudi v prihodnje bomo pri odločitvah vedno izhajali iz interesov tistih, katerim smo odgovorni, iz interesov ljudi. Vse, kar bo za ljudi dobro, bomo še naprej podpirali in ostro nasprotovali vsemu, kar po nepotrebnem birokratsko obremenjuje njihovo življenje in delo, predvsem pa bomo vedno ostro nasprotovali nepotrebnim oblastnim posegom v denarnice ljudi, kot je bil ta včerajšnji, ki jim bo po besedah predsednika Vlade gospoda Goloba iz žepov v dveh letih pobral milijardo 300 milijonov evrov.

Pred tremi tedni ste za sprejem odločitve, da se zakon nemudoma uveljavi, potrebovali tudi prisotnost Slovenske demokratske stranke, danes vas je nekaj več, tako da niti tega ne potrebujete in ni dvoma, da ta sklep, da se zakon uveljavi čim prej, čeprav prinaša zelo slabo in hudo določbo, ne bi bil sprejet.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Jernej Vrtovec.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovani poslanke in poslanci, predsednica!

Interventni zakon smo v Novi Sloveniji na včerajšnji seji podprli vse poslanke in vsi poslanci. Lahko rečemo, da gre interventni zakon v veliki meri v pozitivno smer, tudi smo ga predhodno usklajevali, dali svoje predloge in so bili tudi v veliki meri upoštevani in to je bil ta ključni razlog, da smo zakon pač seveda podprli. Potem se je tekom obravnave same zakonodaje pač zgodil ta amandma, ki smo mu bili priča na odboru in je pomenil dodatno obdavčitev državljank in državljanov. S tem se nikakor ne moremo strinjati. Ker pa je res interventni zakon nujen, da pride denar pač v samo porabo in tudi vsi ostali zapisi, zlasti odprava birokratskih ovir, lahko rečemo, da je zakon bil dovolj dober, da smo ga pač v Novi Sloveniji podprli. Zaradi tega pa bomo tudi danes glasovali, da je referendum na to temo o interventnem zakonu nedopusten. Ljudje potrebujejo čimprejšnja finančna sredstva, takojšnjo zagotovitev finančnih sredstev. Potrebujejo to, da lahko končno se začnejo popravljati svoje domove in potrebuje denar na računih. Še vedno pa kljub sprejetemu interventnem zakonu, ki v določeni meri poenostavlja nadomestna gradnja in tako dalje, še vedno je ogromno določenih preprek, da kljub temu, da bomo izbrali dovolj finančnih sredstev iz tega naslova. Še vedno je dovolj, je zelo veliko birokratskih preprek v obstoječi zakonodaji, ki nam bo pač grenila vsakodnevno življenje prebivalk in prebivalcev te države. Kar se bojimo pa novih davkov, skozi ta interventni zakon je tudi to. Seveda na eni strani nimamo izračuna same škode, na drugi strani zagotavljamo finančna sredstva. Razumemo, da mogoče to iz naslova tega, da se pred bodisi Evropsko komisijo in tako naprej prikaže čim večjo vsoto, ampak spet na drugi strani ta izračun škode je ključen, da vemo, koliko dodatno obremeniti ljudi. Ta trenutek pa mi tega ne vemo in zaradi tega smo bili včeraj, ne bom rekel kritični v razpravi, kar je bilo omenjeno, ne, ampak zlasti s tem konstruktivnim dialogom želeli poudariti na določen nesmisel, ki se je v bistvu z amandmajem v sredo zvečer tudi zgodil. Tukaj imamo primer Nemčije, ki pospešeno niža davčne obremenitve tudi ta trenutek, medtem ko pa v Sloveniji gremo v nasprotno smer, ko višamo davčna bremena, bremena ljudem. Kar si želimo, draga koalicija, si želimo pa to, da kljub temu, da smo mi zakon podprli s to davčno obremenitvijo s stisnjenimi zobmi, si želimo, da to ne bi bila trajna rešitev v naši zakonodaji. Ta država je preveč obdavčena in to je govoril predsednik Vlade tudi na dan, ko bo izvoljen za predsednika Vlade in to je govoril minister za finance na hearingih. In dajmo se tega zavedati, da ta stvar ne postane potem trajna v naši zakonodaji. To vam še lahko danes sporočimo, kajti seveda zakon je sprejet in bo, in bo veljal, ampak da ne postane zgodba davčnega bremena iz tega naslova potem trajna, trajna odločitev, to je pa tisto, kar je v bistvu naša želja. Kajti višji davki ne pomenijo, ne pomenijo nič dobrega, višja davčna bremena ne pomenijo več produktivnosti in pomenijo dolgoročno slabše življenje za prebivalke in prebivalce.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

In sedaj še Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Damijan Zrim.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani sekretarji, spoštovane kolegice in kolegi!

Največja katastrofa v zgodovini Slovenije se je nekako končala. Prostovoljci, torej gasilci, civilna zaščita so v svoji solidarnosti k največji meri pomagali odpraviti posledice. Na vrsti je bila torej država. Vlada je pripravila interventni zakon, mislim, da je prav, posega v vsa področja in vprašanja, katera morajo biti odgovorjena, bodo. Mislim, da je konec govorjenja, konec slikanja in da je čas realizacije. Socialni demokrati bomo danes soglasno ta sklep, sklep o nedopustnosti referenduma podprli, kajti vsako minuto, katero izgubljamo tukaj, da se gremo v politične dvoboje, ljudje na terenu gubijo. Čas je, da začnemo delati in ne govoriti.