Spoštovani članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 9. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Franc Rosec iz Poslanske skupine SDS. Na seji kot nadomestni člani in članice s pooblastili sodelujejo poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca Tomaža Laha, poslanka Sara Žibrat nadomešča gospoda Aleša Rezarja, poslanec Robert Janev nadomešča poslanko Matejo Čalušić, poslanka Vera Granfol nadomešča poslanca Tineta Novaka.

Vsem skupaj en lep pozdrav in vam želim uspešno delo!

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA -PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRISILNEM LICENCIRANJU ZA KRIZNO UPRAVLJANJE IN SPREMEMBI UREDBE 812/2006 EPA 928-IX EU 1187.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo obravnaval to točko na podlagi prvega in drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Državni svet.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državnemu sekretarju mag. Dejanu Židanu za uvodno obrazložitev.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni tudi v imenu celotnega Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport!

Pri 1. točki gre za pripravo mehanizma, za katerega se pričakuje, da se bo v Evropski uniji zelo redko uporabil - to je prvo izhodišče. Drugo izhodišče je prisilno licenco posamezne države že imamo regulirano v svojih državnih regulativah, ni pa na ravni Evrope. Dovolite, da vam pojasnim ozadje.

Izkušnja s Covid krizo seveda je bila kakršna je bila, ni za pričakovati, da v prihodnje še kakšne podobne ali drugačne krize ne bi bilo in ta uredba, ki je pred vami, daje možnost, kako lahko Evropa hitro odreagira na posameznih področjih, kjer je potrebno odreagirati. Zamislite si, da pride, če vam povem kot plastičen primer, da pride do neke nove bolezni in da ima patent za neko konkretno zdravilo samo ena gospodarska družba, a ni nujno, da ima kapacitete, da lahko pokrije vse evropske potrebe. B ni nujno, da ima željo, da poveča potrebo, ker bo mogoče imela željo samo, da bistveno več zasluži na posameznem zdravilu. V takih primerih, ampak to je samo en primer, ki pa opisuje stanje, ima Evropska komisija pravico izdati izvedbeni akt - seveda se mora posvetovati s svojim svetovalnim organom, ni pa to mnenje tega organa obvezno - in ima pravico izdati akt, ki se mu reče prisilna licenca, s katerim tudi začasno za obdobje krize podeli pravico uporabe te patentne prijave ali certifikata tudi nekaterim drugim družbam, ki so sposobne proizvajati to zdravilo, da to zdravilo za čas krize, potem tudi proizvajajo. Ona takrat s svojim izvedbenim aktom seveda nosilca avtorske pravice, pravice intelektualne ne razlastnini v celoti. Razlastnini ga v tistem delu, ko mu odvzame pravico prostega razpolaganja. Materialno pa mu seveda prizna pravice in zato določi tudi licenčnino, ki jo začasni uporabniki tega patenta seveda morajo tistemu, ki je nosilec patenta, potem tudi plačevati. Ko kriza izgine, preneha delovati tudi ta prisilna licenca. Torej še enkrat, Evropa želi imeti na razpolago mehanizem, da v prihodnje v primeru sile, jaz sem zdaj govoril samo seveda o zdravstveni krizi, lahko je tudi podnebna ali kakršnakoli druga, ko je potrebno hitro odreagirati. In licence, patenti ne smejo biti ovira, da bo lahko Evropa hitro odreagirala. Stališče Vlade, in predlagam da tudi Državnega zbora, je, da to pot podpira, seveda pa mora biti ukrep sorazmeren, torej da se uporabi res v primeru nuje in na način, da tisti, ki je lastnik intelektualne lastnine, dobi v narekovajih pravično nadomestilo.

Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar.

Želi besedo predstavnica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino? (Da.)

Gospa direktorica mag. Karin Žvokelj, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Mislim, da državni sekretar Dejan Židan je vse povedal, tako da bomo odgovorili na vprašanja, če bodo kakšna podrobnejša. Poteka pa ravnokar zdaj v Bruslju seja, kjer se nadaljuje razprava o paketnem svežnju.

Samo to.

Hvala lepa.

Želi še mogoče kdo od vabljenih pri tej točki besedo? (Ne.) Ker ne želi nihče več, potem odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ni želje pri tej točki, zato zaključujem razpravo.

In odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prisilnem licenciranju za krizno upravljanje in spremembi uredbe 816/2006, EPA 928-IX, EU U 1187, ki ga je predložila Vlada, in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Sedaj prehajamo na glasovanje.

Pred tem pa imam še eno pooblastilo, poslanka dr. Tatjana Greif nadomešča poslanca Miha Kordiša.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 9, nič proti.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Sedaj pa predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno. Upam, da se s tem strinjate. Hvala lepa.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O STANDARDIH, BISTVENIH PATENTIH IN SPREMEMBI UREDBE EU 2017/1101, EPA 964-IX, EU U 1191.

Gradivo k tej točki smo prejeli prav tako od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Državni svet.

Želi predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predstavitev predloga stališča? (Da.)

Mag. državni sekretar mag. Dejan Židan, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica.

