Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred nami je Direktiva o preiskovanju nesreč v sektorju pomorskega prometa. Direktiva določa temeljna načela za preiskovanje pomorskih nesreč v sektorju pomorskega prometa in sistem preiskav v zvezi z varnostjo z namenom izboljšanja pomorske varnosti z usklajevanjem tehničnih zahtev in izkušenj pridobljenih po nesrečah na morju. Ključne spremembe, ki jih predlog uredbe vpeljuje oziroma vključuje se nanašajo na posodobitev sklicev na pravna besedila Mednarodne pomorske organizacije, ki so bila spremenjena razširitev uporabe na ribiška plovila, krajša od petnajstih metrov, ki so bila do sedaj izključena iz področja uporabe direktive. Popravke definicij nekaterih pojmov, ki niso bili jasni oziroma poenoteni z mednarodnimi predpisi ter določitev trenutka za pričetek preiskave. Dodatno se vpeljuje možnost, da se organom držav članic zagotovi tehnična in analitična podpora s strani Agencije za pomorsko varnost ter usposabljanja za preiskovalce. Nenazadnje pa se vzpostavlja obveznost vzpostavitve certificiranega sistema vodenja kakovosti za organe za preiskovanje pomorskih pomorske varnosti. Republika Slovenija načeloma podpira predlagane spremembe, z izjemo uvedbe obvezne vzpostavitve certificiranega sistema vodenja kakovosti za organe za preiskovanje pomorske varnosti. Predlagamo torej, da se predlog uredbe sprejme.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Uredba, ki je pred nami, določa najdaljši, najkrajši tedenski čas vožnje, najkrajši odmor ter najkrajši dnevni in tedenski čas počitka za voznike v sektorju komercialnega prevoza. Uredba se torej uporablja za cestne prevoznike in njihove voznike ne glede na to ali so vključeni v prevoz potnikov ali blaga ali je pa prevoz potnikov linijski ali pa občasni. Sedanja, torej obstoječa pravila negativno vplivajo na pogoje dela voznikov, saj si ne morejo vzeti odmora, kadar jim to ustreza in ne morejo čim bolj zmanjšati števila, torej nimajo vpliva na zmanjšanje števila prenočitev zdoma. To pa vpliva seveda na stres in na njihovo zdravje in utrujenost ter tudi na tak način zmanjšuje privlačnost poklica voznika in ogroža varnost v cestnem prometu. Ob tem obstajajo neenaki konkurenčni pogoji za ponudbe občasnih mednarodnih prevozov in ponudnike notranjih domačih prevozov potnikov. Za občasne prevoze, ki potekajo samo v eni državi članici, namreč ne morejo uporabljati dvanajstdnevno odstopanje za počitka, kot je določeno za mednarodne prevoze. Zavedati se moramo, da potovanje na dolge razdalje samo znotraj ene države članice, na primer po Nemčiji, Franciji ali pa Poljskem oziroma Italiji, ni upravičeno do 12 dnevnega odstopanja. Potovanje med Belgijo in Luksemburgom oziroma Slovenijo in Nemčijo na primer do Münchna pa je upravičeno do tega odstopanja, čeprav med tema oblikama prevoza ni nobene razlike v smislu razdalje in trajanja.

Predlog uredbe o spremembi uredbe glede minimalnih zahtev za najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka v sektorju občasnega prevoza potnikov zadeva torej revizijo uredbe Evropske skupnosti in parlamenta s ciljem, da se zagotovi prožnejšo porazdelitev odmora in časa počitka ter določi enako obravnavo za mednarodne in notranje občasne prevoze potnikov. S predlogom se torej ne spreminjajo sedanji najkrajši odmori ali časi počitka ali najdaljši čas vožnje. Njegov namen je zagotoviti zgolj učinkovite in visoko kakovostne občasne prevoze potnikov ter izboljšati pogoje dela in vožnje za voznike, zlasti tako, da se čim bolj zmanjša ta njihov stres in utrujenost, hkrati pa omogoča razdelitev obveznega počitka, torej 45 minutnega počitka, na različne dele 15 oziroma 30 minutne. Predlagamo, da se uredba sprejme.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Lep pozdrav predstavnikom ministrstva in vsem ostalim!

