Dobro jutro vsem skupaj!

Pozdravljam vse članice in člane odbora in pa seveda predstavnike Ministrstva za finance in ostale prisotne!

Pričenjam 29. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Franc Rosec, nadomestni poslanci pa so Jožef Horvat nadomešča Jerneja Vrtovca, Anton Šturbej nadomešča Suzano Lep Šimenko in pa Lucija Tacer nadomešča Andrejo Živic.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O HITREJŠI IN VARNEJŠI OPROSTITVI PRESEŽNIH DAVČNIH ODTEGLJAJEV.

Gradivo k tej točki ste prejeli od Vlade dne 30. 8. 2023, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljene predstavnice ter predstavniki Ministrstva za finance in želi besedo predstavnica ministrstva? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada Republike Slovenije je pripravila Predlog stališča glede Predloga direktive o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev.

Iz predloga stališča izhaja, da Republika Slovenija podpira cilja, ki sta zastavljena s predlogom direktive. Cilja sta podpiranje delovanja unije kapitalskih trgov z olajšanjem čezmejnih naložb in zagotavljanje pravične obdavčitve s preprečevanjem davčnih goljufij in zlorab. Vlada podpira, da se cilje doseže preko uvedbe učinkovitejših postopkov izračunavanja, odtegovanja in plačevanja davčnega odtegljaja ter zagotavljanja orodij državam članicam za učinkovit boj proti davčnim goljufijam in zlorabam. Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo zasledovale osnovne cilje te direktive. Hkrati si bo prizadevala, da na račun večje učinkovitosti postopkov izračunavanja, odtegovanja in plačevanja davčnega odtegljaja ter s tem povezanega zmanjševanja stroškov vlagateljev ne bo zmanjšana učinkovitost pobiranja davkov, vključno zaradi morebitnega odpiranja novih poti za davčne goljufije in zlorabe.

Glavni element predlagane rešitve so uvedba skupnega digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu, skupnega standarda poročanja za finančne posrednike ter skupnega in standardiziranega postopka davčnega odtegljaja. Države bodo imele možnost izbire med sistemom hitrega vračila in med sistemom olajšave pri viru oziroma kombinacije obeh. Vse navedene elemente že vsebuje tudi obstoječi sistem izračunavanja, odtegovanja in plačevanja davčnega odtegljaja v Sloveniji. lavna razlika od obstoječega sistema je v postopku poročanja, kot se predlaga z direktivo.

Naj dodam, da je Evropska komisija že leta 2020 v akcijskem načrtu za pravično in preprosto obdavčitev in v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov za ljudi in podjetja napovedala zakonodajno pobudo o vzpostavitvi skupnega in standardiziranega sistema za davčne odtegljaje, ki ga bo pospremila z mehanizmom za izmenjavo informacij in sodelovanjem med davčnimi upravami držav članic. Evropski parlament je marca 2022 pozdravil akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev ter podprl njegovo temeljno izvajanje, poleg tega je močno podprl namero Evropske komisije, da pripravi zakonodajno pobudo, ki je tudi danes pred vami. Rok za prenos določb predloga direktive je 31. december 2026, predlog direktive pa naj bi se uporabljal od 1. 1. 2027 dalje.

Glede na navedeno Vlada predlaga, da se predlog stališča potrdi. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, še dve pooblastili za nadomeščanje, in sicer, poslanec Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Soniboja Knežaka in mag. Miroslav Gregorič poslanca Bojana Čebela.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi in s tem zaključujem razpravo ter odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja:

Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev EPA 1004-IX EU U 1198, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Če se strinjate, bo odbor pristojnemu odboru poročal pisno.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2014/59/EU V ZVEZI Z UKREPI ZA ZGODNJE POSREDOVANJE, POGOJI ZA REŠEVANJE IN FINANCIRANJE UKREPOV ZA REŠEVANJE.

/ nemir v dvorani/ Hvala lepa za pozornost.

Gradivo k 2. in 3. točki dnevnega reda smo prejeli… Spoštovana kolega, vaju lahko prosim še za 5 minut pozornosti, jaz mislim, da ne bo dlje trajalo, no.

Gradivo k 2. in 3. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade dne 31. 8. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Obe točki dnevnega reda sta vsebinsko povezani, zato predlagam, da opravimo skupno uvodno predstavitev in razpravo v okviru te točke. Glasovali bomo posebej o podpori posameznem predlogu stališča.

Predlagatelj stališč pri navedenih točkah je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo točki obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K navedenima točkama so vabljeni predstavniki, predstavnice Ministrstva za finance. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa.

Na današnji seji Odbora za finance sta v obravnavi še preostala dva zakonodajna predloga iz celotnega zakonodajnega paketa, ki se nanaša na upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge.

Stališče k predlogu direktive glede sistema jamstva za vloge je namreč Odbor za finance sprejel 1. septembra, danes sta v obravnavi še preostala dva akta, torej predlog direktive in predlog uredbe, ki se pa nanašata na ukrepe za zgodnje posredovanje, pogoje za reševanje in financiranje reševanja bank. Vsi trije predlogi so tesno povezani in sledijo skupnim ciljem bančne unije, ki so jih države članice EU podprle z izjavo Evroskupine junija 2022; to so ohraniti finančno stabilnost, zagotoviti tržno disciplino in izvajanje kritičnih funkcij za družbo, zaščititi delovanje enotnega trga in enakih konkurenčnih pogojev po vsej EU, čim bolj omejiti uporabo davkoplačevalskega denarja in zaščititi vlagatelje in zagotoviti zaupanje potrošnikov.