Moram povedati, da to drugo gradivo je prav tako pomembno, vendar na ravni Evrope je dosti manj usklajeno, kakor je bila 1. točka, ki je govorila o prisilni licenci. Za kaj se gre? G re se za to, da nekateri patenti postanejo standardi. Recimo USB priključek je patent, ki je pa postal standard in danes recimo proizvajalec mobitela, katere televizije, česarkoli ne more proizvesti svojega tehničnega čuda, če pač nima tudi USB priključka. In na marsikaterih področjih se dogodi, da patenti posameznih organizacij, posameznih lastnikov postanejo standardi, ki ga v resnici morajo uporabljati vsi. In akt, ki je pred vami, uvaja torej posebno, posebno besedišče, to je bistveni patent, torej bistveni patent je tisti, ki služi kot standard na nekem področju. Če pa nekaj služi kot standard, pa seveda mora biti na nediskriminatorni, transparentni način na razpolago vsem, seveda na način, da se pa plača licenčnina. In zato, da bo na razpolago vsem, Evropska komisija predlaga model, da se znotraj Evropskega urada za intelektualno lastnino vzpostavi kompetenčni center, ki potem tudi določi, kateri patenti so bistveni in potem, ko so bistveni in tudi pogoje, da se lahko pride pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji tudi do uporabe tega, tako da tudi če slovenski proizvajalec želi uporabljati katerikoli bistveni patent, ima pravico, da pod enakimi pogoji kakor drugi lahko to uporablja.

Zdaj, te, tile, prva, prvi stavki, prva stališča, ki sem jih povedal, se seveda verjetno so razumna in jih sprejemamo vsi, od tu naprej pa imajo posamezne države kar nekaj pomislekov. Pomisleke v tem trenutku ima tudi Slovenija. V Sloveniji je zelo pomemben pomislek tole, da vzpostavitev kompetenčnega centra na evropskem uradu ne sme predstavljati za države članice novega stroška, ali kontra ker naši evropski uradi za intelektualno lastnino iz evropskih sredstev dobivajo denar za svoje delovanje, ne sme to pomeniti, da potem bodo državni uradi v vseh sedemindvajsetih državah financirani manj s strani ravni Evropske unije. Imajo pa tudi nekatere druge države, že včeraj je potekalo srečanje v Bruslju, kar neke zadržke. To so pomembne države kot so Finska, Nemčija, Švedska, Grčija, Nizozemska, Poljska in Francija, podobne zadržke kot mi izpostavljajo, pa tudi da kompetenčni center v tem trenutku nima dovolj strokovnega znanja, nima strokovnjakov- Države tudi izpostavljajo, da nekatere države že imajo obstoječe rešitve, dvomijo tudi, da je o tej pomembni zadevi pravilno odločati v delegiranih aktih in v bistvu sprašujejo se ali je to primeren način, da bomo postali ponovno konkurenčni Združenim državam Amerike in Kitajske.

Torej govorimo o tem, da stališče Vlade je v tem trenutku takšno, da seveda podpiramo, da se uredi področje bistvenega patenta, vendar operativne rešitve morajo pa biti dogovorjene z državami, da bodo koristile vsem in ne povzročale škode.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, direktorica mag. Karin Žvokelj še kaj dodati?

Izvolite.

Hvala, ne bom nič dodala, je povedano vse.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Tudi tukaj vidim, da ni želje po razpravi. S tem zaključujem razpravo.

In odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za standard bistvenih patentih in spremembi uredbe EU 2017-1001, EPA 964-IX, EU U 1191, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

In sedaj prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 10, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Tudi tukaj predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PREPOVEDI PROIZVODOV PROIZVEDENIH S PRISILNIM DELOM NA TRGU UNIJE, EPA 929-IX, EU U 1188.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

Tudi k tej točki so vabljeni Vlado, Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Državni svet.

Ponovno pozivam predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da predstavi stališče.

Mag. Dejan Židan, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica.

Evropa ima resen namen, da vzpostavi enotni in učinkoviti mehanizem, ki bo omogočil, da se na trgu prepoznajo proizvodi, ki so posledica prisilnega dela, bodisi prisilnega dela v evropskih državah ali pa v tretjih državah, pri blagu, ki se uvaža v Evropo, in ko se prepozna, da se taki proizvodi na zelo hiter način tudi umaknejo s trga. Slovenija to absolutno podpira, za ta namen torej nastaja direktiva, ne uredba, ki se sprašuje v bistvu tri stvari: kako ugotoviti, kako umakniti in potem kako ugotoviti, če prihaja iz tretjih držav. Tisto, kar je pa potrebno - in to Slovenija v svojem stališču, ki je tudi pred vami, opozarja -, pa je, da prisilno delo ne morejo biti besede, ampak zato, da lahko inšpekcijske službe učinkovito delujejo, mora biti prisilno delo natančno definirano. Torej, ne more biti in ne sme biti prisilno delo označeno kot prisilno delo brez definicije, saj bo drugače pristop ne samo posameznih držav, posameznih inšpektorjev, zelo različen, ker trenutne definicije so bolj splošne kot konkretne. In to ni samo stališče Slovenije, to je tudi stališče marsikatere druge evropske države. Mi se zavedamo, da je to, da pride do natančne definicije prisilnega dela, težak proces, vendar če ne bo definicije, bomo imeli uredbo, ki bo težko izvršljiva. Poleg sebe, če dovolite, gospa predsednica, imam tudi strokovnjaka s tega področja, gospoda Luko, ki tam zraven sedi, s kravato, če želite še kakšno podrobnost, on pozna čisto vse podrobnosti.

Hvala.