Zdaj, predlog sprememb, ki ga je dala Evropska komisija v Levici ne podpiramo. Stališče Republike Slovenije pa nekako, bi lahko rekel, slepo sledi temu mnenju. V stališču je sicer zapisano, da je Vlada pridobila odzive delodajalcev in zaposlenih, s tem, da je za prve, torej delodajalce, predlog seveda sprejemljiv, za na strani sindikatov voznikov pa so predlogi delno oziroma v celoti nesprejemljivi. Mi pač nekako zagovarjamo stališče sindikatov.

Zdaj navkljub temu, da sindikati se s tem ne strinjajo, Vlada meni, da lahko sledimo predlogu in nekako zapiše, da pač podpira prizadevanja, čeprav jaz na niti eni sami točki nisem nekako dobil razlage zakaj, zakaj se podpira tak predlog, za katerega seveda mu delavci nasprotujejo. 45 minutni odmor se že sedaj lahko deli na 30 pa na 15 minut. Kot smo slišali, pa Evropska komisija predlaga, da se po novem omogoča razdelitev na 3 krat 15. Zdaj, če to drobljenje nekako probam v realnost dati, si predstavljajte, ne vem, voznika avtobusa s 50 potniki po dveh, treh urah, ko na željo potnikov seveda ustavi, ker pač potrebujejo počitek, zdaj, kaj lahko v teh 15 minutah tak voznik naredi. Preden se vsi skipajo dol, potem vsak hoče nekaj iz prtljažnika, vrsta je pri WC-ju. Skratka, teh 15 minut za voznika, ki se mu na koncu dneva štejejo kot počitek, ne pomeni počitek. Lahko pa pogledamo statistike, da se število nesreč pri tovornih vozilih in avtobusnih prevozih povečuje. Razlog pa je seveda tudi utrujenost. Tako da mi v Levici seveda ne moremo podpreti tega. Glasovali bomo proti takemu stališču in upamo, da bo Slovenija glasovala tudi proti predlogu Evropske komisije, če bo šla ta naprej s tem drobljenjem počitkov v teh poklicnih voznikov.

Toliko z moje strani. Hvala.

Ja, hvala lepa za besedo.

Pozdrav vsem skupaj!

Torej smo na 3. točki / izklop mikrofona za 9 sekund/ Kaj se je zdaj izklopilo?

Torej, obravnava Predloga zakona o dopolnitvah gradbenega zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredoval Državni svet, s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 43. seji dne 6. 6. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 17. 5. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 8. 2023, mnenje Vlade z dne 31. 8. 2023, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije z dne 1. 6. 2023, stališče Inženirske zbornice Slovenije z dne 9. 6. 2023 ter pripombe Skupnosti občin Slovenije z dne 31. 8. 2023.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni predlagatelj, torej Državni svet, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo predstavnik predlagatelja, torej Državni svet, gospod Leopold Pogačar, da nam poda torej dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona? (Da.)

Prosim, izvolite.

Predsedujoči, poslanke in poslanci, ostali vabljeni, lep pozdrav v mojem imenu in imenu Državnega sveta in seveda hvala za besedo!

V Sloveniji se zakonodajalec s problematiko nelegalnih objektov ukvarja že vse od leta 1993, kljub nenaklonjenosti legalizaciji nelegalnih objektov seveda obstaja zavedanje, da so črne gradnje del prostora in da je treba stanje pravno urediti, kar pomeni, da jih je treba legalizirati ali porušiti. Do sedaj se je poskušalo urediti pravno stanje objektov z legalizacijo. Do prve večje legalizacije je prišlo že leta 1993, nato leta 2004 ter 2017 in 2021.