Zdaj, zakaj so nadaljnje spremembe sploh potrebne? Kljub temu, da se je okvir za upravljanje bančnih kriz in jamstvo za vloge v zadnjem desetletju bistveno izboljšal, se je v zvezi s pravno ureditvijo reševanja bank pokazalo nekaj slabosti in možnosti izboljšav, še posebej pri srednje velikih in manjših bankah.

Vlada Republike Slovenije oba predloga, ki se obravnavata danes, v splošnem podpira, hkrati, pa si bo v procesu sprejemanja teh dveh predlogov prizadevala, da se v največji možni meri odpravijo zadržki do nekaterih predlaganih sprememb, ki pa so pomembni za Slovenijo. Slovenija je tako imenovana host država, torej država gostiteljica, ki ima veliko število bank, kjer ima matična banka sedež v drugi državi članici EU. Gre za stališče v smeri, kot jih zagovarjajo tudi nekatere druge države članice, med njimi najbolj izstopa Luksemburg, Nemčija, so pa zraven tudi Slovaška, Irska, Hrvaška, Estonija, Nizozemska, Finska, kot primer.

Za Slovenijo sta zakonodajna predloga pomembna, saj kot bistveno novost predvidevata širitev reševanja na vse banke, torej, kot sem prej omenila, tudi na majhne in srednje velike, kar pa je značilnost prav slovenskega bančnega sistema. To je še posebej pomembno, saj so lahko stroški reševanja nižji od stroškov likvidacije in uporabe sklada jamstva za vloge, kar torej pomeni, da je reševanje banke učinkovitejše kot likvidacija. S tem se bo torej zmanjševala verjetnost, da bi prišlo do aktiviranja sklada za jamstvo vlog ali v zadnji fazi celo do uporabe sredstev s strani proračuna, pri tem pa se ohranjajo vse kritične funkcije banke v reševanju, kar preprečuje negativni vpliv na realno gospodarstvo in na finančno stabilnost v državi.

So pa spremembe predlagane tudi na področju financiranja ukrepov za reševanje bank, ki predvideva sodelovanje sklada za jamstvo vlog, o čemer je tudi tekla beseda na zadnjem Odboru za finance, 1. septembra, ko se je torej obravnavalo stališče k predlogu direktive o sistemu jamstva za vloge. Ponovno naj poudarim, da je namen celovitega oziroma celotnega okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge zagotoviti kombinacijo virov financiranja, da se reševanje bank upravlja na gospodarsko smotrn način, da se ohrani finančna stabilnost, zaščitijo vlagatelji, hkrati pa omeji uporabo javnih sredstev oziroma davkoplačevalskega denarja. Torej prva obrambna linija reševanja bank so še vedno sredstva lastnikov, kjer breme nosijo torej delničarji in nezaščiteni upniki, v tem smislu, torej lastna sredstva bank, nato se uporabijo sredstva iz skupnega evropskega sklada za reševanje, šele v določenih primerih Evropska komisija predlaga tudi uporabo nacionalnega sklada za jamstvo vlog, pri čemer se ves čas ohranja cilj, da so upniki v okviru tega sklada v primeru stečaja vedno zaščiteni. Prioritetno se torej uporabijo sredstva, ki so dejansko financirana s prispevki bank v Evropski uniji pred uporabo katerihkoli proračunskih sredstev oziroma izredne javnofinančne pomoči.

Zadržki, glede katerih bomo v nadaljnjih postopkih še posebej aktivni, se nanašajo na predlagane širše in bolj fleksibilne uporabe sredstev iz nacionalnega sklada za jamstvo vlog tudi v postopkih reševanja bank, saj lahko slednje negativno vpliva na nacionalno sposobnost financiranja jamstva za vloge v primeru propada banke, še posebno v primeru sistemske krize.

Prav tako bomo izrazili zadržek glede predlagane spremembe hierarhije upnikov pri izplačilu vlog v primeru stečaja banke. Predlagana je namreč sprememba v hierarhiji, in sicer iz trotirnega sistema, kjer imajo zajamčene vloge najvišjo prioriteto, takoj za prednostnimi terjatvami, na enotni sistem, kjer bi bili vsi upniki obravnavani enakovredno. Pri obravnavi tega predloga si bomo prizadevali, da se ohrani obstoječi sistem hierarhije upnikov.

Če torej zaključim, Vlada Republike Slovenije v stališčih izraža načelno podporo predlagani direktivi in uredbi, ker vsebujeta rešitve, ki so dobre tudi za Slovenijo in slovenski bančni sistem, hkrati pa izraža zadržke do predlagane uporabe sredstev iz nacionalnega sklada za jamstvo vlog v postopkih reševanja bank in do spremembe hierarhije upnikov v stečaju in si bo tudi v procesu sprejemanja tega zakonodajnega predloga prizadevala, da se v največji možni meri ti zadržki odpravijo.

Predlagam, da se obe stališči Vlade do predloga direktive in do predloga uredbe sprejme.

Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram skupno razpravo k 2. in 3. točki. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje.

S tem zaključujem razpravo in odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja:

Odbor za finance podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2014/59/EU v zvezi z ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranje ukrepov za reševanje, EPA 1008-IX, EU U 1201, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odboru bomo poročali pisno.

Prehajam na 3. točko - s tem zaključujem 2. točko - in prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE ŠTEVILKA 806/2014 V ZVEZI Z UKREPI ZA ZGODNJE POSREDOVANJE, POGOJI ZA REŠEVANJE IN FINANCIRANJE UKREPOV ZA REŠEVANJE, EPA 1009-IX EU U 1202.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja:

Odbor za finance podpira navedeni Predlog stališča, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 9 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odboru pristojnemu za evropske zadeve bomo poročali pisno.

S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in 29. nujno sejo odbora.

Hvala lepa. Lep dan!