Po veljavni ureditvi lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in namembnosti.

V zvezi s postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja se občine pogosto srečujejo z vlogami za odmero komunalnega prispevka stanovanjskih in počitniških objektov, ne samo na stavbnih zemljiščih, ampak tudi na kmetijskih zemljiščih, ki so varovana kategorija zemljišč po Ustavi in v gozdu. Ob tem velja poudariti, da Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih ne dopuščata gradnje stanovanjskih stavb na kmetijskih zemljiščih ali v gozdu.

Sedanja ureditev postopka izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja na območju varovanih zemljišč predstavlja poseg v ustavne določbe ne samo glede avtonomije občin in prostorskega planiranja, ki je izvirna pristojnost občin, ampak tudi v okoljevarstvene ustavne določbe o naravnih bogastvih, varovanih zemljiščih in zdravem življenjskem okolju.

Na občine se je od uveljavitve gradbenega zakona močno povečal pritisk za ureditev komunalne infrastrukture za objekte, za katere so izdana dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Investitorji, ki pridobijo dovoljenje za objekt daljšega obstoja, pričakujejo, da bo občina uredila komunalno infrastrukturo tudi za tovrstne objekte, čeprav ležijo na varovanih in zaščitenih zemljiščih in čeprav Zakon o kmetijskih zemljiščih in zakon o gozdovih ne dopuščata, kot že omenjeno, gradnje stavb na kmetijskih zemljiščih in v gozdu. Iz prakse je razvidno, da občine sploh niso stranke v postopku izdaje dovoljenja za legalizacijo objekta daljšega obstoja, čeprav je večino dejstev in okoliščin, ki so podlaga za odločitev, vezanih na stanje objekta v prostoru. Občina se v takšen postopek lahko vključi le kot stranski udeleženec, vendar upravni enoti v skladu z zakonsko ureditvijo namembnosti zemljišča, na katerem se nahaja objekt, ni potrebno upoštevati. Gradbeni zakon v primeru legalizacije črnih gradenj ne predvideva izdaje gradbenega dovoljenja, ampak dovoljenje za objekt daljšega obstoja, kar pomeni, da objekt ostaja v prostoru dlje časa in lahko funkcionira pod obstoječimi pogoji s komunalno infrastrukturo ali brez ter ga lastnik lahko uporablja. Ob izdaji dovoljenja za objekt daljšega obstoja se namembnost zemljišča ne spremeni, kmetijsko zemljišče ohrani svoj status. Postopek izdaje dovoljenja za objekte daljšega obstoja tako predstavlja v praksi legalen, vendar ustavno vprašljiv obvod pri načrtovanju občinskega prostorskega planiranja in se odpira vprašanja smiselnosti prostorskega načrtovanja. Ob tem pa se postopki izdelave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta lahko zaradi zakonskih zahtev po vključitvi več nosilcev urejanja prostora s pristojnostjo soglasij, mnenj, okoljskih presoj in podobno, zavlečejo v kar nekaj let.

Namen predloga, ki je danes pred vami, je uskladitev ureditve glede izdajanja dovoljenj za objekte daljšega obstoja z ustavnimi določbami, tako da bo občina kot eden izmed ključnih nosilcev urejanja prostora sodelovala v postopku izdaje tega dovoljenja. Cilj predloga je tudi uskladitev gradbenega zakona na področju izdajanja dovoljenja za objekte daljšega obstoja z ustavnimi določbami glede varstva zemljišč in zdravega življenjskega okolja. Obstoječa ureditev glede legalizacije objektov daljšega obstoja namreč omogoča izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki je zgrajen na kmetijskem ali gozdnem zemljišču in nima ustrezne komunalne opremljenosti, to pomeni, da v uradnih evidencah priklop na komunalno infrastrukturo ni zabeležen ter da se odplake nenadzorovano spuščajo v kmetijsko oziroma gozdno zemljišče in predstavljajo seveda tudi potencialno nevarnost za okolje.

S predlogom se dopolnjuje določba 142. člena, ki splošno ureja legalizacijo objektov, in sicer tako, da se bo v postopkih legalizacije objektov in v postopkih izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja preverjalo, ali so nelegalni objekti, ki so predmet navedenih postopkov, postavljeni na zemljišču, kjer je gradnja takšnih objektov skladna. Z namenom teh zemljišč ob odločanju v navedenih postopkih bo zato treba od pristojne občine pridobiti podatek, kakšna je namembnost zemljišča, na katerem je postavljen nelegalni objekt, in ali je na takšnem zemljišču dovoljena gradnja objekta take vrste, kot je nelegalni objekt.

Obenem se dopolnjuje tretji odstavek 146. člena, tako da dovoljenja za objekt daljšega obstoja ni dopustno izdati, če je nelegalni objekt postavljen na zemljišču, kjer gradnja takega objekta v skladu z njegovim namenom ni mogoča.

S predlaganimi rešitvami bo občina kot samoupravna lokalna skupnost in kot ena izmed pomembnih nosilk prostorskega načrtovanja vključena v postopke izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja.

Dovolite mi, da se kratko opredelim tudi glede mnenja Zakonodajno-pravne službe in glede pripomb, ki so bile podane s strani drugih subjektov v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Za objekt, ki je bil zgrajen pred 1. 1. 2005, je vloga občine omejena na izdajo potrdila o plačanem komunalnem prispevku, vendar pa občina nima podlage za zaračunavanje komunalnega prispevka za objekte, ki so zgrajeni na kmetijskih in drugih varovanih zemljiščih, saj ta enostavno niso opremljena s tovrstno infrastrukturo. Zaradi navedenega občine nimajo možnosti za odmero komunalnega prispevka in investitor ne more pridobiti potrdila o plačilu komunalnega prispevka. Upravne enote kljub temu izdajo dovoljenje, saj osmi odstavek 332. člena Zakona o urejanju prostora določa, da plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za dovoljenje oziroma izdajo dovoljenja, če občina ne izda odmerne odločbe v predpisanem roku. To pomeni, da upravne enote lahko izdajajo dovoljenja brez omenjenega potrdila občine, kot sem že prej omenil, pa občina nima podlage, da bi izdala odmerno odločbo za odmero komunalnega prispevka za nelegalni objekt, ki se nahaja na kmetijskem zemljišču ali v gozdu. Kar se tiče pripomb Gospodarske zbornice Slovenije pa naj poudarim, da predlog, ki je pred vami, nima recipročnega učinka, kar je razvidno iz predlaganega 3. člena končne in prehodne določbe, kjer je zapisano, da se postopki začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po starih določbah.

Druga njihova navedba ter pripomba Inženirske zbornice Slovenije glede znižanja stopnje izobrazbe za gradbene inšpektorje pa ni stvar tega predloga in ga ne obravnavamo v tem postopku. Pripombe Inženirske zbornice Slovenije glede predhodnega obdobja vsaj dve leti pa bi izničilo namen tega predloga spremembe gradbenega zakona. Ponovno poudarjam, da se že začeti postopki končajo po starem zakonu. Tako dolgo obdobje, kot ga predlagajo pa bi ponovno pomenilo nič drugega kot ponovno legalizacijo in pri tem se seveda lahko sprašujemo, do kdaj še. Ne morem pa tudi mimo dejstva, da so po trenutni ureditvi v nasprotju trije zakoni, Zakon o urejanju prostora, Gradbeni zakon in Zakon o kmetijskih zemljiščih. Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora sta bila celo sprejeta istočasno in Gradbeni zakon po našem pravnem redu ne bi smel derogirati Zakona o urejanju prostorov.

Tudi navedbe Vlade, da smo kot predlagatelji pavšalno navedli neka dejstva, naj povem, da ko je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo v mesecu marcu obravnavala to zadevo, je predstavnica Inšpektorata za naravne vire in prostor opozorila, da imajo 9 tisoč neobdelanih prijav. Poleg tega pa je 3 tisoč 500 objektov na seznamu za prisilno izvršbo njihove odstranitve, pri čemer se v neupravdnem postopku še ugotavlja, ali je pravica do doma obstaja ali ne. Ustavna odločba, ki je bila enkrat v takem primeru izdana, je bila jasna. Ustava ščiti dom in ne primere, ko je druga ali tretja stavba istega lastnika postavljena nelegalno na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih. Ob tem je predstavnica navedla, da je bilo leta 2022, da so bili porušeni štirje objekti, leta 2021 nobeden. Opozorila je tudi na kadrovsko podhranjenost inšpektorata, saj se število gradbenih inšpektorjev drastično zmanjšuje.

Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so takrat na tej komisiji poudarili, da pozidana kmetijska zemljišča predstavljajo eno ključnih tveganj za samooskrbo, zato vsako pobudo za zaščito kmetijskih zemljišč podpirajo.

In naj to svojo predstavitev zaključim s praktičnim primerom. Občina se je seveda pritožila na odločbo upravne enote, ko je le-ta izdala dovoljenje za objekt daljšega obstoja. In Ministrstvo za naravne vire in prostor je seveda to odločbo upravne enote potrdilo. Zanimiva je pa obrazložitev in če mi dovolite samo tri stavke iz te obrazložitve: »Določbe oziroma zakonska ureditev navedenega instituta je z vidika, kot ga uveljavlja pritožnica morebiti res sporna ali pa, drugače rečeno, sistemsko neusklajena z drugimi predpisi, vendar je upravni organ po načelu zakonitosti dolžan odločati o upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, dokler so veljavni in v uporabi.« In ravno zaradi tega je pred vami predlog spremembe tega dela zakona.

Zato vas, spoštovane in spoštovani, lepo prosim, da podprete in sprejmete predlog novele Gradbenega zakona, ki bo sam zakon uskladil z Ustavo in ostalimi prej navedenimi zakoni, ki urejajo to področje gradenj na kmetijskih zemljiščih. Predlagana sprememba je nujna za zagotovitev varovanja kmetijskih in drugih varovanih zemljišč ter zdravega življenjskega okolja. In nenazadnje, zadeva je relativno enostavna. Kmetijska zemljišča niso namenjena gradnji objektov, pa naj bodo ti postavljeni nelegalno ali pa naj seveda pridobijo potem status objekta daljšega obstoja.

Hvala lepa za čas in posluh.

Hvala lepa za obrazložitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Helena Rus. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika naših pristojnosti in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, da je treba pojasniti ali je predlagana dopolnitev 1. člena skladna z določbama 144. in 145. člena gradbenega zakona, ki določata, da se v postopku izdaje odločbe o legalizaciji ugotovi, ali je gradnja skladna s prostorskimi predpisi, ki so veljali kadarkoli v času od začetka gradnje objekta do izdaje mnenja.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor gospa državna sekretarka Lenka Kavčič? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik!

Poslanke in poslanci.

Državni svet predlaga dopolnitev gradbenega zakona s ciljem, da objektov daljšega obstoja ne bo več mogoče legalizirati na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Namen uzakonitve instituta legalizacije je bil, da pod določenimi pogoji interes ohranitve objekta prevlada nad javnim interesom, kot je recimo varstvo okolja, gradnja skladna s predpisi. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja lahko dobi objekt, ki v bistveno enakem obsegu in bistveno enaki namembnosti obstaja v prostoru že od 18 let, to je najmanj od 1. 1. 2005. Navedba, da se število nelegalnih objektov povečuje, ne drži, ker objekti, za katere so vložene zahteve za izdajo dovoljenj za objekt daljšega obstoja, v prostoru že obstajajo, zato se njihovo število ne more povečevati, ker gre za preteklo dejstvo. V praksi se sicer lahko poveča število teh vlog, vendar iz razloga, kdaj se je stranka odločila, da bo uredila pravno stanje svojega objekta. Ljudje, ki bi vlogo za ureditev pravnega stanja objekta vložili kasneje, v enakih okoliščinah ne smejo biti v slabšem položaju kot tisti, ki so to dovoljenje že pridobili, kar zapovedujeta načelo enakosti pred zakonom in načelo varstva zaupanja v pravo. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja se ne sme enačiti z gradbenim ali celo z uporabnim dovoljenjem, saj velja pogojno. Pogojnost dovoljevanja velja ves čas njegove veljavnosti. Objektu preneha ta status šele, ko se zanj naknadno pridobita tako imenovano navadno gradbeno in uporabno dovoljenje. Pogojnost dovoljevanja za objekt daljšega obstoja pomeni, da ga lahko upravni organ razveljavi na zahtevo Vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih veljavnih v času gradnje objekta, in sicer ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. S pogojnostjo dovoljevanja imata Vlada in občina na voljo pravno podlago, da lahko tudi zaradi varstva okolja predložita zahtevek za razveljavitev tega posebnega dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja ne pomeni, da je gradnja skladna s prostorsko izvedbenim aktom, temveč pomeni le to, da objekt ni nelegalen in ima uporabno dovoljenje. Tak objekt lahko v prostoru ostane v obliki namembnosti, kot izhaja iz pridobljenega dovoljenja. Ker zanj velja, da je legalen, je na njem možno izvajati vse vrste gradenj, ki jih na območju, kjer stoji, dopuščajo občinski prostorski izvedbeni akti. Takega objekta ni možno odstraniti in na novo postaviti kot recimo nadomestno gradnjo, ni možno spreminjati njegove oblike, gabaritov ali spremeniti namembnosti, če tega za območje, kjer objekt stoji, ne dopušča občinski prostorski izvedbeni akt. Dopuščeno je torej, da se obstoječi objekt vzdržuje in ohranja v funkciji, kot v prostoru že dolgo obstaja, tako da ne pride do situacije, ko bi zaradi nezmožnosti vzdrževanja ali konstrukcijskih popravil postal neuporaben ali celo nevaren za uporabnika ter okolico. Namen zakonodajalca ni bil, da se objektom, ki bodo pridobili dovoljenje za objekt daljšega obstoja, omogoči nadaljnji razvoj, če to ni skladno z načrtovanim prostorskim razvojem občine. Odstranitev objekta pomeni najhujše poseganje v lastninsko pravico posameznika, ki je sicer varovana v 33. členu Ustave, pomeni tudi poseg v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti kot tudi v poseg nedotakljivosti stanovanja in pravice do doma. Zakonska ureditev prisilne izvršitve odločbe, to je rušitve, pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave, zato je odstranitev objekta, ki posamezniku pomeni dom, dopustna samo na podlagi predhodne sodne odločbe, s čimer se omogoča presojo sorazmernosti inšpekcijskega posega v pravico do doma, ki je bila zahteva Ustavnega sodišča. Nelegalni objekti, ki so zgrajeni po 1. 1. 2005 ali po tem datumu ne obstajajo v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, dovoljevanja za objekt daljšega obstoja sploh ne morejo dobiti. Ureditev pravnega stanja objektov zgrajenih po letu 2005 občina v postopku izdaje Odločbe o legalizaciji nelegalnega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču lahko prepreči, če ima tako omejitev zapisano v svojem prostorskem aktu. Vlada torej meni, da predlog za dopolnitev gradbenega zakona ni utemeljen, ker ustrezna ureditev v obstoječi zakonodaji že obstaja.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi morda besedo predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod državni sekretar, dr. Darij Krajčič? (Da.)

Izvolite.